16
Geografski vestnik. Ljubljaaa, XXXV (1963) MANJŠI PRISPEVKI ALEKSANDER SUP AN, NEMŠKI GEOGRAF SLOVENSKEGA RODU Silvo Kranjec Ko je »mesto predgovora« v prvi številki GV 1. 1925 V. Bohinec opisal »Razvoj geografije pri Slovencih«, je ugotovil, da so do leta 1919 »najboljši predstavitelji slovenske znanosti delovali večinoma v tujini, tako da ni čudo, da je marsikateri izmed njih tonil v tuje morje in pomagal tuji znanosti do večje veljave — medtem ko svet ni vedel, da mu je rojistna koča stala v borni in nepoznani Sloveniji.« To velja v polni meri za v Bohinčevi raizpravi ome- njena geografa A. Čižmana (1821—1874) in V. F. Kluna (1823—1875), deloma pa tudi za mnogo mlajšega in pomemlbnejšega Aleksandra Supana (1847 do 1920). Njemu sicer »rojistna koča« ni stala v Sloveniji, kar je le posledica slučaja, da je njegov slovenski oče kot državni uradnik služboval med južno- tirolskimi Nemci, vendar je prišel Suipan že ikot desetleten deček v Lju'hljano, kjer je končal gimnazijo in se po vseučiliškem študiju v Gradcu vrnil v Ljulbljano. Tu je začel svoje pedagoško in znanstveno delo in ostal v glavnem do 1. 1877, ko se je za vselej poslovil od Slovenije in slovenstva. Tudi Supanov slovenski izvor med Nemci ni Ibil povsem neznan. V ju- lijskem zveaku Petermanns Mitteilungen 1. 1920 je namreč H. Wagner ob njegovi smrti zapisal: »V Aleksandru Supanu smo imeli moža pristno' nem- škega mišljenja, čeprav je izhajal iz starega slovenskega rodu gorenjskih kmetov. Samo ime, ki ga je rodbina v,se do našega geografa pisala Suippan (= župan), dokazuje ugled, ki so iga tam od davna uživali.« Rojen je bil Aleksander Jurij Supan 3. marca 1847 v Jnnichenu na Tirolskem (sedaj uradno S. Candido v Italiji) kot najmlajši od petih otrok. Njegov oče Jakob Suppan je bil tam c. kr. okrožni gozdar, rojen 23. julija 1794 v Zasipu pri Bledu kot sin Mateja Suppana in Marije Slivniik. Po končani gimnaziji v Ljubljani je tri leta rtbiskoval gozdarsko šolo v Maria-Brunnu, bil osem let okrajni gozdar v Radovljici, nato pa šel služit na Tirolsko. Kot Aleksandrova m'ati je v krstni knjigi v Jnnichenu zapisana »Antonija Steyrer (ali tudi Steurer), rodom iz Radovljice na Gorenjskem,« iz ljulbljansikega na- grobnika Suppanove rodbine pa izvemo, da je bila rojena 23. dec. 1801. Ker so bile matične knjige za 19. stol. iz župnijskega arhiva v Radovljici med nemško okupacijo odnešene in ne vrnjene, se ni dalo o materinem rodu kaj več dognati. Da so Suppanovi v Innicfhenu imeli z domovino dolbre zveze, lahiko sklepamo iz dejstva, da je dvema njihovima otrokoma osebno botroval fužinski graščak Fidelis Terpinc, najmlajšemu. Aleksandru, pa po zastopniku njegov stric Jurij Supan »kanonik v Ljubljani«. Očitno njemu na čaist je krščenec dobil svoje drugo ime Jurij. Ta stric, deset let starejši brat očeta Jaikaba, theol. dr. Jurij Supan, je bil konzistorialni svetnik, stolni kanonik, ravnatelj bogoslovnih študij in škofijskega semenišča ter gimnazijski podravnatelj v Ljubljani (roj. 2. IV. ; Geografski vestnik 65

ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Geografski vestnik. Ljubl jaaa , XXXV (1963)

MANJŠI PRISPEVKI

ALEKSANDER SUP AN, NEMŠKI GEOGRAF SLOVENSKEGA RODU

S i l v o K r a n j e c

Ko j e »mesto predgovora« v prvi številki GV 1. 1925 V. Bohinec opisal »Razvoj g e o g r a f i j e pr i Slovencih«, j e ugotovil, da so do leta 1919 »najbol j š i p reds tav i t e l j i s lovenske znanosti delovali večinoma v tu j in i , tako da ni čudo, da je mars ika t e r i izmed n j i h tonil v t u j e m o r j e in pomagal t u j i znanosti do več je ve l j ave — medtem ko svet ni vedel, da mu j e rojistna koča stala v borni in nepoznani Sloveniji .« To ve l j a v polni mer i za v Bohinčevi raizpravi ome-n j e n a geografa A. Čižmana (1821—1874) in V. F. Kluna (1823—1875), deloma pa tudi za mnogo mla j šega in pomemlbnejšega Aleksandra Supana (1847 do 1920). N j e m u sicer »rojistna koča« ni stala v Sloveni j i , k a r je le posledica s luča ja , da je n jegov s lovenski oče kot d r žavn i u r adn ik služboval med južno-t irolskimi Nemci, vendar j e prišel Suipan že ikot deset le ten deček v Lju 'hl jano, k j e r j e končal g imnazi jo in s e po vseuči l iškem š tud i j u v Gradcu vrnil v Ljulbljano. Tu j e začel s v o j e pedagoško in znans tveno delo in ostal v g lavnem do 1. 1877, ko se j e za vse le j poslovil od S loveni je in slovenstva.

Tudi Supanov slovenski izvor med Nemci ni Ibil povsem neznan. V ju -l i j skem zveaku P e t e r m a n n s Mit te i lungen 1. 1920 je namreč H. Wagner ob n jegovi smrt i zapisal : »V Aleksandru Supanu smo imeli moža pristno' nem-škega m i š l j e n j a , č ep rav j e i zha ja l iz s tarega s lovenskega rodu g o r e n j s k i h kmetov. Samo ime, ki ga je rodbina v,se do našega geografa pisala Suippan ( = župan) , d o k a z u j e ugled, k i so iga tam od d a v n a uživali.«

Ro jen je b i l A leksander J u r i j Supan 3. marca 1847 v Jnnichenu na Ti ro l skem (sedaj u radno S. Candido v Italiji) kot n a j m l a j š i od petih otrok. Njegov oče Jakob Suppan j e bil tam c. k r . okrožni gozdar , ro j en 23. j u l i j a 1794 v Zasipu pri Bledu kot sin M a t e j a Suppana in M a r i j e Slivniik. Po končan i g imnaz i j i v L j u b l j a n i j e tri leta rtbiskoval gozdarsko šolo v Mar ia -Brunnu , bil osem let o k r a j n i gozdar v Radovl j ic i , nato pa šel služit na Tirolsko. Kot Aleksandrova m'ati j e v krs tni kn j ig i v Jnnichenu zapisana »Antoni ja S tey re r (ali tudi S teurer ) , rodom iz Radovl j i ce na Goren j skem,« iz ljulbljansikega na-g robn ika Suppanove rodbine pa izvemo, da je bila r o j e n a 23. dec. 1801. Ker so bile mat ične kn j ige za 19. stol. iz župn i j skega a rh iva v Radovl j ic i med nemško okupac i jo odnešene in ne v rn j ene , se ni dalo o ma te r inem rodu k a j več dognati . Da so Suppanovi v Innicfhenu imeli z domovino dolbre zveze, lahiko sklepamo iz de js tva , da j e dvema n j ihov ima o t rokoma osebno botroval fuž inski g raščak Fidelis Terpinc , n a j m l a j š e m u . Aleksandru , pa po zastopniku n jegov stric J u r i j Supan »kanonik v L jub l j an i« . Oči tno n j e m u na čaist je k rščenec dobil svoje drugo ime J u r i j .

Ta stric, deset let s ta re j š i bra t očeta Jaikaba, theol. d r . J u r i j Supan, j e bil konzis tor ia ln i svetnik, stolni kanonik , r a v n a t e l j bogoslovnih š tud i j in škof i j skega semenišča ter g imnaz i j sk i p o d r a v n a t e l j v L j u b l j a n i (roj. 2. IV.

; Geografski vestnik 65

Page 2: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši prispevki

1784 v Zasipu, u. 10. XI. 1857 v Lj . ) . J u r i j Su,pan spada med vodi lne s l o v en s k e j anzen i s t e in j e začel pisat i »Duhovno past i rs tvo«, k i ga j e n a d a l j e v a l Jožef P o k l u k a r , a j e o s t a l a v rokopisu . N a j b r ž za rad i tega ug lednega istriica j e pr iše l mlad i A l e k s a n d e r j e sen i 1857 v I. r a z r ed l j u b l j a n s k e g imnaz i j e , k a j t i s tanoval j e pr i n j e m v hiši Mesto št. 260. K o j e s t r i c k m a l u umr l , s r ečamo A l e k s a n d r a kioit d rugošo ioa ma s t a n o v a n j u p r i (starših v Stuid/entovski ulici 84 {kasne je 290) ; pos le j uživa vse do k r a j a g i m n a z i j s k i h š t u d i j s t r ičevo »rodbinsko š t ipendi jo« le tn ih 50 gid. Oče j e v šolskih ka t a log ih naveden ko t u p o k o j e n e c , k a j t i 1. 1858 se j e da l po 41 s lužben ih let ih u p o k o j i t i ( n a z a d n j e j e b i l okrožn i gozdar v B r u n e c k u ) in se nas tan i l v L j u b l j a n i , k j e r mu j e 1. 1866 u m r l a žena.

M e d Supanov imi sošolci na g imnaz i j i j e poleg Jos ipa Jurč iča v n iž j ih r a z r e d i h n a j z n a m e n i t e j š i k a s n e j š i » t r iglavski župnik« in s k l a d a t e l j J a k o b Al j až . Kot vemo tudi iz n j e g o v e avtolbiografi je , so bil i t a k r a t n i g imnaz i j c i močno-na rodno p r e b u j e n i , s a j j e r avno A l j a ž z a r a d i spora z d v e m a n e m š k i m a p r o f e s o r j e m a v asmi šali izgulbil s v o j e d o t e d a n j e p r v e n s t v o v r az r edu . Kako j e b i lo v tem pogledu z Zupanom? Morda se j e v v iš j i g i m n a z i j i čuti l Sloven-ca, k a j t i v g i m n a z i j s k i h poroči l ih j e v p rv ih pe t i h r az r ed ih n a t i s n j e n k o t Supan , v z a d n j i h t r eh pa kot Zupan . T u a i n j egov oče j e popisno polo l j u d -skega š t e t j a 1. 1869 podpisa l z Zoipan, čep rav ga j e pop i su joč i u r a d n i o rgan n a poii p i sa l Supan .

