BIL

TE

N 2

00

1

22

R E P R O S T U D I O

0 1 / 5 1 7 4 0 5 0

D E M M @ S I O L . N E T

Beseda urednika ...................................................................................... 2Poročilo predsednika za leto 1999 Peter Gedei .................................... 3Poročilo predsednika za leto 2000 Peter Gedei .................................... 4

Spet ta Pekel pri Kopanju! Peter Gedei .................................................. 6Brezno pravilne odločitve Miha Čekada ................................................ 10Iskanje dihalnikov Dejan Hladnik .......................................................... 15Jama v Hrastnicah Peter Gedei ............................................................... 16V Županovi jami Igor Perpar .................................................................. 19Nove jame na jugu Dobrepolja Miha Čekada ...................................... 20Predjama Aleš Lajovic .............................................................................. 24Kostanjeviška jama in njena okolica Dušan Novak ........................... 26

Raziskovanje podzemne povezave med Radenskimpoljem in Lučkim dolom Matej Mihailovski ............................................ 31Raziskovanje jame Žerovnice – Veselove jame Simon Oprešnik ..... 34

Transilvanija Marko Berginc ................................................................... 38Jame v Romuniji Adi Popentiu, Igor Perpar .......................................... 48Sibirska obzorja Iztok Trček ................................................................... 49Tri jame v Franciji Miha Čekada ............................................................ 65Živeti pod zemljo v Tuniziji Tibor Gedei .............................................. 69

Jamarsko vrvno dvigalo Aleš Lajovic ................................................... 72Enota Civilne zaščite za reševanje iz jam Miha Čekada ..................... 73Naša hrošča Igor Perpar .......................................................................... 74Kaj imata skupnega reka Nil in Cerkniško jezero? Miha Brenčič ..... 76V jamo vodi že 48 let Igor Perpar ......................................................... 82O snežni jami v Bohinju Aleš Lajovic ..................................................... 84

Brezno, da te sezuje! Kristina Jager ....................................................... 86Moji prvi vtisi o jamarstvu Tadej Macura ............................................ 90Bunkerji na Poreznu Janez Snoj ............................................................. 91

Moraliziranje nekega člana Tibor Gedei ............................................... 92Mirnača ali Žalnsko brezno – iz življenja nekegabrezna Miha Brenčič ................................................................................. 95

In memoriam ......................................................................................... 100Pesmi Viktor Robič - Brko ...................................................................... 103(P)osebne novice .................................................................................. 104Fotostrip ................................................................................................ 109Oddani zapisniki leta 1999 ................................................................. 109Oddani zapisniki leta 2000 ................................................................. 110Članstvo ................................................................................................... 111Seznam akcij 1999 ................................................................................ 112Seznam akcij 2000 ................................................................................ 118

Vsebina

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 22Naslov:

Jamarski klub ŽelezničarHrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.ljudmila.org/jkz

Bilten izhaja občasno.Prva številka je izšla leta 1963.

551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190

22. zvezek so sestavili člani JKŽ.Uredila: Miha Čekada, Peter GedeiLektoriral: Miha ČekadaPostavil: Peter GedeiNaklada: 400 izvodov

Tisk: Lampelj Marjan, s.p.

Bilten je brezplačen. Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici: Nace v Govicu. Foto: Peter Gedei

Beseda urednikaPred vami je 22. številka Biltena Jamarskega kluba Železničar. V

navadi je, da izhaja vsaki dve leti, vendar se je izdajanje te številke,

ki nosi letnico 2001, zavleklo za pol leta. V glavnem pokriva doga-

janje na klubu v letih 1999 in 2000. Od zadnjega Biltena (1999, št.

21) je malce pridobil na obsegu, dodali smo še tri nove rubrike:

fotostrip, seznam članov in seznam oddanih zapisnikov. Popravili

smo tudi pomanjkljivost, na katero so opozarjali recenzorji v Naših

jamah, da v seznamih akcij člane navajamo le z imeni. Tokrat so le

dobili tudi priimke.

V tej številki vas čaka 30 člankov, ki jih je spisalo 16 avtorjev, kar

dokazuje, da je Bilten delo kluba kot celote. Na začetku je sicer šlo

pisanje bolj počasi od rok, proti koncu pa so se članki dobesedno

vsuli, da je bilo dela z urejanjem, lektoriranjem in postavljanjem čez

glavo. Čeprav smo zbrali lepo število raznovrstnih člankov, pa smo

bili z iskanjem sponzorjev manj uspešni, kar se bo poznalo na že

sicer bolj prazni klubski blagajni. Ne glede na to Bilten ostaja brez-

plačen, delo pa seveda volontersko. Zato se že vnaprej opravičujem

za napake, ki so se nam gotovo izmuznile, za pripombe in komen-

tarje pa se seveda priporočamo. Hvala vsem, ki ste pomagali pri

izdaji Biltena 2001 in nasvidenje v Biltenu 2003.

Miha Čekada

3

o burnih debatah o predsedniškemkandidatu, ki niso prinesle nikakršnih

rezultatov, sem večno dilemo le prekinil ssvojim predlogom predsednikovanja. Namlajše nekako še nismo računali, starejši paso se tovrstnih opravil že naveličali.

V letu 1999 smo se ukvarjali z običajnimidejavnostmi, kakršnih smo vajeni že iz pre-teklih let: sestanki, akcije, jamarska šola indruženja. Pa pojdimo lepo po vrsti:

Organizirali smo jamarsko šolo, ki jo jevodil Gorazd Grmek. Prijavilo se je sedemtečajnikov, ki so izpite tudi uspešno opravili,nekateri pa so tudi ostali na klubu. Kotprejšnje leto smo se tudi letos prijavili narazpis za čiščenje jam podjetja Helios, kjerpa nismo bili izbrani. V tem letu so namrečizbrali klube, ki še niso bili izbrani prejšnjaleta. Morda pa komisija ni bila zadovoljna znašim izborom jame. Prijavili smo jamo

Skednenca v občini Ig, kjer je večje številosodov neznane vsebine, akumulatorjev, av-tomobilov in še marsikaj drugega. S projek-tom smo poskusili tudi pri Komunalnempodjetju Ljubljana, ki pa je na koncu poka-zalo premalo zanimanja.

Sestanki še vedno potekajo v zaklonišču,čeprav se že ves čas borimo z vlažnimi intemnimi prostori. Jamsko vzdušje pač. Zo-pet so nam vlomili, a so poškodovali le zgor-njo ključavnico. Policaji sumijo, da je vlomileceden naših članov. S tem so verjetno preiska-vo kar zaključili. V prostorih imamo sedajtudi preprost računalnik, ki pa je kljub na-meščenemu katastru le malokrat v uporabi.

Raziskovali in klatili smo se po običajnihterenih v okolici Ljubljane, Vrhnike, Grosup-lja in jugozahodnega dela Slovenije. Odkrilismo novo brezno pri Vrhniki z imenom Brez-no pravilne odločitve, odkrili novo brezno v

Jami pri gnezdu ternašli nekaj novih di-halnikov v okoliciŠtampetovega mostu.Opremljanje Breznapri gamsovi glavici seje zaustavilo. Jamosmo opremili do globi-ne 450 metrov, zanadaljnje akcije patrenutno ni zanima-nja. Pregledali smotudi okolico in našlinekaj vhodov, pokri-tih s snegom in le-dom.

Potapljači so naj-več časa porabili v

Poročilo predsednikaza leto 1999

PETER GEDEI

Poročila

P

Napenjanje tirolke na eni izmed vaj v okviru civilne zaščite. Foto: Dejan Hladnik

4

rugo leto mojega predsednikovanja jepotekalo podobno kot prejšnje. Zopet

je potekala jamarska šola, ki pa sta se jekljub intenzivnemu plakatiranju udeležilale dva tečajnika. Uspešno smo organiziraliizpite JZS na regijski ravni, ki so potekalina zelo obljudenem in priljubljenem pleza-lišču pri Izviru pod Orehkom. Finančno senam je organizacija jamarskih izpitov izpla-čala.

Raziskali smo nov rov v Zadnji dvoraniŽupanove jame, kjer smo prodrli 20 m glob-lje in tako dosegli najnižjo točko v jami. VJami pri gnezdu smo razširjali spodnji rov,ki pa je na žalost v zelo krušljivi coni in takože kar nevaren za nadaljnje kopanje, višjepa smo prišli v splet dimnikov in brezen,kjer raziskave še niso končane.

Obisk Brezna pri gamsovi glavici je billetos zopet v planu. Prvotna ideja je bilopotapljanje v sifonu Babalu, kjer naj bi sepotapljal Matej Mihailovski. K sodelovanjuso se ponudili tudi jamarji iz Društva zaraziskovanje jam Ljubljana in Jamarskegakluba Borovnica, a se je na žalost zaradipremajhnega zanimanja našega članstva

vse skupaj klavrno končalo. Jamo smo želansko leto opremili do 450 metrov globinein jo letos tudi razopremili. Med razoprem-ljanjem smo se srečali s posledicami eneganajhujših deževnih nalivov v bohinjskemkoncu, v istem času pa je kalvarijo doživljaltudi Danilo, ki se je težko ponesrečil naKriških podih. Dokončno smo iz jame pobra-li opremo med veteransko akcijo, ki je bilatokrat na Vogarju.

Zaradi sušnega poletja smo končno razi-skali in izmerili Pekel pri Kopanju, preiskalipa smo tudi teren med Viršnico in Lučkimdolom, kjer na žalost še nismo našli po-membnejše jame. Matej je pričel s potaplja-njem v Lučki jami in odkril zelo prostorenin globok sifon. Z Igorjem sta se potapljalatudi v sifonu na koncu Hojkerjeve dvoranev Kačni jami, a nadaljevanja nista našla.Potapljači so raziskovali še v Divjem jezeru,Podpeški jami, Kompoljski jami, izviru Krke,Malem Okencu, Šteberku, Žerovnici, Ruči-gajevem izviru in Jami Jablje 1. Na žalostpa se je februarja med potopom v izviruBoljunec smrtno ponesrečil Tomo Vrhovec.

Ponovno smo obiskali brezno SRT 1 pri

Poročilo predsednikaza leto 2000

PETER GEDEI

Divjem jezeru, izvirih Ljubljanice, Šteberku,Predjami – Hrušiškem rovu, Podpeški jami,Planinski jami in Govicu. Tomo Vrhovec jena Floridi opravil izpit inštruktorja za jam-sko potapljanje v 21 dnevih namesto v dvehletih, kot je to ponavadi, kar le potrjujenjegovo vrhunsko potapljaško znanje.