H. W a g n e r p rav i v o m e n j e n e m nekro logu , da j e b i l Siupan kot g imna-z i j e c izrazi to pesiniško n a d a r j e n in j e l e s težavo kro t i l s t r a s tno l j u b e z e n do g leda l i šča ; že v šal i d a j e zače l tudi p i s a t e l j e v a t i in n a d a l j e v a l s tem na uni -verzi v G r a d c u , k j e r j e po m a t u r i 1866 š tud i ra l zgodovino in l i t e r a tu r a . K m a l u pa ga j e zg rab i l a pol i t ika , navduševa l se j e za »nemškonac iona lno s tvar« in na D u n a j u j e -kasneje postal buriš — član A r m i n i j e .

N a S upamo vo .nemško u s m e r i t e v v e r j e t n o ni b i l b r e z vp l i va n j e g o v n a j -s t a r e j š i b ra t , k a s n e j š i v o d i t e l j k r a n j s k i h Nemcev in l j u b l j a n s k i župan dr . J>o»ip S u p p a n (noj. 9. I. 1828 v Inmsb.ru.cku, u. 5. VII. 1902 v L j u b l j a n i ) . Ta j e p rež ive l svojo mlados t po večini na T i r o l s k e m ; v M e r a n u j e ob i skova l n iž jo g imnaz i jo , 5. in 6. r az r ed pa v L j u b l j a n i in f i lozof i jo v Innsbruicku. P r a v o j e š t ud i r a l na u n i v e r z a h v Innslbrueku iin Gradiču, k j e r j e jesenu 1851 promo-virali. Kot š tuden t v Innsbruioku se j e 1. 1848 celo b o r i l v p ros tovo l j sk i l eg i j i pro t i I t a l i j a n o m za n e o k r n j e n o Ti ro l sko . Iz G r a d c a j e pr i še l v L j u b l j a n o , p r ak t i c i r a l p r i komoxni p r o k u r a t u r i in odve tn ik ih v L j u b l j a n i in C e l j u in bil na to dive leti s amos to jen a d v o k a t v P r č š e v u na S lovaškem. L. 1856 j e pr i še l v N o v o mes to in čez pet let v Lju ib l jano . Ze 1. 1861 j e b i l v slkupini d o l e n j s k i h mest in t rgov i zvo l j en v deže ln i zlbor. S t em j e začel uspešno pol i t ično k a -r iero , ki ga j e p r ived la na mes to deže lnega odborn ika , n a m e s t n i k a deže lnega g l a v a r j a in l j u b l j a n s k e g a ž u p a n a (1869—1871).

T u d i Jos ip S u p p a n j e bil spoče tka n a k l o n j e n s lovensk im t e ž n j a m . L. 1864 j e biil n a Bleiweisovi listi i zvo l jen v l j u b l j a n s k i olbčinski svet , bi l j e u s t anovn i č lan S lovenske Matice in 1. 186>6 g lasova l v deže lnem iziboru za uvedbo s loven-ščine v s r e d n j e šole. Se isto le to pa se j e ob rn i l na nemiško s t r an in b i l po H r i b a r j e v i sodbi » n a j i n t e l i g e n t n e j š i in n a j d e j a v n e j š i v v s e j n e m š k u t a r s k i s t ranki« . Ko j e 1. 1883 pus t i l pol i t ično de lo in se posvet i l gospoda r s tvu , j e kot r a v n a t e l j Kranjislke h r a n i l n i c e podp i ra l p r e d v s e m n e m š k e šole in d ruš tva , v e n d a r j e ibil S lovencem vedno konc i l i an t en n a s p r o t n i k .

V G r a d c u j e na Alelksandra S u p a n a m o č n e j e vpl iva l le zgodov inar K r o n e s in že d rugo leto j e začel p r i p r a v l j a t i š t u d i j o » Z a d n j a š t i r i le ta ž iv l je -n j a g ro fa U r h a II. C e l j s k e g a « (izšla 1868 na D u n a j u z nas lovom: »Die v ie r le tz ten L e b e n s j a h r e des G r a f e n Ulr iah II. von Ci Iii m i t b e s o n d e r e r Be rück -s i ch t igung d e r S tände-Revo lu t ion in Ös t e r r e i ch in den J a h r e n 1451 und 1452.« Str. 118 + ka r t a ) . Das i ni čisto vzdrža la p red k r i t iko , k a ž e le i z reden pisa-t e l j sk i dar , n a j b r ž j e š te la za d i se r t ac i jo , ko j e bil n j e n av to r 2. II. 1870 pro-movi ran . M e d t e m j e n a p r a v i l S u p a n tudi p r o f e s o r s k i izpit iz zgodovine, zem-l j ep i s a in nemšč ine in b i l j e s e n i 1869 p o s t a v l j e n z a poskusnega k a n d i d a t a na g i m n a z i j i v L j u b l j a n i , n a s l e d n j e le to pa j e pos ta l sup len t in k m a l u na to p rav i u č i t e l j na l j u b l j a n s k i r ea lk i .

66

Page 3: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši pr ispevki

Med Supanovimi učenci v g imnaz i j i sta bila tudi dva k a s n e j š a s lovenska zgodov ina r j a : Ivan Vrhovec in Ivan Vrhovnik . Ta piše v ž iv l j en jep i su svojega sošolca Vrhovca : »Zgodovino je odušev l j eno p r edava l poskusni kand ida t Alleksander Supan. Menda se ne motim trdeč, da se j e Vrhovec prav od n j ega navzel ljulbezni do zgodovine«. In v e r j e t n o se tudi ne motimo, če mislimo, da ibo isto ve l j a lo 'bolj ali m a n j za Vrhovnika .

N a realki je Supan uredi l tudi s t rokovni in listovni ka t a log za t ak ra t enotno (uči te l jsko in di jaško) kn j i žn ico ter napravi l nač r ta za zibirko zgodo-vinskih in geografsk ih učil. Zanimivo je, da j e nedavni »oduševl jeni p reda-vate l j« zgodovine k m a l u odkri l v sebi geografa , k a j t i že konec 1. 1872 je za-pisal v dnevnik : »Od dne do dne b o l j čutim, da je geogra f i j a m o j pravi poklic.« K l j u b skromni šolski p raks i se je še istega leta lotil p i san ja učbenika »Lehrbuch d. Geog raph i e nach den Pr inz ip ien d. neueren Wissenschaf t f. ös terr . Mittelischulen u. v e r w a n d t e Lehrans ta l t en sowie zum Selbstunterr icht« . Kn j iga j e izišla v L j u b l j a n i pri K le inmayr & Bamberg u in doživela il. Ï875 d rugo izdajo . V zvezi z učlbenikom ie objavi l v le tnem poročilu rea lke za š. 1. 1872/73 na str. 14—35 razpravo »Über den geographischen Unte r r i ch t an uniseren Mittelschulen«, k a t e r e vsebina je tudi d a n e s — po devetdeset ih letih — še v mnogočem ak tua lna .

P redvsem g r a j a Supan tu p o d r e j e n o vlogo, ki jo ima geogra f i j a na sred-n j ih in visokih šolah in zahteva , n a j se us tanove na v,seh un iverzah geograf-ske stolice, na s r e d n j i h šolah pa n a j bo pouk geogra f i j e in zgodovine vedno v eni roki. Pravi , da se j e v geogra f i j i n a j d a l j ohrani la »duhovna suša« pre j š -n j ih s to le t i j in da še vedno misl i jo, da sta n a j v a ž n e j š i s ta t is t ika in topogra-f i j a ; po n j egovem je geog ra f i j a »(zvezni člen imed na ravos lov jem in zgodo-vino«.

-Nato pop i su je svojo metodo začetnega pouka geogra f i j e , ki se je ne da učiti med štir imi stenami, a m p a k je tre!ba z učenci ven v naravo. Sam j ih j e pe l j a l na Grad in na Golovec, pokaizal ji.m ie razne vrs te tal in kamenin , jim dal r isat i n a č r t Tivolskega d r e v o r e d a itd. B r a n j e k a r t in splošni zemljepisni pojmi so gllavna naloga zeml jep isnega pouka v I. r a z r e d u ; vse to j e trelba združi t i z onazovan jem v naravi in vednim p o n a v l j a n j e m , zlasti o r i en tac i j ske v a j e j e t reba delati celo leto. Enako važne so v a j e v mer jenj iu , z n j imi j e dosegel, da j e znal .učenec na oko ceniti r azda l j e na k a r t i . Ko p o u d a r j a po-trdbo ponazori tve , p rav i : »Ka j ,si more učenec misliti, če mu rečem: K r a n j s k a mer i 181 kv. mi l j ? Če mu pa rečem: B a r j e , L j u b l j a n s k o in Kamniško pol je , ki j ih p reg ledaš 7. Golovca, m e r i j o 7 kv. m i l j in s e d a j misli 25 takih enot okoli te r avn ine položenih — mu pos tane velikost K r a n j s k e že b o l j razum-ljiva.«

P r i p o u k u v naislednjiih r a z r e d i h pa maj po Supanovem m n e n j u »učitel j n ičesar ne pove, k a r l ahko enako dolbro pove učenec«, zato je »razgovorna metoda .najboljša«. Če se je učenec v I. raz redu dobro naučil b ra l i kar to , bo na razumno v p r a š a n j e uč i te l ja , npr . o f iz ikalnih r azmerah , laHko sam od-govoril . Sele potem n a j da uč i t e l j odpre t i kn j i go in p r e b r a t i zadevno po-g lav je . Glede r i san ja p o u d a r j a Supan, da to ni glavna naloga, a m p a k le po-možno sredstvo zeml jep isnega pouka . P r e r i s o v a n j e iz šolskega at lasa je še celo b rez kor is t i ; b o l j e je r isati dežele »od z n o t r a j ven«, pri čemer j e upo-števati le pr ib l ižne razda l j e , za glavno og rod je j e vzeti reke, gorov ja pa označiti z debel imi čr tami.

Razen v šoli je bil Supan po W a g n e r j e v i h besedah v L j u b l j a n i tudi »delaven na poli t ičnem področ ju v l ibera lnem in ve l ikonemškem duhu«. V e r j e t n o mu j e tudi to pri pomogli o, da j e dobil za šolsko leto 1875/76 š tud i j sk i dopust, ki se je nada l j eva l še v nae l edn j em šolskem letu. Študira l je n e k a j časa v Gradcu , nato pa šel p r eko D u n a j a in Dre sdena v Hal le poslušat A. Ki rchhof fa . Ko j e dobil spomladi 1877 nov dopust s potovalno š t ipendi jo , j e odšel za en semester v Leipzig. Jeseni 1877 so ga premest i l i na g imnazi jo v Černoviee, da bi mu omogočili habi l i tac i jo na t amošn j i univerzi , k j e r j e t a k o j postal pr iva tn i docent in 1. 1881 izredni profesor .

V 67

Page 4: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši p r i spevki

P o v s e m v d u h u t is te dobe se j e v teth le t ih odločno z a v z e m a l za geogra -f i j o ko t čisto p r i r o d n o znanos t v n a s p r o t j u z m l a j š o R i t t e r j e v o šolo. L. 1878 j e v 3. i z d a j i svo j u č b e n i k močno p renov i l a las t i j e razš i r i l p o g l a v j i o po l j e -de ls tvu in p o d n e b j u . Vedno b o l j se j e z a n i m a l za m e r e in š tevi la , o r o m e t r i j -s k a i n m e t e o r o l o š k a m e r j e n j a so pobud i l a npr . r a z p r a v e o p o s t a n k u dol in v t i ro l sk ih Alpah , o določi tvi s r e d n j e g lobine Ve l ikega oceana , o top l insk ih pasovih na zeml j i , r azpo red i tv i l e t n i h top l insk ih k o l e b a n j , o s ta t is t ik i spod-n j i h z r ačn ih tokov itd.

Po t r e h l e t ih sikrbnega d e l a j e izdal Supan 1. 1884 s v o j z n a m e n i t i p r i -ročn ik na 500 str . »Grundzi ige der phys i schen Geograph ie« , k i j e izšel po-novo ' r a z š i r j en i n p r e d e l a n z a n j e g o v e g a ž i v l j e n j a š e v 5 i z d a j a h , z a d n j o 1. 1916 j e av to r p r i p r a v i l že k o t napol o h r o m l j e n b o l n i k .

K e r v d a l j n i h Č e r n o v i c a h Supan ni imel na j ibol jš ih pogo jev za znan-s tveno delo, j e r a d s p r e j e l povab i lo P e r t h e s o v e za ložbe v Go th i in p revze l 1. 1884 po smrt i E. Bel ima u r e d n i š t v o z n a m e n i t e .geografske r e v i j e P e t e r m a n n s Mi t te i lungen . Posebno j e izpopolni l p o r o č a n j e o novi geog ra f sk i l i t e ra tu r i , za ikar si j e znal p r idob i t i cel š t ab sodelavcev, ob j av i l pa j e tud i več las tn ih r azp rav . Pog lav i tno delo te dobe j e Supan o va »Avst ro-Ogrska« , ki j e izšla 1887 v K i r c h h o f f o v i zb i rk i r eg iona ln ih opisov E v r o p e in jo i m a j o za p r v o s t rogo z n a n s t v e n o g e o g r a f i j o Avs t ro -Ogr ske .

U r e d n i š t v o s ta t i s t ičnega de la G o t h a š k e g a H o f k a l e n d r a j e napot i lo Su-p a n a vedno b o l j k s t a t i s t ik i . Vrs to let j e sodeloval z H. W a g n e r j e m p r i publ i -k a c i j i »Die B e v ö l k e r u n g d. Erde« , s t em v zvezi j e nas t a lo tud i de lo »Die t e r r i t o r i a l e E n t w i c k l u n g der e u r o p ä i s c h e n Kolonien« z m a l i m a t lasom.

Ve l ik u speh j e dosegla S u p a n o v a »Deutsche Schu lgeograph ie« , Go tha 1895, in k a s n e j e še m n o g o i zda j , k j e r j e s v o j p rv i l j u b l j a n s k i učben ik pr i la -godil p r u s k i m učn im nač r tom. Zan imivo je, da tu S u p a n že nas topa p r o t i p r e -močnemu p o u d a r j a n j u n a r a v o s l o v n e g a deleža v g e o g r a f i j i .

Ko j e v zače tku tega s t o l e t j a smr t z apo redoma pobralla vrs to geogra fov na n e m š k i h visokih šo lah , ,so 1. 1908 p o n u d i l i S u p a n u stolico v W r o c l a w u ( t a k r a t n e m Bres lau) . Č e p r a v že v 62. letu, j e mesto rad s p r e j e l in imel k m a l u ve l iko s/lušateljev. Toda že J. 1911 j e n e n a d o m a oslepel na levem očesu in ko ga j e spomladi 1914 zade la še l a h n a kap , j e mora l za eno le to n e h a t i s p re -d a v a n j i . Spomlad i 1916 pa ga j e h u j š i n a p a d ohromi l po levi s t r an i in pos l e j j e ostal n a v e z a n na n a s l a n j a č . K l j u b t emu j e de la l z ve l iko e n e r g i j o in po -let i 1918 izdal »Leit l inien d e r a l l geme inen pol i t i schen Geographie« , ki so izraz počasi dozore l ih i z p r e m e m b v n j e g o v i h nazo r ih p a tudi vpl iva R. K j e l l e -na. V p r e d g o v o r u p rav i , da j e delo nas t a lo iz p r e p r i č a n j a , d a »enos t ransk i mor fo lošk i r a z v o j g e o g r a f i j o v e d n o bollj o d t u j u j e n j e n e m u n a j b o l j no t ra -n j e m u b i s tvu , na drugi s t r an i pa, da j e t r eba po l i t i čno g e o g r a f i j o pos tav i t i n a nove t eme l j e , da bi mogla nud i t i prot iutež.«

Ko j e spomladi 1920, pisal p r e d g o v o r d rug i i zda j i , j e d e j a l , da j e t r eba »nacionaln i pr inc ip , k i se j e z r a z p a d o m A v s t r o - O g r s k e k a r n a j b o l j p rep r i č -l j i vo izkazal , b o l j t r dno u t e m e l j i t i in o b novih i z k u š n j a h d a l j e izgradit i .« Č e p r a v j e k n j i g a že v m a r s i č e m zastarella, hoče b i t i v s a j »resno mi š l j en p o s k u s z a p r i p r a v o sp r ave mod t e r i t o r i a lno in nac iona lno polit iko.« Iz ida te d r u g e i zda j e , k i jo j e p r i p r a v i l n j e g o v zet geograf E r i c h Obst , av to r ni več dočakal .

Po b e s e d a h B. Dietriicha j e b i l S u p a n v p rv i v rs t i u č e n j a k , k i j e ko t s i s t ema t ik postavili t e m e l j e r a z n i m geog ra f sk im p a n o g a m ; s i s t emat ika mi leži v na rav i« j e n e k j e sam zapisa l o sebi. Č e p r a v lble#toč p r e d a v a t e l j , j e bil h l aden in zad ržan in si tudi zato ni vzgojili p r a v i h učencev. Zapr t vase, ni p r e n e s e l noben ih u g o v o r o v ; zdi se, d a j e v t e m pog ledu podedova l p r e c e j g o r e n j s k i h lastnost i . V bo lezn i o s a m l j e n , se j e ču t i l z a p u š č e n e g a in k e r j e vedno teže govori l , si j e zap i sova l s v o j e misli. Znači len z a n j j e z a d n j i zapis tri dni p r e d s m r t j o : »Ne cogito, e rgo sum, a m p a k volo, e r g o sum!«

68

Page 5: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši prispevki

Viri in slovstvo

H. Wagner, Aleksander Supan, Petermanns Mitteilungen 1920, 7/8; B. Dietrich, Aleksander Бирал, Geographische Zeitschrift 1921, 1(93—198; Jahresber ichte des Obergymnasius Laibach 1837—1866; Jahresber ichte der Oberrealschule Laibach 1870—1877; Wurzbach, Biograph. Lexikon XL, 328; I. Vrhovnik, Ivan Vrhovec, Li . 1933, 7; J. Al jaž , Oris mojega ž iv l jen ja PV 1923; mat r ike župni je Zasip v Sk A L j . ; sporočili župnih uradov Innichen in Radovlj ica; ka ta -

logi bivše klasične gimnazije in popisne pole l judskega š te t ja 31. XII. 1869 v MA Lj . ; O Jur i ju Supanu: Glaser LIL, 87; Kidrič, Zgod. 223 , 379, 877; O Josipu Supanu: rokopisna biogr. za SBL (R. Andre jka ) ; Hr ibar , Spomini I. 134.

S u m m a r y : Aleksander Supan — a German geographer of Slovene origin

S i l v o K r a n j e c

T h e G e r m a n geographer A leksande r Supan is descended f rom a Slovene fami ly Zupan (according to c o n t e m p o r a r y G e r m a n sources spe l t Suppan) f rom Zasip n e a r Bled in G o r e n j s k o . His f a the r Jakob was born the re in 1794; his mother S t ey re r was iborn in 1801 in the nea rby Radovl j ica . Jakob Supan was employed b y the local gove rnmen t as a fo res te r f i rs t in Radovl j ica , and l a t e r on, for some decades, in Tyro l w h e r e his son Aleksander Supan was .'born in Inmiichen (now S. Candido , I taly) on March 3, 1847. At t h e age of then he came to L j u b l j a n a to the grammar-sdhool and one y e a r la ter , when his f a the r had re t i red the whole fami ly moved to L j u b l j a n a . Af t e r the g r a m m a r -school, A. S. read h is tory and geography at the Graz univers i ty and he took his deg ree with a disser tat ion on the h is tory of the Counts of Cell je . While in the last y e a r s of the grammar-school , he p robab ly still r egarded himself as a Slovene, and did spell his s u r n a m e ,Zupan", he b e c a m e la ter a d e t e r m i n e d G e r m a n nat ional is t . The change was p robab ly due to the in f luence of his r a the r e lder b r o t h e r , the l awyer d r . Joseph Suppan who was f i rs t in s y m p a t h y with the .Slovenes too, b u t was soon tio b e c o m e the l e a d i n g giemmin pol i t ic ian olf the con t empora ry Carmiola.

In 1870 S. s tar ted to teach at the grammar-school in L j u b l j a n a . Here he appl ied himself whole -hear ted ly to geography . He publ i shed a manua l of geography for secondary schools as wetll as a t r ea t i se on the teaching of geography in which he advances methodological pr inciples , some of which have r e t a ined their va lue to the p resen t days. Af t e r two yea r s of f u r t h e r s tudies at G e r m a n univers i t ies he b e c a m e in 1877 l ec tu re r and subsequent ly professor of geography at the un ivers i ty of Černovice . In yea r s 1884—1908 he was the edi tor of the geographica l rev iew P e t t e r m a n n ' s Mit te i lungen in Gotha and a f t e r w a r d s professor of geography at the un ivers i ty of Bres lau till his dea th on Ju ly 6, 1920. Best known among his numerous sc ient i f ic works is the manua l G r u n d z ü g e de r phys ischen Geograph ie publ i shed in 1884.