Razveselila nas je Mestna občina Ljublja-na s povabilom v Enoto za zaščito in reše-vanje. Podpisali smo prvo pogodbo in dobili

Poročila

D

200.000 tolarjev, kar smo porabili za nakupnove opreme. Dejavni smo bili tudi v medijih.Na televiziji smo predstavili odpravo na Ku-bo in izdelali videokaseto, nekaj člankov o ra-ziskavah pa je izšlo v reviji Grif. Spletna stranje še vedno dobro obiskana, veliko obiskov jeiz tujine, kamor nas tudi vabijo na razisko-vanja ali le obisk. Brata Gedei sta v tujinidobila fotografske nagrade. Izdali smo tudiBilten, ki sedaj redno izhaja na dve leti.

5

Vojščici na Krasu. Pregledali smo spodnjebrezno in ugotovili, da nadaljevanj verjetnoni. Pregledali smo tudi 49 metrov globokoJamo v Hrastnicah, jo izmerili in iskali na-daljevanje. Jama je zanimiva zaradi legenad znanimi deli Ponora Lokve, na dnu paje tudi manjši prepih. V Križni jami je Ljubonašel nove, zelo lepo zasigane prostore, priLogatcu pa sta Dejan in Bojana odkrila no-vo, lepo zasigano Hladnikovo jamo s 112metrov dolžine in 21 m globine.

Raziskovali smo še v okolici Vrhnike, kjersmo iskali nove vhode in razširjali dihalni-ke, registrirali nove jame na Dolenjskem terobiskali jame v okolici Škofje Loke. Navezalismo tudi stike z gozdarjem Alojzom Slej-kom, ki je še vedno pripravljen sodelovatipri raziskovanju terena okoli Črnjavske do-line, vmes pa smo obiskovali tudi znanejame, največkrat so bile akcije v smeri proti

Poročila

Sežani in Kozini. Miha je s pomočjo Goraz-da in Natalije vodil duševno prizadete otro-ke v Skedneno jamo. Nekatere je bilo strah,drugače pa so bili nad jamo navdušeni. So-delovali smo tudi pri snemanju oddaje Do-sežki za TV Slovenija.

Z manjšo zamudo smo izvedli tradicio-nalno luciferovanje. Letošnje je bilo v kočina Prangerju. Temu primerno smo tudiokrasili krst. Letos je lucifer med jamarjepospremil štiri člane in eno članico.

Tudi letos smo načrtovali ekspedicijo vtujino, tokrat v oddaljeni Iran, ki pa je ka-sneje zaradi premajhnega zanimanja od-padla. Čast potovanj v tujino je tako rešilJolbe, ki se je v septembru odpravil v Sibi-rijo, kjer je obiskal nekaj jam.

Finančno nam je pomagala Mestna obči-na Ljubljana, ki bo tudi v bodoče namenjalasredstva ekipi za reševanje iz jam, pridru-ženi Civilni zaščiti. Ekipa se je udeležila vajepoleti pri Semiču, kjer je morala iz jameMalikovec izvleči »ranjenca«. Kljub temu, daje bilo to naše prvo reševanje, nam je uspe-lo izvleči ranjenca brez zapletov. Pri Jamar-ski reševalni službi pa so uspešno opraviliizpit za reševalca Robi Renninger, Matej Mi-hailovski in Igor Vrhovec.

Na volilnem občnem zboru JZS je TomoVrhovec posthumno dobil zlati častni znakza raziskovalno dejavnost, Peter Gedei pasrebrni častni znak JZS za raziskovalno infotografsko dejavnost ter urejanje glasila Bil-ten. In če še končamo s pohvalami. Dobilismo tudi zlato plaketo MZOTK za razisko-valno dejavnost in organizacijo jamarskihšol.

Rad bi se še zahvalil vsem članom, ki sov tem, malce težjem letu vztrajali na klubu,se udeleževali sestankov in akcij ter ustvar-jali nemoten tok delovanja kluba. Velika zah-vala pa gre predvsem družini Hladnik, Bo-jani za odlično vodenje tajništva in Dejanu,ki je skupaj z Matejem pospravil in uredilgospodarstvo.

Kristina med opravljanjem izpita. Foto: Peter Gedei

6

akciji, ki je botrovala odkritju novihrovov v jami Pekel pri Kopanju, smo

v Biltenu že pisali (št. 20/1997). Takratnam nekako ni bilo usojeno izmeriti na novoraziskane dele, vsi pa smo se strinjali, da jihje vsaj za 400 metrov. Težave v jami na-mreč povzroča dokaj stalen sifon, ki se na-haja 115 metrov od vhoda, saj tudi ob dol-gotrajnih sušah ne spusti jamarja, da bi seprerinil skozi majhen prehod. Na srečo pase ob posebno hudi suši nivo vode tolikozniža, da je možen dokaj eleganten prehod.Težava je le v tem, da se mora jamar namo-čiti do vratu ali pa še čez, into v ne preveč čisti vodi. Ka-sneje ga prijetno ohlajenegačaka še 550 metrov nič kajpreprosto prehodne jame doskrajnega sifona. V njem seje potapljal Simon Oprešnik,ki pa mu ga še ni uspelo pre-plavati.

Jama se nahaja na vzhod-nem robu Radenskega polja,severno od Viršnice. Dolga je

Spet ta Pekel pri Kopanju! PETER GEDEI

745 metrov z višinsko razliko 22 metrov,kjer je 18,5 metra pod nivojem polja. Po-drobneje smo si jamo ogledali med intenziv-nimi raziskavami v Viršnici, saj smo pričako-vali možnost povezave obeh jam. Ta je do-besedno splavala po vodi, ko smo prišli doprvega sifona, a smo kmalu dočakali kata-strofalno sušo, ki nam je pomagala najtiprehod. Takrat smo kakšnih 10 metrov predprehodom opazili vklesani inicialki J.H. inletnico 1888, kar je dalo vedeti, da je v tejjami izvajal jamska dela Jan Hraský. Še istidan smo prišli do drugega sifona, ki pa je

žal globlji in daljši od prvega,vsekakor pa dostopen le po-tapljačem. Meritve smo prelo-žili na naslednji dan, a je čeznoč padlo toliko dežja, da jebil prehod že zalit. Naslednja

Prehod skozi prvi sifon ob največji sušileta 1993 (levo) in leta 2000 (zgoraj).Prehod je bil na zadnji akciji visok le 5cm. Foto: Peter Gedei in SimonaGlavan.

Raziskave

O

7

leta smo pogosto preverjali vodostaj v pr-vem sifonu, vendar se kljub sušam nivovode nikoli ni dovolj znižal. Čez čas so sesifona lotili potapljači. Preplaval ga je MatejMihailovski in skozenj napeljal 10 mm sta-tično vrv. Končno pa je zaradi suše v letu2000 voda dovolj upadla in jamo smo lahkododobra premerili, fotografirali in narisalinačrt.

Že prvič, ko nam je uspelo raziskati novedele jame, smo na stenah opazili velike kro-ge biološkega izvora, najverjetneje plesni.Nekaj jih je bilo tudi tokrat, zanimivo pa je,da ne na istem mestu. Večje koncentracijekrogov so bile proti koncu jame, v rovuKanalizacija, kjer je bil zrak zaradi stalnegatrohnenja že zelo slab. Izsušitvene razpoke,

ki smo jih ravno tako opazili že na prvemobisku, so bile tudi tokrat le na začetkunovih delov, zanimive pa so vsekakor zaradi

Simon Oprešnik v prvem sifonu. Levo nad njim so v stenidobro videne vklesane začetnice J.H. in letnica 1888. Foto:Peter Gedei

»Biokrog« se je med zadnjim obiskom nahajal na popolnomadrugem mestu, pa tudi večji je bil. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Izsušitvene razpoke. Foto: Peter Gedei

8

svoje lege, saj ležijo le poševno ob stenahrova.

Jama poteka v smeri jugovzhodno protiViršnici, pri tem pa je zanimiva lega druge-ga sifona. Rov, po katerem ga dosežemo,leži v nasprotni smeri in prav gotovo selahko postavi vprašanje, ali je to pritočni aliodtočni sifon in kakšno vlogo tu igra rovKanalizacija. Zanimiva je bila tudi postavi-tev jame na karto 1:5000. Pri končnih delihje nad manjšo dvorano (točka c25) na po-vršini udornica, kjer naj bi bil strop debelnajveč 10 metrov. Na žalost pa med teren-skim ogledom v udornici nismo našli nobe-nega prepiha.

Največ uspeha bodo v jami imeli potaplja-či, suhim jamarjem pa ostane le še povezavaz udornico na površju ter natančen pregledrovov med Kanalizacijo in drugim sifonom,kjer lahko nad njim za posladek splezajomočno erodiran rov, ki si ga zaradi pomanj-kljive opreme še nismo uspeli ogledati.

Raziskave

Rov Novi del. Foto: Peter Gedei

Močno erodiran rov proti drugemu sifonu. Foto: Peter Gedei Začetek drugega sifona. Foto: Peter Gedei

10

ok podzemne Ljubljanice med Planin-skim poljem in izviri pri Vrhniki ja-

marje bega že preko sto let. Največ dela jebilo osredotočenega na severne in severo-vzhodne obronke Planinskega polja, kjer jekar nekaj večjih jam (Logarček, Vranja ja-ma, Najdena jama, malo više Gradišnica).Okoli Najdene jame dobesedno mrgoli jam,kar je gotovo tudi zasluga iskanja izgubljeneLippertove jame. Toda v izvirnem delu pod-zemne Ljubljanice, v zaledju izvirov pri Vrh-niki, je popisanih relativno malo jam in odteh je bila znana le ena globlja, Jama prignezdu. Takšno »pomanjkanje« jam nadVrhniko nas je vodilo v natančnejši pregledterena. Na severnem pobočju griča Raskov-ca nad Vrhniko je močno zakrasela uravna-va površine slabega km2. Tukaj ni bila regi-strirana še nobena jama, čeprav je naobrobju znanih kakih 25 jamskih objektov,večinoma manjših brezen. Edina izjema jeJama pri gnezdu s 134 m globine.

1. akcija,1. maja 1999Udeleženci: Peter Gedei, IztokTrček-Jolbe, Mojca Opara, MihaČekada

Cilj prve akcije je bilpreprost: na severnempobočju Raskovca jetreba najti kako novojamo. Začeli smo s pre-česavanjem terena, sevmes malo izgubili, seprebijali skozi trnovogrmičevje, nove jamepo od nikoder. Našli

Brezno pravilne odločitve MIHA ČEKADA

T

Močno zakrasela pokrajina v bližini Brezna pravilneodločitve. Foto: Peter Gedei

Vhod v brezno. Foto: Peter Gedei

Raziskave

11

smo sicer nekaj brezen, ki pa so bila že vsaregistrirana. Utrujeni in demoralizirani smonaleteli na gozdno cesto, ki je ni bilo nazemljevidu. Vse kar smo si želeli je bilo, danas ta cesta pripelje nazaj do avtov, kar binašo klavrno akcijo zaključilo. Toda cesta nišla v pravo smer. Hočeš-nočeš bo treba nek-je zaviti desno v gozd in se spet prebijatičez gosto poraščeno skalovje. Kje pa najzavijemo v gozd? Tukaj? No, pa dajmo, smose odločili in ... pred nami je zazevala jama!Kako jo bomo imenovali? Ker smo se pravil-no odločili in na pravem mestu zavili v gozd,naj se imenuje Brezno pravilne odločitve!

Po svoje je nenavadno, da jame še ni nihčeopisal. Leži le nekaj deset metrov stran odgozdne ceste, na dnu plitve, a preglednevrtače. Poleg jame je bilo ognjišče, prekobrezna celo trhel hlod, toda obiskovalcevsama jama očitno ni prav dosti zanimala.

Ker smo imeli s sabo en sam plezalni pas,se je v jamo spustil le Peter. Po začetni ožini

širine 50 cm se jama razširi v vhodno brez-no enakomerne ovalne oblike, ki je širokodo 1,5 m in globoko 19,5 m. Dno vhodnegabrezna je prekrito s kamenjem in zemljo.Strm prostopreplezljiv rov se nadaljuje pro-ti severovzhodu, ki se konča z ožino, zade-lano s kamenjem. Pri začetku tega rova jev desni steni tik nad tlemi manjše okno. Kersmo imeli s sabo premalo opreme, Peter nimogel narediti sidrišča, edino z metanjemkamnov se je prepričal, da se iz tega oknanadaljuje novo brezno. Potrebna bo novaakcija. Veseli, da se je akcija le končala us-pešno, smo se vrnili domov.

2. akcija, 9. maja 1999Udeleženci: Nebojša Matijević, Mojca Opara, Miha Čekada

Opremljeni z vrvmi, kladivom, zabijal-cem in svedrovci smo se odločili raziskatidrugo brezno. Toda ko smo se pripeljali dojame, se je neusmiljeno ulilo in soglasno

Nadaljevanje brezna je skozi okno v steni na dnu vhodnega brezna. Foto: Peter Gedei

Raziskave

smo se odločili raziskovanje prestaviti nanaslednji vikend.

3. akcija, 15. maja 1999Udeleženci: Peter Gedei, Bojana Modic, Dejan Hladnik, MihaČekada

Tokrat nam je bilo vreme bolj naklonjeno.Spustili smo se v vhodno brezno in na vrhudrugega brezna naredili sidrišče. Kljub oz-kemu in neobetavnemu začetku se je ponekaj metrih brezno pošteno razširilo inkončalo 22 m nižje. Zaradi ostrih skalnihnožev smo brezno poimenovali Ostronožni-ca. Nadaljevanje je zapiral čep iz podorne-ga kamenja. To je edini raven prostor vjami, dimenzij 3 m × 1,5 m in smo ga poi-menovali Čakalnica. Od tod je ozka nepre-hodna razpoka ob robu čepa nakazovalanapredovanje. Odbili smo nekaj skalnih rog-ljev, odvalili par skal in Peter se je uspelstisniti v razpoko. Lahko bi ji rekli tudi brez-

12

no, saj poteka skoraj navpično. Po nekajmetrih je moral odnehati, saj je ožino zapi-ral manjši naravni mostič.

4. akcija, 20. junija 1999Udeleženci: Ljubo Golob, Matjaž Cvar, Miha Čekada

To je bila izrazita »delovna« akcija. V ja-mo smo prinesli raznovrstno orodje za šir-jenje ožin, kot so kladiva, macole, klini, špiceipd. Najprej smo razširili vhod v razpoko(zaradi sive, trde skale smo jo poimenovaliSivček), nato pa se je vanjo spustil Ljubo.Mukoma je razpoko širil, prišel do naravne-ga mostiča, ga z nekaj zamahi »ukinil« in seprebil do manjše kamrice. Iz nje sta bilivideti dve vzporedni brezni, toda obupnoozki in zadelani s kamenjem. Vzpon nazajskozi Sivček mu je uspel šele ob Matjaževiin moji pomoči (z drugimi besedami, vensva ga potegnila). Nadaljnje kopanje smoprepustili za naslednjič.

Razširjanje ožine na začetku Sivčka. Foto: Peter Gedei

Raziskave

14

5. akcija, 31. oktobra 1999Udeleženci: Ljubo Golob, Peter Gedei, Miha Čekada

Po nekajmesečni pavzi smo se ponovnolotili kopanja. Spet je bil glavni kopač Ljubo.Opremljen z orodjem iz hišnega »kompletaza spašavanje« je ožini pod Sivčkom širil zneznansko vnemo. Kamenje je padalo v ve-liko globino in že so padale ocene o globinijame – čez 100 m ima gotovo! Med širje-njem mu je 4-kilogramska špica spolzela izrok in žvenketanje železa ob skale je odme-valo tako rekoč v neskončnost. Vsekakor smonašli eno najglobljih brezen v zaledju izvi-rov Ljubljanice. Ko je bil vhod v spodnjebrezno razširjen in očiščen, je sledilo zabi-janje svedrovca inspust. Prvenstvo jepripadlo Ljubu, sajje prav on največpripomogel k širje-nju ožin.

Toda ko se jespustil za 10 m, seje zgodila manjšanesreča. Očitnorazširitev v breznole ni bila tako do-bro očiščena, saj jenapeta vrv sproži-la ne tako majhenkamen. Priletel muje na čelado, se odbil od nje v steno, kjer seje razbil na več delov, in en del je zadelLjuba v čelo. Kakšne hujše poškodbe ni utr-pel, bil pa je precej krvav po obrazu. Če-prav se sliši malce morbidno, smo breznopoimenovali po njegovi krvni skupini: Brez-no 0Rh+. Seveda smo akcijo takoj prekinili.

6. akcija, 6. novembra 1999Udeleženci: Peter Gedei, Tibor Gedei, Ljubo Golob, DejanHladnik, Miha Čekada

To je bila zadnja akcija in je trajala 7 ur(5. akcija 6 ur, 4. akcija 5 ur, 3. akcija pa le

slabe 4 ure). Najprej smo temelji-to očistili jamo, da se razna bližnjasrečanja s padajočim kamenjemne bi več dogajala. Dejan in Petersta se spustila do dna Spodnjegabrezna in namerila globino 115,5m. Tibor je raziskal še Vzporednobrezno in ugotovil, da se priključiglavnemu breznu. Jama se zaklju-

či s podornim zamaškom brez kakega očit-nega nadaljevanja. Vredno bi bilo sicer po-skusiti s kopanjem, je pa jama zaradi zelonestabilnega in krušljivega kamenja nevar-na in je vprašanje, če bi imelo takšno izpo-stavljanje tveganju smisel.

Vsekakor smo odkrili in izmerili četrtonajglobljo jamo med Planinskim poljem inLjubljanskim barjem (za Gradišnico, Jamopri gnezdu in Najdeno jamo). Kakšne po-sebne perspektive glede podzemnega tokaLjubljanice pa jama nima, saj leži previsoko.Poseben čar pa jami daje dejstvo, da smo joodkrili tako rekoč načrtno.

Ljubovo odkopavanje je obrodilo sadove. Pre-hod v novo brezno, zaradi neljubega dogodkapoimenovano 0Rh+. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Eno izmed možnih nadaljevanj je med podornimkamenjem na dnu brezna. Foto: Peter Gedei

15

minulem letusmo na širšem ob-

močju Vrhnike in okoliceodprli več dihalnikov, kismo jih našli pozimi, koje bila snežna odeja viso-ka okrog 40 cm in tem-perature pod ničlo. Za is-kanje dihalnikov je to si-cer preveč snega in jih jetežje odkriti, če niso od-prtine vhodov dovolj ve-like. Najboljši pogoji za is-kanje dihalnikov so: suh sneg višine do 30cm in temperatura –10°C ali nižje. Včasih jeokoli dihalnika tudi vse kopno, kar nakazu-je, da je spodaj večji prostor, v katerem jetemperatura (okrog +8°C) bistveno višjaod zunanje. Večji aktivni dihalnik se opaziže od daleč, ker iz njega močno piha topelzrak, ki ga zaradi velikih temperaturnihrazlik hitro opazimo.

Lahko gre za majhne ali večje vhode, izkaterih močno piha v jamo ali iz jame. Mar-sikateri dihalnik se tako zoži, da je nadalje-vanje praktično nemogoče. Presoditi morašsam, če se kopanje izplača, ali pa je situacijabrezupna. Razmere so seveda odvisne odlokacije dihalnika in geološke sestave tal.Včasih je treba vztrajati in poskusiti s kopa-njem tudi tam, kjer je situacija na pogledbrezupna in neperspektivna.

Zanimiva mesta za iskanje dihalnikov sopredvsem velike udornice, prelomi in večjevrtače. Dihalnike je potrebno preveriti tudi vbližini večjih jamskih sistemov in izvirov. Priodpiranju dihalnikov nam je v pomoč vrtal-nik Ryobi. Z njim zavrtamo luknjo v skalo, dalahko s špico lažje začnemo s prebijanjem.Trše skale tudi večkrat navrtamo, da jih lažje

Iskanje dihalnikov DEJAN HLADNIK

odstranimo.Pred pričet-

kom širjenja ožin dihalnikov se predhodnopozanimamo, čigavo je zemljišče, in ga vpra-šamo, če lahko kopljemo na njegovem svetu.Nihče od lastnikov nam ni prepovedal kopa-nja, vendar so nas v večini primerov le opo-zorili, naj ne delamo kakšne druge škode,sekamo dreves ali onesnažujemo gozda.