UGOTAVLJANJE PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA PREBIVALSTVA

I g o r V r i š e r

Ugotavl l janje p r ihodn jega demografskega razvo ja in števila prebivals tva sodi med n a j p o m e m b n e j š a v p r a š a n j a gospodarskega in d r u ž b e n e g a p lan i ra -n j a . Pa ne samo gospodarstvo, temveč tudi driujge de javnos t i , k a k o r n p r . šol-stvo, socialno skrbstvo, komuna lno gospodarstvo, e lek t rogospodars tvo itd., so za in te res i rane na tak ih prognozah. P r a v poseben pomen ima u g o t a v l j a n j e bodočega števila p reb iva l s tva v reg iona lnem pros torskem in urban is t i čnem

69

Page 6: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjš i p r i spevk i

p l a n i r a n j u . K a r ce la v r s ta p r o g r a m s k i h in p l a n s k i h smern i c zavisi od bo-dočega š t ev i l a p r e b i v a l s t v a in n j e g o v e p r i h o d n j e r azpo red i tve . D e m o g r a f s k e p rognoze v e l j a j o zato za n a j p o m e m b n e j š e opo rne točke ali celo k l j u č n e po-s t avke vsakega p ros to r skega p r o g r a m a in p l ana .

Za rad i tega ni n ič p r e s e n e t l j i v e g a , da se posveča prelbivals tvenim p r o -gnozam v o k v i r j u posamezn ih dežel obi lo pozornos t i . Znani in p o m e m b n i so tudi podobn i poizkuisi v sve tovnem mer i lu . Z d e m o g r a f s k i m i p rognozami in z metod ičn imi p rob lemi d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a se danes u k v a r j a p r e c e j š n j e število s t r o k o v n j a k o v : m a t e m a t i k o v , ekonomis tov , s ta t i s t ikov, zava rova ln i šk ih izvedencev itd. Nap i sano j e tud i vse polno p r i r očn ikov in r azp rav .

K e r se š tevi lni geograf i , k i s o d e l u j e j o p r i p r a k t i č n i h na logah , z las t i p r i p r o s t o r s k e m p l a n i r a n j u , pogos toma s r e č u j e j o z na logo izde la t i k r a t k o r o č n e ali do lgoročne napoved i p o p u l a c i j s k e g a r a z v o j a na do ločenem t e r i t o r i j u , ne-m a r a ne b o odveč , č e v k r a j š e m p r i s p e v k u pr i 'kažem pog lav i tne metode , s po-močjo k a t e r i h se i z r ačunava ras t p r eb iva l s tva v p r ihodnos t i . Povsem raziurn-l j ivo je , da j e t akšen p r i k a z v g lavnem le s k r o m e n p o v z e t e k t u j i h i z k u š e n j .

*

P r o g n o z a d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a in s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a ni t ako p r e -p ros t a zadeva , k a k o r se m o r e b i t i zdi n a p rv i pogled. V p o p u l a c i j s k e m r a z v o j u se n a m r e č o d r a ž a j o r a z e n t e n d e n c p r i r o d n e g a g i b a n j a p r e b i v a l s t v a tudi n a j -r az l i čne j š e socialne in gospoda r ske r a z m e r e . V p r a v z a r a d i tega zavisi uspeš-nost t a k š n i h prognoz vel iko b o l j od v p o š t e v a n j a in p o z n a v a n j a t endenc d ruž -benega r azvo ja , sp lošne e k o n o m s k e po l i t ike in spec i f ičn ih r eg iona ln ih po-go j ev k a k o r pa od p r a v i l n e u p o r a b e te ali o n e m a t e m a t i č n e f o r m u l e z a iz-r a č u n a v a n j e p o p u l a c i j s k e g a t r enda . V s a j k o l i č k a j s t va rno prognozo r a z v o j a p r e b i v a l s t v a j e zato mogoče izdelat i v p rv i v rs t i na pod lag i dob rega poznava-n j a r eg iona ln ih r a z m e r in t r e znega p r e s o j a n j a vseh z g o r a j naš t e t ih f a k t o r j e v . Navzl ic t emu j e vrednos t d e m o g r a f s k i h p r o g n o z z a r a d i s i lno nagl ih d r u ž b e n i h s p r e m e m b v e n d a r l e začasna in negotova .

P r a v posebno t e / k o in p r o b l e m a t i č n o j e i z d e l o v a n j e p o p u l a c i j s k i h pro-gnoz za m a n j š e r eg i j e ali ce lo za posamezna n a s e l j a . M e d t e m ko se pr i ve l ik ih p o p u l a c i j s k i h masah s l u č a j n i in per iodičn i vplivi m e d s e b o j i z e n a č u j e j o , to pr i m a n j š i h p r e b i v a l s t v e n i h e n o t a h ni p r ime r . 2e v saka n a j m a n j š a s p r e m e m b a gospoda r sk ih r a z m e r (npr . nova tova rna , p r e u s m e r i t e v p r o m e t n i h zvez, spre -m e m b a f u n k c i j n a s e l j a itd.) l ahko b i s tveno zavre ali pospeši r a z v o j p r eb iva l -s tva in postavi ce lo tno p rognozo na glavo. P l a n e r p a vseh t eh dogodkov še zda leč ne more p redv ide t i . Za re s r e a l n e so z a t o r e j le p rognoze v d r ž a v n e m , r e p u b l i š k e m ali o k r a j n e m m e r i l u , v e n d a r se tudi tu zgodi, k a k o r j e b i l to p r i m e r p r i z a d n j e m popisu p r e b i v a l s t v a v Jugos lav i j i , da se d e m o g r a f i n š t e j e j o v svo j ih napoved ih . Ne g l e d e na vse te p r i d r ž k e in pomis l eke p l a n e r po t re -b u j e t a k š n e p o d a t k e in m o r a izdelat i p rognozo d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a za ozeml j e , za k a t e r e g a i z d e l u j e nač r t .

Metode, po k a t e r i h i z r a č u n a v a m o p r i h o d n j i p o p u l a c i j s k i razvo j , l a h k o razde l imo na enos tavne (d i rektne) in k o m p l i c i r a n e ( ind i rek tne) . K p r v i m pr i -š t evamo vse t iste metode, .s pomoč jo k a t e r i h i z r a č u n a v a m o bodoče p r e b i v a l -stvo na podlagi p r e b i v a l s t v e n e d inamike , bodis i n a r a v n e g a a l i m e h a n s k e g a g i b a n j a p reb iva l s tva , bodisi d o s e d a n j e g a r a z v o j a p reb iva l s tva . P r i kompl ic i -r an ih m e t o d a h se p r i r a č u n i h d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a p o s l u ž u j e m o ekonom-skih in socioloških p o k a z a t e l j e v ali pa skušamo d e m o g r a f s k o d inamiko p r i -m e r j a t i z ekonomsko-soc ia ln im r a z v o j e m . Enos tavne me tode za i z r a č u n a v a n j e p o p u l a c i j s k e d i n a m i k e bi z a r a d i tega ilahko tudi imenova l i d e m o g r a f s k e me-tode, k o m p l i c i r a n e metode pa ekonomske . V p raks i p r a v pogosto skušamo obe zvrs t i me tod med s e b o j k o m b i n i r a t i t e r talko na več nač inov ugotovi t i n a j -v e r j e t n e j š i r a z v o j p r eb iva l s tva v p r ihodnos t i . K a t e r o izmed naš te t ih me tod bomo uporab i l i , zavisi od r azpo lož l j ivega g rad iva , z n a č a j a in ve l ikos t i r eg i j e , e k o n o m s k e d i n a m i k e itd. T a k o npr . s o za i z r a č u n a v a n j e r a z v o j a p r e b i v a l s t v a v m a j h n i h r e g i j a h p r i m e r n e j š e k o m plići r ane ( ind i r ek tne ali e k o n o m s k e ) me to -

7 0

Page 7: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši prispevki

de. Pri velikih populacijskih masah pa se da z veliko večjo gotovostjo na-povedati razvoj prebivalstva na podlagi dosedanj ih demografskih gibanj .

* Velliko število enostavnih ali demografskih metod prognozi ranja razvoja

prebivalstva temelji na ugo tav l j an ju dosedanje dinamike in na ekstrapolaci j i te dinamike v prihodnost; ali drugače povedano, na podlagi dosedanjega raz-voja prebivalstva skušamo s pomočjo t renda izračunati njegovo število v pri-hodnosti. Pr i tem zavestno zanemar jamo vse ostale vplive in predpostavl jamo, da se različni ciklični, periodični in izjemni vplivi med seboj izenačujejo in da bistveno ne vplivajo. Uporaba t renda je zlasti pr imerna, kadar v demo-grafskih gibanj ih prev laduje mehanična rast nad pr i rodno oziroma kadar ne razpolagamo s podatki o posameznih komponentah populaci jske rasti.

Najprepros te j ša , pa tudi n a j m a n j zanesl j iva oblika iz računavanja t renda je s pomočjo prostoročne metode. Podatke pre jšn ih popisov prebivalstva na-nesemo na milimetrski ali semilogaritmični graf ikon in nato med dobljenimi točkami potegnemo črto, ki poteka »po sredi« in ki se ne ozira na iz jemna ko leban ja podatkov. Crto lahko podaljšamo v prihodnost in dobimo na ta način preprosto, grobo in p rece j subjekt ivno ekstrapolaci jo dinamike.

Za matematično iz računavanje trenda se upo rab l j a jo nekatere splošne analit ične ali polinomne funkc i je . V poštev p r ide jo nas lednje funkc i je : pre-mica, parabola druge s topnje , eksponencialna funkci ja , modificirana ekspo-nencialna funkci ja , Gompertzova kr ivu l ja in logistična kr ivu l ja . Uporaba teh f u n k c i j zavisi od oblike k r ivu l j e , ki jo izkazuje dosedanj i razvoj prebival-stva. Zato je koristno, da demografski razvoj upodobimo tudi graf ično predno se lotimo izračunavanja . Pravi loma izračunavamo trend Ie za dal jša razdobja, ka j t i v tem pr imeru lahko predpostavl jamo, da j e ublažen učinek različnih cikličnih ali drugih s lučajnih vplivov oziroma se izognemo nevarnosti , da bi enačili trend s kakšnimi cikličnimi ali periodičnimi vplivi.

Uporaba enodimenzionalne ali l inearne funkci je* (P = a + bx), kot funkc i j e za iz računavanje t renda je tehnično n a j m a n j zahtevna, vendar so prav redki primeri , da bi izikazoval trend populaci jskega razvoja takšno konstantno in enakomerno absolutno rast v enakih časovnih razdobjih. Če se pa že poslužujemo te funkci je , uporabimo ponavadi za n jen račun prvi in poslednji popis. Pri tem nam pomeni simbol a vrednost zadnjega popisa pre-bivalstva, simbol b pa povprečni letni porast med prvim in zadnj im popisom prebivalstva. Upora.bu premice da j e na splošno močno spačene in pre t i rane rezultate.