V letih 2000 in 2001 smo izvedli precejakcij v okolici Štampetovega mostu. Takosmo se lotili tudi Dihalnika nad Krvavo ja-mo, kjer je kopalo več članov JKŽ (PeterGedei, Ljubo Golob, Milan Ferran, Matej Mi-hailovski, Miha Čekada in jaz)y. Dihalnik jezanimiv, ker se nahaja med udornicami nadizviri Ljubljanice. Nekatere udornice so pre-cej velike, tako po globini kot po širini. V temdihalniku se na žalost ne vidi kar takoj brez-no velikih dimenzij, kar nam je večkrat po-bralo voljo in moči do kopanja.

Ta dihalnik, kakor tudi ostale, spremljamopoleti in pozimi in opazujemo, kako močanje prepih. Velik problem nam dela trda ska-la in kandidati za tovrstno kopanje. Z delommislimo nadaljevati in odkriti še kakšen dihal-nik v bližini, ki se gotovo še kje skriva.

V

Dihalnik nad Krvavo jamo, prej in potem. Foto:Peter Gedei

Raziskave

16

Sedanji vhod v Jamo v Hrastnicah.Prvotni vhod, ki je danes zabetoniran,je označen s puščico. Foto: PeterGedei

isalo se je kakšnih deset let nazaj, kosmo si med klasičnim pohajkovanjem

po nanoških pobočjih prav neznosno zaže-leli obiska pri gozdarju Alojzu Slejku. Tiste-ga dne je bila bera odkritih jam prav poraz-na in v takih trenutkih ti ni ostalo drugega,

kot poiskati tolažbo pri izku-šenemu iskalcu jam. Marsi-katero oko jamarja se jeosolzilo ob njegovem pripo-vedovanju o lokacijah in šte-

Jama v Hrastnicah PETER GEDEI

vilu jam, pa četudi ni kazalo na kakšnaobetavna nadaljevanja. Na solzavost je vpli-vala predvsem pomembna misel o veličast-nosti njegovega prispevka k poznavanjupodzemeljskega sveta Nanosa in Črnjavskedoline. G. Slejko je namreč v svojem delov-nem obdobju prečesal ves predel, ki ga jekot gozdar pokrival. In ta predel nikakor nimajhen, kakor tudi ne število odkritih vho-dov v podzemne jame. Med prijetnim pogo-vorom o jamskih podvigih pa je beseda na-nesla tudi na jamo z nič kaj obetavnim vho-dom, ki jo je g. Slejko nedavno odkril sprijateljem. Zadeva nas pravzaprav ne bitoliko zanimala, če se vhod v jamo ne binahajal blizu končnih delov Predjame, šedosti pred ovinkom proti Hrušiškemu rovu.Sledilo je še opozorilo o majhnosti vhoda,kateremu je kmalu sledil obisk jame.

Odprl se je rovVhod se je nahajal ob robu vrtače med

»šavjem« in nizkim grmičevjem. Nekaj osa-melih borovcev je kazalo na podobo manj-

šega gozda, ki pa na nas nipustil močnejšega vtisa. Re-snično je bil majhen, vhod na-mreč. Kljub temu, da smo od-metali kar nekaj raznovrstnihskalic, se širši rov nikakor nihotel pokazati. Lepo odmerjenmet kamna je obetal širši pro-stor, zato nam ni ostalo ničdrugega, kot »basanje« skoziožino v neznano. V takih pri-merih lahko jamarja prevza-mejo močna čustva, saj tovrst-ne aktivnosti nemalokrat spo-minjajo na prve pasažne tego-be, ki jih je že preživljal pri

P

Raziskave

17

lastni materi. Tovrstno prelivanje pa je prijamariji toliko zahtevnejše, saj jamarja zara-di povratka čaka dvojno trpljenje. No, ka-korkoli, jama se je z manjšim skokom pravnemarno nadaljevala. Odprl se je rov večjihrazsežnosti in lepo zasigan, kar je za tekraje pravzaprav nenavadno. Nanoške inčrnjavske luknje so ponavadi ozke in težav-nih prehodov, prav gotovo pa je ponavadisige le za vzorec.

Rov, po katerem sem se kot prvopristop-nik z velikim zanimanjem sprehodil, se jezlagoma spuščal proti črni globini. Strop jenavidezno ostajal na isti višini, tla pa so ses stalnim oddaljevanjem od večnega sopot-nika čedalje bolj polnila s sigastimi stolpiči.»Jama se nadaljuje,« v to ni bilo dvoma. Zveseljem sem počakal še na Fritza in Zora-na, ki sta zaripla v obraz premagovala za-

četno pasažo. Pot po prostornem rovu navz-dol se je kmalu končala in pred nami se ježe pojavila naslednja ožina. Nič pretresljivoozkega, prej čudovito zasiganega! Po kraj-šem lazenju pa se je rov zopet razširil innezadržno spuščal. Kasneje nas je samo šenekaj metrov ločilo od ravnih tal, ki smo jihpreko sigaste polivke (krepko zasigan pre-del stene, preko katere se vije sigast slap,včasih še dodatno vodno oplajan) premaga-li kar s prostim plezanjem. Ponavadi so po-livke drseče, ta pa nas je zaradi stalnegadotoka vode pozdravila s prijazno »šmirgla-sto« površino.

Ah, ta nadaljevanjaOd tu naprej pa je jama že pokazala tisto

grobo stran obraza, bolj podobno nanoškimčudesom kot pa zasiganim pravljičnim de-želam. Nekaj metrov nas je še delilo odresnejše ožine, ker pa smo za tisti dan imelijame popolnoma dovolj, smo se odločili začasten umik. Fritz je kasneje, ko se je odtujilLjubljani in v bližnjih krajih nanoškega pre-dela kupil domačijo, še nekajkrat pokukal vjamo in razširil zadnjo ožino, g. Slejko pa jeurno z bagerjem razširil vhod v jamo in jonato strokovno zabetoniral. No, na vratcaseveda ni pozabil. Jama je kasneje dobilalepo ime, na vhodnih vratih pa je moč najtiizvesek z imenom, kratkim opisom jame inseveda podatek o imetniku ključa. Tako jejama kar nekaj časa samevala, aktualna paje zopet postala v času med podaljševanjemPonora Lokve. Ko sva z Alešem vse načrteponora sestavila, se je položaj Jame v Hrast-nicah pokazal prav pri zadnjih delih. Kaj bibilo lepšega kot najti nadaljevanje s površjain se elegantno popeljati po vrveh do zad-njih sifonov.

Nova priložnostPrva priložnost se je kmalu pokazala

med množično akcijo v Predjamo. Nekaj nasje izkoristilo veliko gnečo in odpravili smo se

Po napornem prerivanju skozi ožino se je odprl zelo lep inprostoren zasigan rov. Foto: Peter Gedei

Raziskave

18

Sigasta polivka. Foto: Peter Gedei

proti jami, predvsem pa smo hoteli preve-riti, kakšno je stanje na dnu. Delovnih po-magal nismo imeli, saj smo jih predvideli zanaslednjo akcijo bolj resne narave. Pri pasa-ži na koncu jame smo bili hitro in tudi zaprerivanje skozenj nismo potrebovali velikočasa. Tu je svet še bolj kaotičen kot stopnjovišje. Bloki so naključno naloženi drug nadrugega, prepih na dnu pa le komaj zazna-ven. Pa nič ne de, že smo se naslednjičpojavili s pravim orodjem in pričeli z razšir-janjem. Kaj pretirano daleč nam ni uspelopriti, morda tudi zaradi slabe izdelave lese-nega ročaja macole, ki je hitro popustil podkonkretnejšim udarcem. Še vedno pa je biločutiti bežen prepih, ki morda obljublja kak-šno razširitev malce globlje. Morda prihod-njič.

No, če ne drugega, nam je vsaj uspeloizmeriti jamo, ki pa po desetletju še vednoni dobila svojega papirnatega izdelka, čakapa jo še podelitev katastrske številke. Zadnja ožina pred do sedaj najnižjo točko. Foto: Peter Gedei

Raziskave

19

Raziskave

V Županovi jami IGOR PERPAR

rva akcija po občnemzboru je že kar tra-

dicionalni obisk Županovejame, ki je plod dobregasodelovanja s Turističnimdruštvom Županova jamaiz Grosupljega. Tako je bi-lo tudi 5. februarja 2000.Takrat smo po manj do-stopnih delih jame pobi-rali smeti in iskali možnanadaljevanja jame. Z re-zultatom akcije smo bilizelo zadovoljni, saj smo izjame odnesli par vrečsmeti, v Zadnji dvoraniodkrili ozek prehod v nez-nano brezno, nekje drug-je pa našli nepoškodova-no steklenico originalno zaprtega VeselegaMartina, letnik 1974. Vino smo degustiralina ferajnskem sestanku in soglasno ugoto-vili, da mu jamska vlaga, temperatura intema niso škodili. Zanj so bili usodni šelenaši notranji organi.

Z vinom smo hitro opravili, toda naša

radovednost in neučaka-nost s tem nista bili po-tešeni (jasno, liter je pačpremalo). Nerešena ugan-ka je ostalo brezno v Zad-nji dvorani, ki smo mukasneje nadeli ime Kandu-čevo brezno. Lotili smo sega na naslednji popoldan-ski akciji. Delo je obetavnonapredovalo, toda izkazalose je, da brezno od nas zah-teva več kot le mini akcijo.

V tretje gre rado in tu-di v našem primeru je šlo.Največ energije v delo jetokrat vložil Nebojša, kvreli kaši pa smo nepre-stano silili Danijela, Nace,

Simona, Miha in jaz ter se ob tem prepiraliin zabavali kot običajno v podobnih prime-rih, ko je prostora za delo le za eno osebo.Pot v brezno je kmalu postala prehodna.Spustili smo se vanj. Globoko je 28 ter širo-ko tri do štiri metre. Stene so lepo zasigane,na dnu pa ležijo veliki podorni bloki in ko-

rodirane skale. Kljub pričakovanjuvečjega odkritja nismo bili razočara-ni. Dno Kandučevega brezna namrečdoseže isto višino, kot že prej znananajnižja točka jame, ki jo predstavljadno brezna na skrajnem koncu Zad-nje dvorane.