Veliko b o l j se pr i legajo populacijskim trendom kr ivu l je v obliki parabo-le druge s topn je (P = a + b x + c x 2 ) . Ker mnoge med n j imi n imajo zgorn je limite, jih je treba uporabl ja t i s premislekom. Razne kr ivu l je v obliki para-bole druge s topnje so zaradi tega p r imerne za ne predoilga razdobja in za populaci jska gibanja, ka te ra niso izkazovala izrednih in skokovitih sprememb. Pri tehničnem izračunavanju parametrov trenda uporabl jamo metodo na j -manjš ih kvadratov, metodo delnih sredin ali metodo delnih vsot. Z uporabo teh metod se lahko bralec seznani v vsakem boljšem statističnem učbeniku.

Zelo veliko se za prognoze populaci jske rasti upo rab l j a j o eksponencialne funkc i j e (P = ab* ali v logaritmični obliki P = log a + x log b). Za te k r i -vul je j e značilno, da imajo konstanten relativni prirast (verižni indeksi in koeficienti dinamike so konstantne količine) in da ima nj ihov potek na loga-ritiničneim ali semilogaritmičnem graf ikonu obliko premice. Bližnji sorodnik

te f u n k c i j e je obrestno obrestni račun (P = a ( l + - - ) x , k j e r pomeni a po-p ^ ^

slednji popis prebiva ls tva , -— pa letni odstotek porasta ali upadan ja prebi-

valstva. Med te funkc i je sodi tudi geometrična postopica. Pr i n j e j ugotovimo * Pr i te j in pri ostalih funkc i j ah pomenijo simboli P populaci jski t rend, a, b, c, k in P ®

paramet re trenda, x pa čas.

71

Page 8: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjš i pr ispevki

demografski razvoj t a/ko, da n a j p r e j s pomočjo geometr i j ske sredine izraču-namo povprečni koeficient dinamike med dvema popisoma prebivalstva in nato ugotovljeno dinamiko ekstrapol i ramo v prihodnost. V matematičnih sim-bolih ito lahko pr ikažemo z .naslednjo f a r mulo: P = a

( v ' - f — i V к Ј е г p°m i e -ni a vrednost zadnjega popisa,, b .rezultat p rvega š te t ja in n -število let med obema popisoma. Medlt-em kio p r i obres tno obres tnem računu zavisi porast od pravi lnega izbora lodlstotka rasti, vpl iva pr i geotmietnijiski postopioi, na rezultat vrednost obeh med seboj p r i m e r j a n i h podatkov in dolžina razdobja. Zaradi enostavnega računan ja se oba način pogosto uporabl ja ta , da je ta pa p rece j spačene rezultate.

S t rokovnjak i za populaci jske prognoze radi upo rab l j a j o Gompertzovo in logistično (Pearl-Readovo) kr ivul jo . Obe sodita med modificirane etksponen-cialne enačbe. Prva se glasi P = kabX ali v lagaritmični obliki log P = log

P o e k + ib* + log a, -druga pa P = - —. Potek obeh kr ivu l j , zlasti pa logi-

1 -f- e a + x

stične, v mnogem sledi naravnemu demografskemu razvoju, to je, da po prvem razdobju počasne rasti sledi -obdobje hitrega vzpona, čez čas začne relat ivna r-aist upadati in končno nastopi zaradi nasičenosti tudi upad absolutne rasti. V praksi se v glavnem uporab l ja Pearl-Readova kr ivul ja . Obe funkc i j i se izračunavata iz že omenjenimi metodami.

N a j b o l j pre t i rane rezultate da je t a l inearni t rend in geometrične posto-pke . Tudi vrednosti, ki smo j ih izračunali z obrestno obrestnim računom, so k l jnb premiš l jenemu izboru odstotka rasti ponavadi prevelike. Bolj s tvarne rezultate dobimo pri trendih, ki smo j ih izračunali na podlagi eiksponencial-nega trenda, parabole druge s topnje in zlasti Gompertzove in logistične kri-vulje.

Ena od na jveč j ih slabosti izračunov bodočega razvoja prebivalstva na podlagi t renda je prav gotovo v tem, -da pri t e j metodi ni mogoča p r imer j ava z dinamiko prebivalstva na širšem ter i tori ju. Računan je t renda za manjša področja pa je zelo tvegana naloga. Da bi ,se t e j napaki izognili, številni -de-mografi r a j e računa jo razvoj prebivalstva na določenem ter i tor i ju -s pomočjo komparac i je z razvojem prebivalstva večje regi je oziroma večje populaci jske mase (npr. ozemlje republike ali okra ja ) . Po t e j metodi n a j p r e j ugotovimo, kolikšen odstotni delež prebivalstva večje regi je odpade na prebivalstvo ob-ravnavane pokra j inske enote ter isti ali nekoliko popravl jeni odstotek upo-rabimo ponovno, ko smo izračunali bodoče prebivalstvo za večjo regijo. Lahko pa se poslužimo obra tne poti, da izračunamo pr ihodnjo populacijo za vse man j še enote v večji reg i j i in dobl jeno vrednost kor igi ramo s prognozo izdelano za celotno regijo. Razen p r imer j ave z večjo populaci jsko maso sku-šajo uporabi t i nekater i s tat ist iki tudi p r imer javo s kakšno drugo statistično serijo, ki je s prebivalstvom v vsebinski zvezi (npr. z razvojem zaposlitve, ras t jo narodnega dohodka itd.). Odnos med tako različnimi po jav i ugotavl ja jo s korelaci jsko metodo.

Pri večjih populaci jskih masah pogostoma izdelujemo napovedi prihod-n jega razvoja prebivalstva zgolj na podlagi naravnega g iban ja prebivalstva. Migraci jske premike zavestno zanemar jamo, sa j lahko upravičeno predpo-stavljamo, da je pri veliki masi v večini primerov migraci jski saldo močno (izenačen. Kolikor ta domneva ne dirai, ije treba račun maravinega g ibanja pre-bi valsit va iniujino korigirat i :s prognoizo migraci jskih premikov.

Večina napovedi o p r ihodnjem naravnem gibanju prebivalstva temelj i na p remikan ju tako imenovanih spolno-starostnih skupin, ki j ih razberemo iz starostne s t ruk tu re prebivalstva, in na podlagi hipotez o smrtnosti in fertil-nosti prebivalstva. Pos lednja podatka dobimo v ž iv l jenjskih tablicah in v ta-blicah fertilnosti .

Za izhodišče prognoziranja razvoja prebivalstva uporabimo rezultate poslednjega l judskega š te t ja . Ce je od popisa minulo že več let, podatke po-

72

Page 9: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjš i p r i spevki

prav imo z navedbami vi ta lne s ta t is t ike o števiiu umrl ih in ro jen ih . V pr imeru , da poda tkov o smrtnost i in o rodnosti ni mogoče dobiti , izvršimo popravek s pomočjo ž iv l j en j sk ih tablic. D o b l j e n e poda tke po navadi u red imo po pet-letnih s ta ros tn ih obdolbjiih, da si s tem poenostavimo delo.

V prvi delovni fazi n a j p r e j izdelamo hipotezo o umr l j ivos t i in na podlagi te i z računamo bodočo smrtnost prebiva ls tva . Hipoteza o umr l j ivos t i se za-s n u j e na podlagi dosedan je smrtnos t i in na p r e d v i d e v a n j u z m a n j š e v a n j a smrtnost i v pr ihodnost i . Pri izdelavi hipoteze se s pr idom lahko poslužimo p r i m e r j a v e z deželami , k j e r j e v ladalo ali pa še o b s t a j a našim razmeram po-dobno socialno-ekonomsko s tan je . Modele ž iv l j en j sk ih tablic i z d a j a j o posa-mezne d ržave in Združeni narodi . Uporaba tablic smrtnost i j e navadno ome-jena na pet let, za nas l edn ja r azdob ja pa j ih j e že t r eba us t rezno kor ig i ra t i . Smrtnost prebivals tva i z računamo tako, da n a j p r e j pomnožimo obs to ječe s ta ros tne skup ine z ust reznimi razredi koef ic ientov p rež ive t j a iz ž i v l j en j sk ih talblic, prež ivele pa seda j ponovno »ostarimo« s kor ig i ran imi koeficient i pre-ž ive t ja za nas ledn j ih pet let. Pos topek ponovimo us t rezno številu pet le tnih obdobi j , za ka t e r a nameravamo izdelati populac i j sko prognozo. P r i iz računa-v a n j u v sakok ra t tudi p r e m a k n e m o posamezno s taros tno g rupo v s t a re j šo s taros tno skupino.

V drugi delovni fazi izdelamo hipotezo o fer t i lnost i . V p r i m e r j a v i s smr t -nos t jo se rodnost veliko h i t r e j e s p r e m i n j a in je zato izdelava hipoteze o n j e j bol j tvegana. Zlasti pr i k o r i g i r a n j u mer specif ične fer t i lnos t i za p r i h o d n j a r azdob ja j e t r eba vzeiti v obzir čim več f a k t o r j e v in upoš teva t i tendence, ki se p o j a v l j a j o pri rodno-sti. Doba fer t i lnost i z a j e m a ženske s taros tne skupine od 15—49 let. Žensko prebivals tvo iz računamo iz spolno-s tarostne skupine, ki smo jo že v prv i delovni fazi izdeilali za p r i h o d n j a obdobja . S e d a j j e samo še t reba obs to ječe in nove kont igente ženskega prebivals tva pomnožit i z n j ihovi sta-rosti us t reznimi fer t i ln imi merami , da dobimo število novoro jen ih o t rok . P r i r a č u n a n j u fer t i lnost i m o r a m o podòbno k a k o r pri »os ta revanju« prebivals tva p remika t i posamezne s taros tne kont igen te ženskega prebiva ls tva v s t a re j še skupine .