P. S. Okolico mesta, kjer smo našliVeselega Martina, smo ponovno teme-ljito pregledali, toda česa podobneganismo našli. Kljub temu, podobno kotnpr. strastni gobarji, lokacijo še naprejljubosumno skrivamo.

P

Vhod v Kandučevo brezno je zelo ozek. Foto: Igor Perpar

V Kandučevem breznu. Foto: Igor Perpar

20

obrepolje je za jamarja zelo zanimivopodročje. Tu se nahaja Podpeška ja-

ma, najdaljša jama na Dolenjskem, nekolikojužneje še Kompoljska in Potiskavška jama,v okoliških hribih pa je lukenj kolikor hočeš.JK Železničar je bil v teh krajih že od nekdajdejaven, v letu 2000 pa smo malo pobrkljalipo južnih obronkih polja.

Jama v F’čuZačelo se je s telefonskim klicem v nede-

ljo zjutraj in tipičnim vprašanjem: »A bi šeldanes v kakšno jamo?« Čez pol ure je bil žepri meni Aleš, opremo sem vrgel v njegovlegendarni Wartburg in odbrzela sva protiDobrepolju. Ko sva se peljala skozi Pred-struge, mi je mimogrede pokazal še kakadva metra visok stalgmit, ki je v bližnji jamidobil noge, danes pa krasi vhod družinskehiše. Ko sva prišla do vasi Potiskavec v Stru-gah (najjužnejši del Dobrepolja), sva zavilalevo strmo v gozd na kolovoz, ki komaj šezasluži to ime. Le meter in pol širok, vegast,luknjast, veje so škripale po Wartburgu,kamni frčali od koles... Snobovski lastnik ka-kega kakega velikega terenca bi se že zdav-naj obrnil.

Pripeljala sva se do manjše jase, parkira-la avto, pobrala opremo in odšla do jame.Zdaj sem šele izvedel, za kaj gre. Prejšnjiteden je namreč Aleš odkril jamo, dejanskoštiri metre globoko brezno, ki se verjetnovodoravno nadaljuje. In potreboval je neko-ga, ki bi to preveril. Poln pričakovanj sem sespustil v »brezno« in v hipu videl celotnojamo. »To je to,« sem mu rekel. Pa dajva jovsaj izmeriti, morda pa bo čez tistih magič-nih 10 metrov, da jama zasluži registracijo.Globina »vhodnega brezna« 4 m + dolžina»dvorane« 8 m = 12 m. Bravo! Edina za-

Nove jame na jugu Dobrepolja MIHA ČEKADA

D nimivost jame je v tem, da je enakomernozvonasto spodkopana, tako da je lahko takorekoč na vseh straneh potencialno nadalje-vanje. Ampak ne, moraš si obleči pas, pri-vezati vrv, zlesti notri, potem pa povesišnos.

Še ime sva rabila. Ko sem razmišljal, kak-šno bedasto ime bi pripadlo taki obskurničurki, je Aleš odločno dejal: »Temu gozdurečejo domačini “F’č”, pa jo bova poimeno-vala “Jama v F’ču”, prav?«. Dovolj butastoime, sem si mislil, in bil zadovoljen. Strogoknjižno bi morala napisati »Feč« ali »Fič«,morda celo »Fuč«, toda ostala sva pri pre-prosti narečni obliki »F’č«. Za pravilno odlo-čitev bi bila potrebna komparativna fonološ-ko-etimološko-dialektološka analiza, ki svase ji odrekla.

Nazaj grede sva se ustavila še v Podpeš-ki jami – bilo je že pozno zvečer –, kjer svanaletela na vaški žur v jami. Pekli so nažaru, poslušali glasbo, plesali in pili. Tudinama so ponudili kozarček in stekel je po-govor, seveda o jami. Eden od domačinov jeimel genialno idejo, da bi v jami odprl disko-teko (vhodna dvorana Podpeške jame je resdovolj prostorna, pa še z avtom prideš zra-ven). Ko mu je Aleš omenil, da iz jame obvisokih vodah teče reka, pa je zadel tombo-lo: Plesišče bi naredil iz pleksija, dvignil me-ter od tal in spodaj postavil lučke, čez ka-tere bi tekla reka!

Kukovska jamaTudi za to jamo je kriv Aleš. Ko je brskal

po Katastru, je v zapisniku brezna Žiglovica(kat. št. 1653) poleg načrta omenjene jamenašel še načrt jame z nenavadnim imenom»Lochackerloch pri Kuckendorfu«. Opisa panobenega. Kuckendorf je bila stara kočevar-

Raziskave

21

ska vas (danes od nje ni ostal niti kamen),po slovensko Kukovo. »Loch« je po nemškoluknja ali jama, »Acker« pa je njiva. Torej binekako prevedli v »Luknjonjivska luknja priKukovem«. Povprašal je Aljoza Grma, moža,ki dobro pozna jame okoli Dobrepolja, če ježe slišal zanjo. Jamo mu je z veseljem po-kazal in takoj se je našla ekipa, da si jopobliže pogledamo.

Odpeljali smo se do konca Dobrepolja inpo makadamski cesti naprej proti Kočevske-mu rogu. Parkirali smo ob cesti, pobraliopremo in odšli do jame. Nace, Matjaž injaz smo se spustili v brezno, Alešu pa nipreostalo drugega, kot da se je vrnil doavtomobilov in malo odspal. Jama je karpoštenih dimenzij. Vhodno brezno globine23 m se razširi v veliko dvorano, dolgo 51m, široko med 5 in 13 m ter visoko do 18m. Prav nenavadno, da taka velika in rela-

tivno lahko dostopna jama še ni bila regi-strirana. Dvorana je lepo zasigana, toda pre-cej kapnikov je polomljenih. Mnogo kapni-kov preprosto manjka, ostali so le štrclji.

V dvorani se odpira še eno brezno glo-bine 16 m, za katerega bi verjel, da se vanjni še nihče spustil. Po njegovem poševnemrobu je namreč ležalo polno nestabilnih skal,ki smo jih najprej zmetali v globino, da nebi kakšne dobil na glavo. Brezno se konča spodornim kamenjem. Pretkali smo vse delejame in našli še rov, ki se spodvije podglavno dvorano in je dolg 10 m. Po trehurah smo jamo premerili in se vrnili napovršje, ravno takrat pa nas je že Aleš čakalna robu brezna in nam pomagal premeritiše dimenzije vhoda.

Ko smo se vrnili do avtomobilov, so sezačele dogajati čudne reči. Matjaž je najprejopazil, da je bil avto odklenjen. Tudi telefo-na ni našel. Nacetovemu avtu je manjkalaantena. V mojih hlačah je manjkalo 5.000SIT. Na koncu smo ugotovili, da so barabeukrivile okvir vrat Matjaževega avtomobila,z žico odklenile vrata in pobrale, kar je bilovrednega! In to takoj zatem, ko je Aleš od-šel k jami. Če se ti to zgodi v mestu, šenekako vzameš v zakup, toda sredi Kočev-skega roga, ob makadamu, po katerem peljepet avtov na dan!!! Če bi nas napadel med-ved, bi to še nekako pričakovali, toda vlom...Ni nam preostalo drugega, kot da smo raz-mišljali o jamarskih metodah mučenja, če binam barabe prišle v pest.

Jama na RavniciTisti dan, ko je Alojz Grm pokazal Alešu

Kukovsko jamo, sta se ustavila še v Raplje-vem, zadnji vasi na jugu Dobrepolja. Kotponavadi sta domačine povprašala po ja-mah. In so jima povedali za jamo, ki jeznana po več imenih: Jama na Ravnici,Franckina jama in Tončkina jama. V kata-stru je ni našel, torej se je spet obetalaakcija.

Vhodno brezno v Kukovsko jamo. Foto: Miha Čekada

Raziskave

22

Nekaj tednov kasneje smo se spet od-pravili na Dobrepolje. Jamo smo našli breztežav. Hudo ozko je bilo na začetku. Todazaradi slabih izkušenj z dobrepoljskimi rav-barji smo v jamo odvlekli vse, kar je bilo količ-kaj vrednega, tudi dežnike. Pustili smo jih

Vhodna ožina v Jamo na Ravnici: začetek »basanja« (zgoraj) in uspešen »preboj« (spodaj). Foto:Miha Čekada

takoj za začetnoožino. Kmalusmo naleteli nanapis na steni:»15. avgusta1936 je prišla vjamo ekspedicija,člani ekspedicijeso bili: KrašovecHinko, Pugelj Jo-že in ZupančičJože, vodja ekspe-dicije FerkuljFranc«. Jama seje kar nadaljeva-la, po kakih de-setih minutahpa smo prišli dodrugih dvehvhodov – plitve-ga brezna in po-ševnega podora.Jama je imelatorej tri vhode,mi pa smo si zavstop izbrali naj-ožjega. Glede nato, da je bil v ja-mi napis, ki jepotrjeval razi-skave pred na-mi, je nismo me-rili. Verjetno ježe registrirana,smo si mislili, paje Aleš ni našelv Katastru. Ka-sneje smo ugo-tovili, da je to

res, zapisnik je bil založen v sosednji mapi...Malo smo pobrkljali po okolici, pa je De-

jan našel še eno jamo. Ta je izgledala precejbolj »frišna«, zato smo jo tudi izmerili inregistrirali. Poimenovali smo jo Mala jamana Ravnici.

Raziskave

24

redjamski grad je edinstven gradbeni,arhitekturni in krajinski spomenik v

evropskem merilu, ki je po čudežu srečnopreživel vse zgode in nezgode preteklegatisočletja. Prvotno ime gradu je bilo Jama(nemško Lueg), današnja raba v obliki Pred-jamski grad pa je novejšega datuma, ko jegrad prevzel ime naselja, ki je nastalo okolinjegovih gospodarskih poslopij pred Jamo.

Jamarji poznamo Predjamo predvsempo jamskem spletu, ki grad z vseh stranidobesedno obkroža. V 150 metrov visokisteni, sredi katere čepi grad, je več vhodovv splet. Nekaj časa je bil precej popularentisti, ki ga je uporabljal Erazem Lueger izznanih razlogov med obleganjem. Gre le zaokoli 20 m dolg navpičen rov, ki vodi na planonad gradom. Dolgo so turistom razkazovalile rove neposredno za gradom, dostopneskozi Konjski hlev (tudi Valvasor). Vetrovnaluknja je bila prebita šele v dvajsetih letihpreteklega stoletja in tako odprt prehod vnotranje dele Predjame. Vzhodno od spletaje bila raziskana 1319 m dolga Jama v gra-pi, v katero teče Belška voda in za katero seje vedelo, da priteče v Vzhodni rov spleta.

Že leta 1964 je Mike Boon prodrl okoli polkilometra daleč v Ponoru Lokve, to je ponikal-nice, ki zapusti sončno svetlobo natančnopod gradom. Napravil je tudi skico rovov, kijih je odkril, vendar se ta v obstoječe načrtenekako ni prilegala. Potem je bil tekom letodkrit tudi Hrušiški rov. Avtor tega sestavkase je v prvem sifonu Lokve namakal s so-mišljeniki sredi sedemdesetih let. V spomi-nu so mu ostali predvsem precej veliki rakinatančno pod steno in »kava« v sifonu, kjerje vidljivost segala natanko do šipe maske.

V 38. številki vseslovenske revije Naše ja-me smo skušali zbrati vse, kar smo do tedaj

Predjama ALEŠ LAJOVIC

vedeli o Predjami z jamarskega stališča insešteli znane metre rovov ter prišli do šte-vilke 8047. In smo mislili, da smo s Predja-mo do nadaljnega opravili. Figo! Kmalu po-tem se je namreč našemu svetovnoznane-mu »ferajnu« priključil izjemni potapljač To-mo Vrhovec s somišljeniki (Matej Mihailovski,Igor Vrhovec itd.), nekaj pa jih je našel tudiv klubu (predvsem Igor Perpar, Špela Kle-men). Njega razne »kave« niso niti najmanjmotile in tako so se v Predjami začeli nabiratimetri, kaj metri – kilometri novih rovov. Sspletom je bila povezana Jama v Grapi, glavnaodkritja pa so bila ob Lokvi – dvorana Noriksub, dvorana Klemen, Ata Smrk (to je imesifona, da ne bo pomote), Plaža itd. In Tomoje meril, risal in pisal zapisnike. Navadnopo akciji, pozno v noč (seveda brez pomočiostalega članstva vse to ne bi bilo mogoče).Brez dvoma je bil gonilna sila raziskovanjaPredjamskega spleta, ostali smo se priklju-čili bolj tako, če smo imeli čas. In nabralo seje preko 13 km rovov, Predjama pa je postaladrugi najdaljši splet v Sloveniji. V zadnjemčasu je bilo raziskanih še okoli štiristo me-trov novih rovov (JK Borovnica, Luka Čeč).

Jure Hajna, član slednjega društva, sicerpa uslužbenec Inštituta za raziskovanje kra-sa v Postojni je na osnovi obstoječih načrtovzadevo digitaliziral in nam tloris Predjam-skaga spleta prijazno dovolil objaviti.

In naprej? Toma ni več med nami, ostaliakterji potapljaških raziskav pa so glede nazadnje dogodke tudi postali previdnejši. Ver-jetno se bo treba bolj posvetiti Črnjavskidolini in iskanju dihalnikov, čemur smo žedoslej posvečali precej pozonosti, in skušatipriti v sistem od zgoraj, saj je zadnji sifonna Lokvi – Ata Smrk precej zaguljen. Inprecej daleč...

Raziskave

P

26

jami nad izvirom Studene, ki leži vdolu pod Oštrcem, je v Naših jamah

poročal Eržen (1964). Pod jamo je več bru-halnikov in stalen izvir, za katerega domne-va, da ima povezavo s prvim jezerom vjami. Potapljaške raziskave tega niso mogledokazati (Krivic, Praprotnik, 1973).

Deževje v Gorjancih leta 1937, poročaHabe (1972), je odprlo še neznane rove vpodzemlju. V Gorjancih so obsežni masivizakraselih in razpoka-nih kamnin. V Poganijami je manjša poni-kalnica, za katero paše ni dokumentirane-ga dokaza, da ima ka-kršnokoli povezavo zizvirom Studene oz. zizvirom pod Orehov-cem, čeprav o temkrožijo govorice (No-vak, 1982). Ponikalni-ce, vendar manjše, soše številne: zahodnood Kostanjevice, priVodenicah itd. Z vod-nimi viri tega območjase je ukvarjal še Hi-drogeološki katasterPosavja, kjer je izvirStudene leta 1981 žeobravnavan kot zajet-je za lokalni vodovod.V zadnjem času odkri-vajo jamarji v Kosta-njeviški jami nove innove podzemeljskerove. V njih opazujejo

Kostanjeviška jamain njena okolica

DUŠAN NOVAK †

O aktiven vodni tok, ki je usmerjen od jugaproti severu.

Na vzhodnem obrobju Oštrca in Črnečevasi kaže omeniti Sušico, potok, ki teče vzgornjem delu po krednem apnencu in na-to po stiku triadnega dolomita in krednihsedimentov. Potok presiha pod Črnečo vas-jo, pod vasjo Zavode in nazadnje še v Dolu.Pri Podbočju se izliva v Krko in tam so namerskem profilu izmerili pretoke med 0,09,

Raziskave

27

0,6 in 18,5 m3/s (najmanjši, srednji in naj-večji pretok).

Geološka zgradba ozemljaNeposredno zaledje zatoka Krške kotli-

ne, med Kostanjevico in Orehovcem, je zgra-jeno iz zgornjekrednega laporja, roženca,menjavanja laporja s plastmi peščenjaka,breče in iz fliša. Na teh kamninah leže obKrki najmlajši pliokvartarni prod z glino,terciarni lapor, pesek, peščenjak, prod ingrebeni litotamnijskega apnenca. Slednjigradi hrbet med Kostanjeviškim gradom inZaborštom. Terciarni sedimenti leže diskor-dantno na vseh drugih, starejših plasteh.Zaporedje plasti je pretrgano zaradi različ-nih vzrokov. Južneje je predvsem sivorjav

plastovit kredni apnenec, jurski apnenec inapnenec s polami dolomita med prelomni-cami ter najstarejši triadni dolomit. Pri Po-gani jami opazujemo tanko plast zgornje-krednega fliša, ki leži na dolomitu in ap-nencu, in s katere se sceja površinski potokproti požiralnikom pod jamo (Pleničar, Pre-mru, Herak, 1970). Neposredno nad Kosta-njeviško jamo leži apnenec s prehodi v do-lomit, dolomitiziran apnenec, močno razpo-kan, ki le redko daje reakcijo na solno kisli-no.

Na Krškem polju in v Gorjancih opazu-jemo križanje in prepletanje alpskih in di-narskih smeri. Skladi so nagubani povečiniv dinarski smeri (NW-SE), prelomi pa po-tekajo v dinarski in deloma v mediteranski

(NE-SW) smeri. Se-verno mejo Gorjan-cev predstavlja veli-ka, alpsko usmerjena(W-E) tektonska co-na, ki sega od Lede-če vasi preko Kosta-njevice do Čateža.Gorjanci so del tek-tonske cone t. i. bala-tonskega niza. Togrudo na severuomejuje cerovški, najugu pa sosiški pre-lom. Zgradba Žum-berka je nadaljeva-nje zgradbe Gorjan-cev proti jugu, ven-dar se je gruda Gor-jancev ob sosiškemprelomu bolj dvigni-la od žumberške(Drobne, 1997). Po-samezni bloki so seznatno razmaknili.Po starejših raziska-vah to območje se-stoji iz petero drugGeološka karta okolice zaledja Studene.

Raziskave

28

na drugega narinjenih blokov kamnin. Takazgradba je nastala zaradi pritiskov v smeriod severovzhoda proti jugozahodu. Od ju-gozahoda proti severovzhodu si slede roški,topliški (pri Dolenjskih Toplicah) in šmar-ješki nariv ter nariva Japetića in Golega Cir-nika (Premru, 1976), ki leže povsem navrhu.

Naše območje je deloma v območju nari-va Japetića, deloma pa pod njim ležečegašmarješkega nariva. V čelu nariva Japetićaraziskovalci opazujejo celo jurski apnenec,ki leži inverzno pod triadnim dolomitom.Čelo nariva opazujejo na pobočju hriba Sv.Jožefa, kjer starejši triadni dolomit leži namlajših krednih plasteh. Vsak posamezenpaket plasti sestavljajo na čelu triadni dolo-mit in jurski apnenec, redkeje slede krednisedimenti. Kamnine vpadajo pod dolomitvišje ležečega naslednjega bloka (Premru,1982).

Podobno je sestavljen šmarješki nariv.Velik del njegovega območja prekrivajo kvar-tarne usedline Krške kotline. Številni prelo-mi so mlajši od narivov. Nekateri so biliaktivni celo v neotektonskem obdobju.Ozemlje je tako razkosano v grude, ki so sedvigale in spuščale v različne višine. Prišloje tudi do vodoravnih zmikov. Raziskovalciopazujejo celo več časovnih faz in ciklusovneotektonskega premikanja (Premru,1976).

Ob eni od značilnih prelomnic na južnistrani Krške kotline se pojavljajo topli vrelciod Dolenjskih Toplice mimo Topličnika priKostanjevici in toplega izvira pri Bušeči vasido Čateških Toplic. Topla voda priteka izkarbonatnih kamnin iz večje globine. V viš-jih, pripovršinskih delih pa se topla vodameša s hladno vodo iz razpokanih kamnin(Nosan, 1973). Pri Kostanjevici je ob pre-lomnicah nastala manjša udorina in protijugu segajoč zaliv. Tu se Krka prvič dotaknesevernega podnožja Gorjancev in tu so trijemočnejši izviri: Studena, Pod jamo in Obrh

pod Gričem ter manjši izviri na jugu podOrehovcem.

Kostanjeviška jamaČe primerjamo tloris jame s topografsko

karto primernega merila, lahko ocenimo, dasega začetni del jame proti jugovzhodu dopod prvih hiš v Dolščah, na črti Avguštine-Dolšče. Morda je ta del jame vezan na nizrazpok, na katere sklepamo iz nizov vrtačna površju.

Zatem se jama obrne proti vzhodu in bilahko segala verjetno tja do pod Banovojamo pri Oštrcu. To je globoka udornica sstrmo, prepadno južno steno, ki je nastalabržkone v razpokani coni. Razpoka bi lahkopotekala v smeri severozahod - jugovzhod.Na tem pobočju Banove jame je vhod vbrezno. Morda je tu možnost, da bi prodrliv višje dele Kostanjeviške jame?