Iz r a z m e r j a med umrl imi in novoro jen imi s e d a j lahko razberemo bo-doče število prebiva ls tva . Ta ana l i t ična metoda, imenovana tudi input-output metoda, k a k o r jo naz iva jo neka te r i demogra f i , i zha j a iz splošne bi lance na-ravnega g i b a n j a prebivals tva in j e zelo zanes l j iva pri več j ih populac i j sk ih gmotah in pri nezna tn ih m i g r a c i j a h . V naspro tnem pr imeru pa je t reba bi-lanco n u j n o popravi t i z navedbami o bodočih migrac i j sk ih p remik ih prebi-valstva. D o b r a s t ran i z r a č u n a v a n j preb iva ls tva na podlagi anal ize na ravnega p r i r a s t k a j e razen velike ver je tnos t i , k a t e r a temel j i na sorazmerno izpopol-n j e n i h s ta t is t ičnih metodah, tudi dejistvo, da nam d a j e poda tke o spolni in s taros tni sestavi p reb iva l s tva . Te navedbe so v p l a n i r a n j u pogosto zelo za-želene ali celo nepogreš l j ive (za p l a n i r a n j e šolstva, socialnega skrbs tva , kmeč-ke delovne sile, p o t r o š n j e itd.).

Mig rac i j ske prognoze so zaradi tesne zavisnosti od socialno-ekonomskih razmer in silne kolebl j ivost i zelo tvegane in po večini nezanes l j ive . Razen tega so že osnovni podatki o m i g r a c i j a h p o m a n j k l j i v i in skopi ter j e težiko pri t i do n j ih . Pomagamo isi na razne načine. V kol ikor ni tekoče in zanes l j ive r eg i s t r ac i j e sel i tev (pri nas jo vodi jo od 1. 1953 d a l j e matični uradi) , si l ahko us tvar imo podobo o obsegu mig rac i j sk ih g i b a n j na podlagi podatkov o ro js t -nem k r a j u , o p r e j š n j e m k r a j u b i v a n j a ali pa iz številčne raz l ike med na rav-nim g i b a n j e m in d e j a n s k i m številom prebivals tva med dvema popisoma. Na-vedbe o ro j s tnem k r a j u in o k r a j u b i v a n j a p red dosel i tv i jo razberemo iz rezul ta tov popisa preb iva ls tva , venda r so k l j u b točnosti v b is tvu p o m a n j k l j i v i in nezanesl j iv i , s a j n a m ničesar ne povedo o smereh in pogostosti migrac i j -skih tokov.

K l j u b tem kr i t ičn im p r i p o m b a m o u g o t a v l j a n j u migrac i j sk ih g iban j , pa kaže jo n e k a t e r e nove j še anal ize, da imamo tudi pr i se l i tvah določene usta-l j e n e in do lgo t r a jne sel i tvene tokove, ki se počasi s p r e m i n j a j o in j ih lahko le iz redne pr i l ike p r e k i n e j o (gl. delo c i t i rano pod št. 13).

73

Page 10: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjš i p r i spevk i

Oceno pr ihodnj ih migrac i j lahko izdelamo na podlagi ekstrapolaci je s pomočjo trenda, p r imer j ave s splošnimi migraci jskimi tokovi ali s subjek-tivnimi ocenami. Za iz računavanje migraci jskih trendov uporabl jamo metode, o kater ih smo že govorili. P r imer j avo s splošnimi migraci jskimi tokovi je mogoče izdelati na dva načina, bodisi da ugotovimo povprečni obseg in jakost migraci j (bruto io neto migraci jsko mero) in jih temu primerno vkl jučimo v naš račun ali pa da iz dosedanj ih selitev v širši regiji razberemo, kolikšen obseg bodo imele migrac i je v bodočnosti in kolikšen delež bo odpadel na obravnavano ozemlje. Takšen račun se mora opirat i predvisem na medkra-jevne migraci je , k e r so te daleč najš tevi lnejše . Interregionailine in internacio-na lne selitve so na splošno m a n j .pomembne. Pri prognozi ranju je itreha vzeti v obzir ne le splošne zakonitosti, temveč itudi neka tere specifične (pojave, ki j ih opažamo pri selitvah kakor npr. kompenzaci jske tokove, upadan je selitev z večanjem razdalj , privlačnost določenih področi j ali centrov itd.

Če nameravamo z oceno bodočih migraci jskih tokov popraviti podatke o naravnem gibanju .prebivalstva v prihodnosti, mora takšna prognoza vsebo-vati ine Le navedbe o meto mligraoiji, temveč tiudi o ,sipolino4sitairo,stni s t ruk tu r i miigrantov. Edino ina takšen način je mogoče popravit i 'podatke o naravni di-namiki prebivalstva. Popravek je toliko bol j nu jen , k e r se ponavadi seli mlado prebivalstvo in se zaradi tega v k r a j i h dose l jevanja poveča rodnost, , v k r a j i h odse l jevanja pa smrtnost. Povsem napačno pa bi bilo, če bi v po-m a n j k a n j u podatkov uporabili za emigrante spolno-starostno strukturo, k i vel ja za celokupno prebivalstvo. Zaradi nizke zanesljivosti napovedi o migra-c i jskih gibanj ih pogosto ocene selitev podajamo povsem odvojeno od osnovne prognoze.

* V pr imer jav i z demografskimi metodami se zdijo komplic i rane (indirekt-

ne ali ekonomske) metode prognoziranja prebivalstva prepr ič l j ive jše in bol j u temeljene. V resnici pa to ni pr imer. Večina teh napovedi se opira na do-mnevni razvoj gospodarstva i/n na pr ičakovane spremembe socialne .in za-poslitvene s t ruk ture prebivalstva, ki jih bo ta razvoj povzročil. Zaenkrat so pa žal sozavisnosti med zakonitostiimi ekonomskega razvoja, razvoja posa-meznih dejavnosti ter zaposlitveno in socialno preobrazbo vsa j v podrob-nostih še vse premalo proučene, da bi bi le ilahko demografske napovedi na t e j podlagi zanesljive.

Osnovna zamisel večine ekonomskih metod je v načelu zelo preprosta . Treba je le določiti p r ihodn je število delovnih mest in na t e j podlagi sklepati o bodočem številu aktivnega oziroma celokupnega prebivalstva. Vendar je v praksi težko predvideti za prav vse dejavnosti n j ihove pr ihodnje potrebe po delavcih. Na'loga pa postane naravnost neizvedljiva in nesmiselna, če sku-šamo izračunati takšno perspektivo celo za nada l jn j i h trideset let, to je za dobo, ki jo predpisu je urbanis t ična zakonodaja . Navedenim težavam se sku-šamo izogniti s tem, da uporab l jamo nekatere hipotetične račune, s pomočjo ka ter ih si poenostavimo delo.

Po eni izmed teh metod predpostavl jamo, da se bo z razvojem proiz-va ja ln ih sil, zlasti v bazičnih dejavnostih ali v dejavnost ih iz oddelka I nu jno morala spremeniti s topnja gospodarskega razvoja in z n j im vred ce-lotna zaposli tvena s t ruktura . Zato bi za iz računanje pr ihodnjega prebivalstva zadoščalo, da poznamo razvoj delovnih mest v bazičnih panogah in na t e j podlagi lahko sklepamo kako se bo razvijalo ostalo zaposleno prebivalstvo. Vendar v vseh regi jah nimamo bazične industr i je , niti ni predviden n j e n nastanek in razvoj ; zato se ni mogoče opreti na takšno hipotezo. Raizen tega je i z računanje k l j u b metodični pravilnosti, p r ece j drzna predpostavka, ki se opira zgolj na eno samo zvrst industr i je . Do neke mere je mogoče našo hi-potezo popraviti, če za podlago iz računan ja uporabimo razvoj delovnih mest v vsej industr i j i . Naša prognoza se s tem opre na razvoj na jpomembne j še in n a j b o l j dinamične gospodarske dejavnosti . Vendar so rezultati, ki jih dobimo,

74

Page 11: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjš i p r i spevk i

po splošni p r e s o j i š e vedno p r e v e č enos t r ansk i in za rad i tega malo zanes l j i v i . P o t r e b n a j e š i rša in b o l j v s e s t r a n a p rouč i t ev r a z v o j a de lovnih mes t .

T a k š n o širšo anal izo zapos l i tvene s t r u k t u r e so skuša l i izdelat i n e k a t e r i a m e r i š k i geogra f i in ekonomis t i , k a k o r npr . J. W. A l e x a n d e r , H. Hoy t , W. I s a r d in drugi , t e r n a n j o nasloni t i p r o g n o z i r a n j e zapos l i tven ih s p r e m e m b . D e j a v n o s t i v mestu ali r eg i j i so razdel i l i na dve s k u p i n i . P r v e so nazva l i basic, d r u g e pa nonbasic ali s entice activities. Zal v naši ekonomsk i t e rmino-logi j i n imamo us t rezn ih izrazov za te p o j m e in j i h ibomo zato iz zad rege ime-noval i »vodilne« iij »(spremljajoče« de javnos t i . K p rv im p r i š t e v a j o vse t i s te gospoda r ske in n e g o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i , ki u s t v a r j a j o večino n a r o d n e g a dohodka , ki p r i n a š a j o dohodke s tem, da p r o d a j a j o svo je p ro izvode ali s to-r i tve izven o b m o č j a r eg i j e , in ki p r a v i l o m a niso n a v e z a n e na p o t r o š n j o domačega , v reg i j i ž ivečega p reb iva l s tva . To so t o r e j de j avnos t i , ki omogo-č a j o i z r avnavo reg iona lne b l a g o v n o - d e n a r n e b i l a n c e v smislu t e r i t o r i a lne de l i tve dela. (Pri več j ih r e g i j a h jo u g o t a v l j a m o s p o m o č j o metode m e d s e k t o r -skih p r o p o r c e v ali input-output metode) . D r u g a s k u p i n a de j avnos t i pa služi p o t r o š n j i domačih , v r eg i j i ali v n a s e l j u živečih p reb iva lcev . Med n j e b i pr i š te l i n e k a t e r e i n d u s t r i j s k e de j avnos t i (npr. o p e k a r n e , k lavnice , določene zvrst i l ahke k e m i č n e i n d u s t r i j e itd.), s to r i tveno obr t , večino j a v n i h s lužb (šolstvo, z d r a v s t v o itd.) in loka lno gospodars tvo . B o l j kot v r e g i j a h j e ta d v o j n i z n a č a j de j avnos t i opazen pri mes t ih ; p rvo skup ino bi l ahko označil i kot mes to tvorne funkc i je , d rugo pa kot mestoslužne funkc i j e .

P r o u č e v a n j e teh dveh zvrs t i de j avnos t i j e pokaza lo , da v l ada med n j i m a določeno u s t a l j e n o r a z m e r j e , ki j e odraz s t o p n j e d ružbeno-e lkonomskega raz-vo ja , u r b a n i z a c i j e , g o s p o d a r s k e moči r eg i j e , ve l ikos t i nase l i j , do toka kap i t a l a , menta l i te te prebiva ls tva i td. Splošna zakonitost , ki jo ugo tav l jamo, je, d a s p r e m e m b a »vodilnih« d e j a v n o s t i n u j n o po tegne za s e b o j s p r e m e m b o »sprem-l j a j o č i h « de javnos t i , v e n d a r ne v r ec ip ročnem odnosu. T a k o opažamo, da s e z v e č j o gospodar sko r azv i tos t jo k r e p e » s p r e m l j a j o č e « de javnos t i , s a j pona-vadi p o t r o š n j a h i t ro ras te . Za n e k a t e r a a m e r i š k a mes ta so ugotovi l i r a z m e r j e basic : service activities 1:2,5 do 1:2. Pr i nas zaenkra t še n imamo publ ic i ran ih š t u d i j o t e j p rob lema t ik i . P r a v gotovo p a j e o m e n j e n o r a z m e r j e v š k o d o » s p r e m l j a j o č i h « de javnos t i , ki so na splošno z a p o s t a v l j e n e .

N a videz sama po sebi u m l j i v a del i tev d e j a v n o s t i na »vodilne« i n » s p r e m l j a j o č e « j e v p r a k s i težiko i zved l j iva . Glavn i raz log j e v tem, d a o p r a v -l j a j o mnoge panoge obenem obe f u n k c i j i . Za p r i m e r n a j n a v e d e m k lavn ice , ki so l ahko s to r i tvena d e j a v n o s t ali pa tud i mesno -p rede lova lna izvozna in-d u s t r i j a . T u d i mnoge d r u g e t ova rne p r o d a j a j o svo je p ro izvode h k r a t i n a d o m a č e m in t u j e m t rg^ . Razen tega j e določi tev p r i h o d n j e g a r a z m e r j a med obema zv r s t ema de j avnos t i p r e c e j tvegana , s a j se obseg de lovne sile v »vodil-nih« d e j a v n o s t i h l ahko b is tveno s p r e m e n i v k r a t k e m za rad i t ehno lošk ih s p r e m e m b (npr. av tomat i zac i j e ) , e k o n o m s k e k o n j u n k t u r e ali k a k š n i h d r u g i h n e p r i č a k o v a n i h u k r e p o v ( g r a d n j a nove v e č j e tova rne , us tav i t ev o b r a t o v a n j a t o v a r n e ali r u d n i k a z a r a d i ne ren tab i lnos t i ) in s t e m v red vsi naši r ačun i . Težko j e tudi izbra t i ustrezine koe f i c i en te r a z m e r j a med »vodilnimi« in » s p r e m l j a j o č i m i « de javnos t im! , s a j m o r a j o ti i z raža t i zapos l i tvene odnose v p r ihodnos t i . Zarad i teh n e j a s n o s t i in težav s k u š a j o n e k a t e r i povezat i p rogno-z i r a n j e p r eb iva l s tva s p r e d v i d e v a n j i ras t i n a r o d n e g a d o h o d k a v »vodilnih« in » s p r e m l j a j o č i h « d e j a v n o s t i h , s čemep se j e mogoče izognit i raz l ičn im s l u č a j n i m vpl ivom.

T r e t j a obl ika ekonomsk ih prognoz d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a se op i r a na p r i č a k o v a n e s p r e m e m b e zapos l i tvene b i l ance med t r emi osnovnimi s k u p i n a m i de javnos t i , to j e na s p r e m e m b o r a z m e r j a med p r i m a r n i m i , s e k u n d a r n i m i in t e r c i a r n i m i panogami . Ti p r e m i k i p r i z a d e v a j o v n a j v e č j i mer i p r i m a r n e de-j avnos t i (kme t i j s tvo in gozdars tvo) , v e n d a r so opazni tudi pr i s e k u n d a r n i h ( indus t r i j a , r uda r s tvo , g r a d b e n i š t v o in p ro izvodna obr t ) in t e r c i a rn ih d e j a v -nos t ih (promet , t rgovina , s to r i tve in j a v n e službe). Odnos i med temi sik upi-

75

Page 12: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši pr ispevki

nami se n a m r e č s š i r j e n j e m indus t r ia l i zac i je in u r b a n i z a c i j e ter z dvigom p ro izvodn je , proizvodnost i in s t anda rda čeda l j e t e m e l j i t e j e s p r e m i n j a j o . Ce vzamemo za p r i m e r j a v o razvi te države, l ahko ugotovimo n a s l e d n j e tendence in sp remembe v demogra f skem razvoju .

Po visej ve r j e tnos t i se b o de lež kmečkega prebiva ls tva znižal na okr. 20—30% in na kmet ih ne bo več vel ikih zalog de lovne sile. Kako obsežen bo ta socialno-ekonomski p r e m i k nam na j l epše i lus t r i ra dejs tvo, da znaša delež kmečkega prebiva ls tva v m a n j razvi t ih d r ž a v a h okoli 50—70%. V SFRJ obsega kmečko prebiva ls tvo 51,0% vsega prebiva ls tva . Celo v SR Slovenij i imamo še vedno okoli 31,6 % (kmečkega prebiva ls tva in po neki cenitvi zna-ša jo zaloge k m e č k e delovne sile okoli 115.000 p reb iva lcev (gl. delo cit . pod št. 2). Vsekakor pomeni ta p remalo zaposlena k m e č k a delovna s i la ogromen potencial , ki g a bo t reba č i m p r e j vk l juč i t i v p r o d u k t i v n e j š e de javnos t i . Ob-enem bo na ta način mogoče odpravi t i ag r a rno p renase l j enos t , ki še vedno b r emen i jugos lovansko podeže l je , in v p rece j šn i mer i rešit i navidez tako zamotano »kmečko vprašan je« . V resnici teče ta proces o d h a j a n j a kmeflkega prebiva ls tva v mesta in zapos lovan ja v neag ra rn ih d e j a v n o s t i h pri nas že ves čas po osvoboditvi več ali m a n j spontano, o čemer p r i č a jo š tevi lke o nazado-van ju kmečkega prebivals tva (v SFRJ leta 1953 6 0 , 8 % leta 1961 51,0%).

Razmere v gospodarsko razvi t ih d ržavah p r i ča jo , da se tudi odnois med sekunda rn imi in te rc ia rn imi de javnos t imi sp remin ja . Ker so dosegle te de-?.ële v indus t r ia l izac i j i visoko r azvo jno s topn jo in z n j o vred visoko s topnjo s tandarda , č e d a l j e močne je na rašča po t rošn ja . To pa vpliva na splošni poras t t e rc ia rn ih de javnost i . Naspro tno delež i ndus t r i j e k a k o r sploh sekunda rn ih de javnos t i s tagnira ali celo rah lo upada . Ali d rugače povedano: r a z m e r j e med zaposlenimi v indus t r i j i in osta l imi neag ra rn imi de javnos t imi se spre-m i n j a tako, da pr ide na enega indus t r i j skega delavca č e d a l j e več zaposlenih v d rug ih panogah. Ta p reobrazba je razvidna tudi iz na s l edn j ih podatkov, ki p r ikazu je jo razmer je akt ivnega prebivalstva zaposlenega v sekundarn ih in t e rc ia rn ih de j avnos t ih :

Delež ak t ivnega prebiva ls tva v Indeks Drža va Leto r a z m e r j a

popisa s ekunda rn ih d. t e rc ia rn ih d. ( sekundär . d. = 100)

SFR Jugoslavi ja* 1961 22,9 17,1 0,74 SR Slovenija* 1961 38,0 22,8 0.60 Avistrija 1961 42,8 33,9 0,79 Belgi ja 1947 48,6 36,2 0,74 F r a n c i j a 1957 36,6 36,9 1,00 I t a l i j a 1960 37,1 32,1 0,86 Por tuga l ska 1950 25,0 26,4 1,05 Švica 1950 46,6 36,1 0,77 T u r č i j a 1955 8,2 8,4 1,02 V. B r i t an i j a 1951 49,2 45,4 0,92 Vzh. N e m č i j a 1950 45,4 28,1 0,62 Zah. Nemči j a 1960 49,3 36,3 0,73 ZDA 1950 36Д 49,1 1,36

V e r j e t n o b o p r i nas z a e n k r a t še narašča l delež s e k u n d a r n i h de javnost i , toda čez čas bo socialno-ekonomski r azvo j postopoma sledil tem tendencam, s a j so t e rc i a rne de javnos t i vse p reveč zapos tav l j ene .

* Aktivno prebivalstvo brez skupine »izven dejavnosti«.

7 6

Page 13: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši pr ispevki

Vise o b r a v n a v a n e t endence in sprememlbe v zapos l i tven i (bilanci i m a j o to l ikšen p o m e n , da j i h m o r a vsaka d e m o g r a f s k a p rognoza če že ne vzet i za pod lago pa v s a j v č im v e č j i mer i vpoš teva t i . Zato tud i opažamo, d a se te s p r e m e m b e zapos l i tvene s t r u k t u r e č e d a l j e pogos t e j e v p o š t e v a j o v d e m o g r a f -sk ih p rognozah n a v a d n o v k o m b i n a c i j i s p r o u č e v a n j e m n a r a v n e rast i .

P o d a t k e o r a z v o j u baz ičn ih in »vodilnih« d e j a v n o s t i dobimo iz d r u ž b e n i h in p e r s p e k t i v n i h p l a n o v t e r r a z v o j n i h p r o g r a m o v t o v a rn in d r u g i h p o d j e t i j ter o r g a n i z a c i j . Kot r ečeno sđužijo d o b l j e n e š t e v i l k e za izhodišče n a d a l j n j i h r ačunov . Sov je t sk i 'u rbanis t i so ce lo ses tav i l i p r e p r o s t o fo rmulo , po k a t e r i l a h k o določimo ce lokupno š tevi lo p reb iva l s tva , če so n a m znani ko l ikor to l iko točni poda tk i o bodočem š t ev i lu zapos len ih v baz i čn ih p a n o g a h (A) in če smo določil i bodoči odstotni de lež s to r i tven ih d e j a v n o s t i (B) in bodoči ods to tn i deilež vzd rževan ih (C). K b a z i č n i m d e j a v n o s t i m p r i š t e v a j o r a z e n i n d u s t r i j e in

A . 100 r u d a r s t v a tudi g r a d b e n i š t v o in p rome t . F o r m u l a se glasi P =

100 — (B -+- C) Po d rug i metodi poda tke o p r i h o d n j e m š tev i lu zapos l en ih v i n d u s t r i j i eno-s tavno pomnož imo s koef ic ient i , iza k a t e r e smo ugotovi l i , da u s t r e z a j o naš i h ipotez i o bodočem r a z m e r j u :med i n d u s t r i j o in posamezn imi d rug imi d e j a v -nostmi . N a ta nač in dobimo p o d a t k e o os ta lem a k t i v n e m p reb iva l s tvu . Iz po-da tkov o delovni sili oz i roma o a k t i v n e m p r e b i v a l s t v u j e mogoče v e d n o i z r ačuna t i t ud i š tev i lo c e l o k u p n e g a p reb iva l s tva . P r i t em ne v e l j a pozabi t i , da je v povpreč ju v SR Sloveniji delež zares ak t ivn ih le 32,7 %, 24,0 % pr ide na osebe z l as tn imi dohodki in izven d e j a v n o s t i te r 43,3 % na vzd rževane .