Bizjakova jamaNa severni strani doline, pri izviru Stu-

dene, se nahaja novoodkrita Bizjakova ja-ma, splet ozkih rovov, ki so nastali v debelihplasteh zgornjekredne breče pod Globočica-mi. Breča je na vzhodni stani omejena sprelomom, ki poteka vzdolž podolja protiZavodam.

Hidrogeološke razmereV zaledju izvira Studene so torej najpo-

membnejši zgradbeni element razpokanekarbonatne kamnine. Slednje so deloma za-krasele, pogosti pa so vložki gline, laporja inlaporastega peščenjaka, celo ploščastega ap-nenca. Tudi ti vložki so razpokani, glinastakomponenta je izprana in odložena na dru-gem mestu. Izrazito bariero za podzemelj-ske vode predstavljajo v neposredni bližiniizvira Studene le debelejše plasti terciarne-ga laporja, peščenega laporja in pliokvartar-ni sedimenti v območju Slinovc in na zahod-nem in južnem obrobju Kostanjeviškega za-toka.

Raziskave

29

Močno razpokan je tudi triadni dolomit,ki se nahaja kot vodonosnik na južnemobrobju, nad Orehovcem, pri Črešnjevcuitd, kjer so z vrtinami zajeli količine vode, kibodo zadostovale za lokalno oskrbo s pitnovodo. Kredne karbonatne plasti potekajo tu-di proti vzhodu, preko doline Sušice, kjer jetreba opozoriti na prenikanje površinske vo-de, občasno celo na presihanje potoka.

StudenaStudena je izrazit hudournik z množico

bruhalnikov in izvirom, ki se pojavlja v šopurazpok, in ga napaja široko območje. Naj-prej je pričakovati dotekanje od severa inseverovzhoda, z območja Globočic, kjer ležizakrasela breča.

Največji del vode priteka bržkone od ju-go-jugovzhoda izpod Oštca in Črneče vasi.Ob prelomu, ki poteka od Črneče vasi inmimo sv. Mohorja, so sledovi površinskegatoka, ki se končujejo v podolju Stari Krč. Tuso močno razpokane in zakrasele kamninev območju čela nariva japetiškega pokrovana šmarješki blok. Pričakovati je tudi zate-kanje Sušice izpod Črneče vasi. Izpod Za-vod pa občasno zateka Sušica proti izviru vSlivju. Vendar to ni dokazano, temveč so ledomneve.

Izvir Studene so krajši čas sistematičnoopazovali v okviru Regionalnih hidrogeološ-kih raziskovanj Slovenije1, leta 1965 in 1966ter kasneje pri sestavljanju Hidrogeološke-ga katastra Posavja. Studena daje v sušnemobdobju 0,1 m3/s, je bilo ugotovljeno, obsrednji vodi 0,9 m3/s, ob nalivih in visokivodi pa bruha preko 13 m3/s. Voda je za-radi naseljenega območja običajno onesna-žena in ni primerna za pitje brez predhod-nega čiščenja. Vendar pa se je doslej kljubtemu uporabljala za lokalno oskrbo s pitnovodo. Oskrba bo odslej kot kaže usmerjena

1 V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so v Sloveniji potekale intenzivne hidrogeološke raziskave, katerihnamen je bil popisati vse pomembne hidrogeološke pojave, kot so na primer izviri, vodnjaki ipd.

na bolj kakovostno vodo iz vrtin pri Orehov-cu. Kasneje so bili izdelani nekateri predlogiza varovanje dolomitnih vodonosnikov naširšem območju Gorjancev in Žumberka, ka-mor naj se usmeri nadaljnja oskrba s pitnovodo. Zakraseli svet je žal že močno one-snažen.

SklepNakazani problemi naj usmerijo pozor-

nost lokalnih raziskovalcev na naslednje na-loge:

• raziskati je treba brezno v Banovi jami• opazovati je treba pritoke v in odtoke

iz Kostanjeviške jame in meriti naraščanjepodzemeljske vode v jami ter njeno pojav-ljanje v izvirih Studene

• v tem okviru bi kazalo opazovati pre-sihanje vode tudi v Sušici; kasneje celo pri-praviti sledilni poizkus

• raziskati odtekanje vode iz jame s po-močjo sledilnega poizkusa

• morebitni sledilni poizkus v Pogani ja-mi je treba pripraviti s hrvaškimi kolegi.

ViriNNNNNooooovakvakvakvakvak, D.,, D.,, D.,, D.,, D., 1981: Hidrogeološki kata-

ster Posavja, Arhiv Geološkega zavoda, Ljub-ljana.

DrDrDrDrDrobne, Fobne, Fobne, Fobne, Fobne, F.,.,.,.,., 1997: Gorjanci, pomembnoskladišče neoporočne pitne vode. Dolenjskizbornik: 39-44. Novo mesto.

ErErErErEržžžžžen, M.,en, M.,en, M.,en, M.,en, M., 1964: Kostanjeviška jama.Naše jame, 6:17-19.

Habe, FHabe, FHabe, FHabe, FHabe, F.,.,.,.,., 1972: Kostanjeviška jama naDolenjskem-turistična. Naše jame, 13:123-124.

KriviKriviKriviKriviKrivic, Pc, Pc, Pc, Pc, P., ., ., ., ., PrPrPrPrPraprapraprapraproooootniktniktniktniktnik, A, A, A, A, A.,.,.,.,., 1973: Jamarskopotapljanje v Sloveniji. Naše jame, 14:3-13.

NNNNNooooovakvakvakvakvak, D.,, D.,, D.,, D.,, D., 1982: Hidrogeološke razi-skave na krasu na Dolenjskem. Dolenjskikras: 22-27. Novo mesto.

Raziskave

30

Dušan Novak (1930 – 1998) je članek»Kostanjeviška jama in njena okolica« napi-sal tik pred smrtjo. Članek je bil namenjenza objavo v monografiji o Kostanjeviški ja-mi. Priprave na knjigo so se zavlekle inmedtem je v jami prišlo do številnih novihodkritij, kar je terjalo nov, obsežnejši zapis.Knjiga o Kostanjeviški jami bo predvidomaizšla letos v okviru aktivnosti ob 750. oblet-nici pridobitve mestnih pravic Kostanjevice.Žal je Novakov članek ostal neobjavljen, kerpa podaja veliko pomembnih informacij,predvsem o okolici Kostanjeviške jame, smose odločili, da članek objavimo v tokratnemBiltenu. Z objavo članka želimo, da bi bilotudi to Novakovo delo med referencami oeni najpomembnejših jam na Dolenjskem. Vtekst smo posegli le z minimalnimi uredniš-kimi popravki. K originalu članka je biladodana tudi manuskriptna geološka kartaokolice Kostanjeviške jame, ki v veliki meripredstavlja le preris Osnovne geološke kar-te, list Novo mesto (Pleničar, M., Premru,U., Herak, M., 1970). Ker so dodane tudinekatere podrobnosti, ki jih na tiskani kartine zasledimo, smo karto prerisali in jo do-dali k članku.

Dušan Novak je bil eden od ustanovnihčlanov Jamarske sekcije Planinskega druš-tva Železničar in dolga leta eden njenihnajbolj dejavnih članov. Bil je upravnikrevije Naše jame, sodeloval pa je tudi prištevilnih drugih revijah. S svojim skorajpet desetletij dolgim delom na različnih po-dročjih preučevanja krasa in kraških poja-

NNNNNosan, Aosan, Aosan, Aosan, Aosan, A.,.,.,.,., 1973: Termalni in mineralnivrelci v Sloveniji. Geologija, 16:5-81.

PleničarPleničarPleničarPleničarPleničar, M., Pr, M., Pr, M., Pr, M., Pr, M., Premremremremremru, Uu, Uu, Uu, Uu, U.,.,.,.,., 1970: Tolmačh geološki karti Novo mesto. Geološki zavodLjubljana.

PleničarPleničarPleničarPleničarPleničar, M., , M., , M., , M., , M., PrPrPrPrPremremremremremru, Uu, Uu, Uu, Uu, U., ., ., ., ., HerHerHerHerHerakakakakak, M.,, M.,, M.,, M.,, M., 1970:Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100.000,list Novo mesto. Beograd.

vov si je pridobil mnogo znanja in izkušenj,ki jih je posredoval tudi naprej. Bil je zeloplodovit pisec, njegova bibliografija jeskorajda nepregledna. Napisal je številnepoljudnoznanstvene, strokovne in znans-tvene članke ter nešteto strokovnih poročilin elaboratov. Med drugim je veliko člankovnapisal tudi za Bilten Jamarskega kluba Že-lezničar. Njegove objave segajo od poznihštiridesetih let 20. stoletja do danes, koobjavljamo njegov članek o Kostanjeviški ja-mi. Pri svojem delu je pogosto naletel naovire, ki jih je s svojo voljo vedno zaobšel.Njegovo delo še ni doživelo celovite ana-lize, prav tako verjetno še ne poznamo ce-lotne njegove bibliografije. Dušan Novak jebil gotovo pomemben raziskovalec sloven-skega krasa, katerega delo zasluži vso po-zornost.

Zainteresirani bralec najde več podatkovo Novakovem življenju in delu v naslednjihčlankih:

DrDrDrDrDrobne, Fobne, Fobne, Fobne, Fobne, F....., 1998: V spomin Dušanu No-vaku. Geologija 41: 7–8.

Gams, I.Gams, I.Gams, I.Gams, I.Gams, I., 1998: Prispevek Dušana No-vaka h krasoslovju. Naše jame 40: 185–186.

LajoLajoLajoLajoLajovic, Avic, Avic, Avic, Avic, A....., 1998: Dušan Novak. BiltenJamarskega kluba Železničar 1999, 97.

LajoLajoLajoLajoLajovic, Avic, Avic, Avic, Avic, A....., 1998: Dušan Novak 1930– 1998. Beseda ob grobu. Naše jame 40:184–185.

Miha Brenčič

Raziskave

PrPrPrPrPremremremremremru, Uu, Uu, Uu, Uu, U.,.,.,.,., 1976: Neotektonika vzhod-ne Slovenije. Geologija, 19:211-249.

PrPrPrPrPremremremremremru, Uu, Uu, Uu, Uu, U., ., ., ., ., 1982: Geološka zgradba juž-ne Slovenije. Geologija 25/1 95-126.