P r e d n o s t t ak šn ih r a č u n o v v p r i m e r j a v i z d e m o g r a f s k i m i me todami j e p redvsem v tem, da n a m pokaže jo koliko delovne sile po t rebu jemo, da l j e ali so n j e n e za loge g lede na p r i r o d n i p r i r a s t e k p r é b i v a l s t v a in p r e s e ž e k k m e č k e -ga p r e b i v a l s t v a v okol ic i d o v o l j vel ike , da bodo k r i l e p r i h o d n j e po t rebe , in ali b o t r e b a r ačuna t i z d o s e l j e v a n j e m de lovne sile od d rugod al i z n j e n i m o d s e l j e v a n j e m v s o s e d n j e in o d d a l j e n e r eg i j e .

S k o r a j d a vse te r a č u n e j e t r e b a poprav i t i še i« več d r u g i h vidikov. T a k o npr . j e t r e b a vzet i v obz i r d n e v n o m i g r a c i j o zapos l en ih . N e k a t e r e ana l ize k a -žejo, da vel ik del t ako imenovan ih »vozačev« teži za č i m p r e j š n o p r e se l i t v i j o v b l i ž ino de lovnega m e s t a (na Švedskem p r e k o 60%) . Zlast i so na prese l i tv i z a i n t e r e s i r a n i tisti, ki s t a n u j e j o nad pol u r e da leč od de lovnega mes t a . Iz r a z u m l j i v i h razlogov p o t e k a to p r e s e l j e v a n j e pos topoma. Vpoš teva t i j e t r e b a tudi n e k a t e r e spon tane m i g r a c i j s k e tokove. Ti so večidel u s m e r j e n i v v e l i k e urlbanske c e n t r e , k j e r so b o l j š e možnost i za zaposl i tev . P r i m e r i iz naš ih j u ž n i h r e p u b l i k k a ž e j o , da l a b k o dosežejo , če niso kon t ro l i r an i , p r a v zna tne v red -nosti . V ne razv i t ih p o d r o č j i h j e pogosto r a z m e r j e med s e k u n d a r n i m i in t e r -c i a rn imi de j avnos t imi takšno, d a so k l j u b slabi ekono ms k i bazi t e r c i a rne de-j avnos t i so r azmerno p reveč razvi te . Zaradi š ibke i nd u s t r i a l i z ac i j e so l j u d j e p r i s i l j en i , da i šče jo zas lužka v d r o b n e m t r g o v a n j u , s tor i tveni obr t i , admin i -s t r ac i j i , r a zn ih s to r i tvah itd. R a z u m l j i v o je, da j e t a k š n a e k o n o m s k a s t r u k -t u r a p r eb iva l s tva k l j u b nav idezn i a n a l o g i j i s s e d a n j i m r a z v o j e m v gospo-d a r s k o razvi t ih d e ž e l a h izraz e k o n o m s k e zaostalost i teh k r a j e v .

*

Iz d o s e d a n j i h r a z g l a b l j a n j j e razvidno, da niti e n o s t a v n e (direktne) nit i k o m p l i c i r a n e ( indi rektne) metode , s pomoč jo k a t e r i h s k u š a m o določi t i pr i -h o d n j e š tevi lo p reb iva l s tva , n e d a j e j o zadovo l j iv ih in dokončn ih od govorov . P r a v za rad i š tev i ln ih nepopolnos t i s k u š a m o pri p r a k t i č n e m delu obe zvrs t i metod m e d s e b o j n o k o m b i n i r a t i in p o p r a v l j a t i in se t ako pr ib l iža t i s t v a r n e j š i in t r e z n e j š i napovedi . Za i l u s t r ac i j o n a v a j a m p r i m e r p r e p r o s t e g a modela k o m b i n i r a n e g a i z r a č u n a n j a bodočega š tevi la p r é b i v a l s t v a :

77

Page 14: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši prispevki

Sedanje prebivalstvo i

Napoved razvoja prebivalstva s pomočjo

! kompliciranih ali indirektnifi (eko-nomskih) metod na podlagi: — upadanja kmečkega prebivalstva — novih delovnih mest v bazičnih

dejavnostih — sprememb odnosa med sekundar-

nimi in terciarnimi die javnostmi — teženj v rasti proizvodnje in gi-

banja narodnega dohodka v pri-hodnosti

I I Popravki, dopolnitve in korekture računov zaradi:

a) migraci j : — splošne težnje po preselitvi v industrijska in urbanizirana področja; — odtok kmečkega prebivalstva s podeželja; — težnja zaposlenih oseb, ki se vozijo na delo iiz oddal jenih kra jev , da

se nastanijo v bližini delovnega mesta; b) sprememb funkc i j posameznih naselij, do katere je ali bo prišlo za-

radi industrializacije, upravnih sprememb, izgube tržnih funkci j , preureditve prometnega omrežja itd.

c) sprememb tehnološkega značaja kakor npr. opustitev industri jskih ali rudniških obratov, avtomatizacije, zmanjševanja potreb po delovni sili, iz-boljšav v prometu itd.

č) omejevanja novogradenj (zavarovana zemljišča zaradi novih komuni-kacij, obrambnih razlogov, industri jskih potreb, š i r j en ja rudnikov, naravnih lepot, slabih naravnih pogojev itd.).

I Prihodnje število prebivalstva v regiji

I P r ihodnja razmestitev prebivalstva v regi j i iin razvo j prebivalstva po nasel j ih

ali drugih teritorialnih aglomeracijah

Na zaključku tega kratkega in bežnega pregleda poglavitnih metod za ugotavl janje perspektivnega razvoja prebivalstva ise mi zdi potrebno pouda-riti, da smo k l jub velikemu zanimanju in potrebam še vedno daleč od točnih napovedi populacijskega razvoja. Prav posebno so takšna predvidevanja še negotova v primerih manjših regij ali naselij. Gotovo je osnovni razlog za to v še vedno nezadostnem poznavanju socialno-ekonomskih in geografskih proce-sov in zakonitosti.

Litera tura

1. B l e j e c M a r i j a n , Statist ične metode za ekonomiste, L jub l j ana , 1961. 2. F r a n k o v i č , K e r e n c , S u m i , Ekonomska utemel j i tev lokacije indus t r i je

s posebnim ozirom na delovno silo, Ekonomski inštitut LR Slovenije , L jub l j ana , 1962. 3. G r d j i ć G o j k o , Osnovi ekonomske statistike, Beograd 1963. 4. I s a r d W a l t e r , Methods of Regional Analysis: an in t roduct ion to Regional

Science. New York, 1960. 5'. L e v č e n k o J. P . , Die Stadtplanung, Berlin, 1953. 6. M a c u г a M i l o š , Stanovništvo kao činilac privrednog razvoja FNRJ, Beograd, 1958, 7. O b r a d o v i ć S a v a , Uvod u statistiku, Beograd, 1962. 8. S a u v y A l f r e d , Théorie générale de la population, I,. II., Par is , 1952.

78

enostavnih ali direktnih (demograf-skih) metod na podlagi:

— dosedanjega populacijskega trenda

— pričakovanega naravnega gibanja prebivalstva

— odnosa do razvoja prebivalstva v večji regiji

Page 15: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

Manjši prispevki

9. S k a r a - V i d o j e v i ć L j u b i c a , Osnovi statistike, Beograd, 1962. 10. V o g e l n i k D o 1 i e , Osnovi s tat is t ike, Beograd, 1950. 11. V o g e l n i k D e l l e , Perspekt ive razvoja prebivals tva Sloveni je 1953—11963, Eko-

nomski zbornik IL, L jub l j ana , 195«. 12. V o g e l n i k D o l f e , Perspekt ive prebivalstva in delovne sile LR Slovenije

1960—1980, Ekonomski zbornik V., L jub l j ana , 1960. 13. V o g e l n i k D o l f e , Selitve delovne sile v Slovenij i 1954—1957, Ekonomski zbor-

nik IV., L jub l j ana , 1959. 14. Y u l e G. V. — K e n d a l l M. G. . Uvod v teori jo statistike, I—V, L jub l j ana , 1959.

S u m m a r y : Methods of t he p rognos ing t h e popu l a t i on deve lopmen t «

I g o r V г i Is e r

The ar t ic le describes the p r inc ipa l methods app l ied for the prognos ing of ithe popullaitianjdevielopmiemt. Ailil t h e s e me thods ooiuld d e dliviidied initio t h r e e g r o u p s : 1. s imple (direct o r demography«) — 2. compl ica ted ( indirect o r eco-nomic) — 3. combined methods .

1. W i t h s imple me thods t he p e r s p e c t i v e deve lopmen t of popu la t ion is a s c e r t a i n e d :

a) on the basis of t rend or general movement of popu l a t i on — this method be ing s imple b u t less r e l i ab le ;

ib) o n t h e basiis of 'the ca l cu l a t i on of t h e (foreseen m o r t a l i t y amid fe r t i l i t y — this m e t h o d t akes u p m u c h t ime, it is, however , t h e most t h o r o u g h of al l o the r methods . V e r y ö f t e r these ca lcu la t ions h a v e to b e co r r ec t ed b y prognos is of (migration's.

2. Compl ica ted or indirect methods refer to t he expected f luc tua t ion of e m p l o y m e n t — s t r u c t u r e caused b y economic deve lopment , indus t r ia l i za t ion , u r b a n i z a t i o n a n d deve lopmen t of b a s i c indus t r ies . By all these f ac to r s it is supposed that t he h ighe r socia l -economic s t age of d e v e l o p m e n t causes dec l i ne of the p r i m e act ivi t ies a n d i nc rea se of the s e c o n d a r y ones to a ce r t a in ex ten t , a n d inc rease of e m p l o y m e n t in t e r t i a r y activit ies, t hus caus ing the va r i a t ions in the n u m b e r of the act ive and m a i n t a i n e d p a r t of popu la t ion ,

3. C o m b i n e d me thod c o m p a r e s and r ec ip roca l ly cor rec t s the resul ts , a ch i eved b y m e a n s of the d i rec t a n d ind i rec t me thods .

79

Page 16: ALEKSANDER SUP AN, NEMŠK I GEOGRAF SLOVENSKEGA RODUzgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_3501_065_080.pdf · letzten Lebensjahre des Grafen Ulriah II. von Ci Iii

' ' , i .

•Г!," ' . -ri .

•J

• • t