PrPrPrPrPremremremremremru, Uu, Uu, Uu, Uu, U., Ogor., Ogor., Ogor., Ogor., Ogorelec, B., Šribarelec, B., Šribarelec, B., Šribarelec, B., Šribarelec, B., Šribar, L.,, L.,, L.,, L.,, L.,1977: O geološki zgradbi Dolenjske. Geolo-gija, 20:167-192.

31

dilično Radensko polje je že od nekdajpritegovalo raziskovalce, posebno kraso-

slovce, ki so raziskovali ponorne jame narobu polja. Zaradi visokih voda, ki se vsakoleto znova razlijejo po polju, so že davnegaleta 1888 pričeli z umetnim širjenjem vho-dov v ponorne jame na severovzhodnemrobu polja. Cilj melioracijskih del je bil hi-trejše odtekanje voda v ponorne jame. Medtemi je najpomembnejša jama Viršnica, ki jes svojimi 2340 metri dolžine ena največjihjam na Dolenjskem.

Ponavadi so se različna melioracijska de-la končala kmalu zatem, ko so ljudje prišlido, za takratni čas, neprehodne ovire – si-fona. V Viršnici ni bilo nič drugače. Že zgo-daj so ugotovlili, da se vode z Radenskegapolja podzemno pretakajo v izvire reke Kr-ke. Manj znana, vendar izjemno zanimiva,je Lučka jama na zahodni stra-ni Lučkega dola. V tej izvirnijami se občasno pojavljajo vode,ki pritečejo z Radenskega polja.Voda iz Lučke jame bruhne sa-mo ob najvišjih vodostajih, insicer takrat, ko odtočni rovi pro-ti izviru Krke ne zmorejo odva-jati tako velikih količin vode.

Leta 1998 se je Tomo Vrho-vec potopil v glavni odtočni si-fon Viršnice in ugotovil, da jepotopljeni rov večjih dimenzij;visok je od 1,5 do 6 m in širokod 5 do 12 m. Največja dose-žena globina v sifonu je bila

Raziskovanje podzemnepovezave med Radenskim

poljem in Lučkim dolom MATEJ MIHAILOVSKI

13,5 m. Rov se v prvem delu giblje v smeri50° – 60°, v drugem delu pa 30° – 40°. Zasifonom se odpira večja dvorana, dolga 70,široka 45 in visoka 15 metrov. Dolžina pre-plavanega sifona skupaj z dvorano za njimznaša okrog 120 metrov. Vidljivost v sifonuje bila zaradi debelih plasti mulja dokaj sla-ba. Še huje pa je to, da je v sifonu in vdvorani za njim veliko smeti, predvsem pla-stike, ki jo visoke vode prinesejo s seboj spolja.

V letu 2001 smo se lotili potapljaškihraziskav v Lučki jami. Prvi se je v njej predpetnajstimi leti potapljal Marko Krašovec, kise je potopil do globine 24 m in narisalnačrt. Leta 2001 sem tudi sam izvedel dvapotopa v Lučki jami. Ima dva sifona. V pri-točnem sifonu se pojavljajo vode z Raden-skega polja, ki ob visoki vodi zalijejo večji del

I

Priprave na potop v Lučki jami. Foto: Dorotea Verša

Potapljanje

32

Lučke jame. Del vode odteka v odtočni si-fon, le najvišje vode pa odtečejo skozi vhodLučke jame in se razlijejo na polje. Pritočnisifon sem ocenil kot bolj perspektiven, sajvodi proti Viršnici. Do sifona se pride skozi10 m globoko brezno, kar precej otežujedostop. V sifon se je potrebno spustiti povrvi s celotno potapljaško opremo na sebi.Že na prvem potopu sem našel prehod medskalnimi bloki in prišel do globine 42 m.Prvi del rova se spušča skoraj navpično znekaj manjšimi policami in je relativno ozek(1 m × 2 m). Na tej globini postane rovpoložen in se močnorazširi na dimenzije12 m × 10 m. Po dnusifona so debele pla-sti sedimentov, ki sorazličnih struktur odnajfinejšega mulja dozrn peska premera 4mm. Vidljivost v vodi

Proti izhodu iz sifona. Foto: Dorotea Verša

je 3 do 4 m. Skupna dolžinasifona, ki sem ga raziskal, jepribližno 100 m. Sifon se nada-ljuje.

Med potopi sem opazil več-je število postranic, ki so sezadrževale predvsem na skal-natih policah vhodnega brez-na. V globljem delu sifona sembil presenečen nad velikimštevilom proteusov, ki so bilivečje rasti in so ležali na dnuv nekakšnih jatah po 15 do 20

primerkov. Po nasvetu Marka Aljančiča semiskal tudi odložena jajčeca, vendar jih nisemnašel.

Trenutna zračna razdalja med skrajnimatočkama Viršnice in Lučke jame je nekajmanj kot dva kilometra. Glede na dimenzijeobeh jam sklepam, da obstaja velika verjet-nost povezave, kar bi bil vsekakor lep dose-žek. Vendar bo za takšne podvige potrebnaštevilčnejša ekipa, saj si sam v tako velikempotopljenem sistemu dokaj nemočen.

Potapljanje

34

aziskovanja te jame sem se lotil kotnaslednik mnogih raziskovalcev zape-

ljivega podzemlja. Verjetno so to jamo prviraziskovali slovenski potapljači davnega leta1959, kasneje (leta 1966) sta z raziskavaminadaljevala Hasenmayer in Wunsch. Mednovejšimi raziskavami sem na Katastru jamzasledil le zapisnike Benjamina Gorkiča inBojana Stanka iz leta 1996.

Jama je že sama po sebi skrivnostna, sajjo varuje sifon ob samem vhodu. Dostopnaje le potapljačem, le njim postopoma razkri-je svoje lepote. Že prvi obisk te jame me je

Raziskovanje jameŽerovnice – Veselove jame

SIMON OPREŠNIK

navdušil z vztrajnostjo, ki jo zahteva odraziskovalca. Kot potapljač nikdar nisem bilvabljen na raziskovalne odprave; to platsem močno pogrešal, prepričan pa sem bil,da lahko tu mnogo pripomorem. Izbral semtorej Žerovnico, saj ni kazalo, da bi razisko-valci kazali pretiran interes zanjo – verjetnozaradi tega, ker nihče razen potapljačev nemore v jamo, to pa močno omejuje takocenjene »nosače«. Odločitev je padla. Razi-skal bom nadaljevanje jame v okviru svojihsposobnosti.

Prvi vtisi prijateljev, ki sem jim zaupalsvojo zamisel, so bili mešani, saj mnogi nisopoznali moje odločenosti. Na srečo pa sembil od začetka deležen podpore treh prija-teljev v potapljaških krogih ter jamarjev. Zatovrstni raziskovalni podvig bi bilo značilnopredvsem naporno nošenje opreme. Žal ni-sem našel nobenega navdušenca za sodelo-vanje, zato sem se odločil zamisel izpeljatisam.

Vhod v jamo si lahko le predstavljamo,dokler ne pogledamo pod vodo in vidimorazpoko pod mogočno kamnito steno. Natozaplavamo skozi kratek sifon dolžine okrog15 metrov. Posebnost tega nekaj metrovširokega sifona je to, da ni nikjer mulja inzato ni nevarnosti, da bi pokvaril vidljivost.Iz vode pridemo skozi manjšo ožino na de-snem robu. Odpre se rov, ki takoj namignena obetavno nadaljevanje, saj je v njem ne-kaj manjših kapnikov. Dovolj visok je za po-končno hojo in širok okrog pet metrov.

Malo dlje je že prva in najbolj zoprnaožina, kjer je treba razstaviti vso opremo.Prav tu sem si prvič zaželel, da nekegakapnika ne bi bilo tam, ker močno otežuje

R

Simon pred potopom. Foto: David Oprešnik

Potapljanje

35

prehod prav sredi ožine. Ožini sledi še ko-leno, ki je pravzaprav enometrski sifon, inže se prebijemo v večji rov, po kateremmirno teče reka. Nekaj časa lahko po rovuhodimo, nekaj časa plavamo, nato pa seprehod razdeli: ali pod vodo ali peš čezskale in čez manjši spust nazaj do vode. Potem prehodu se že sliši bučanje vode –bližamo se slapu. Ko ga zagledamo in začu-timo pršenje vode po obrazu, se človek po-čuti resnično majhnega. Desno stran slapuso prejšnji raziskovalci opremili z vrvmi, kiso zadovoljiva pomoč pri plezanju, čepravbi se marsikdo spotaknil ob varnosti, saj jetisti, ki pleza, skoraj vedno natovorjen...

Od slapu je le še nekaj deset metrov doprvega sifona. Tu nekje sestavimo opremoin se pripravimo na potop. Prvi sifon jeglobok 32,6 m in dolg okrog 140 m. Prehodmed prvim in drugim sifonom potapljačuotežuje pol metra široka skalnata preprekatik pod površino. Sledita drugi sifon (globi-

na 10 m, dolžina 50 m) in tretji sifon (glo-bina 10,6 m, dolžina 90 m), ki jih je verjet-no (sodeč po vrvicah) preplaval že Benja-min Gorkič. Po četrtem sifonu (globina 12m, dolžina 75 m) moramo ven iz vode inpreplezati kakih 35 metrov brzic, ki imajovmes še dva manjša previsa (meter oz. dvavisoko). Naslednji (tj. po slapu peti) sifon sezačne v malem jezeru premera dveh me-trov, ki je kot okno v zanimiv rov, ki spomi-nja na črevo – je poln obratov ter okroge-lega profila skozi celotno dolžino. Zadnji dosedaj preplavani sifon je šesti po vrsti (go-tovo pa ni zadnji). Globok je le 6 – 7 m, vobliki črke U, in se kot vsi prejšnji zaključiv novem jezeru. Od tam se jama nadaljujez nadaljnjimi kratkimi brzicami, naprej pa vneznano...

Moje jamsko-potapljaško raziskovanje seje pričelo jeseni 2000, ko sem večkrat pre-hodil oz. preplaval pot od vhoda do prvegasifona nad slapom, ker je bilo opreme pre-

Težavno podajanje opreme skozi edino ožino v jami. Foto: Igor Vrhovec

Potapljanje

36

več za eno pot. Vedno sem se potapljal z 10-litrskimi 300-barskimi jeklenkami. Ob pr-vem potapljaškem podvigu sem preplavalprve tri sifone ter prvič napeljal vrvico še včetrti sifon. Ogledal sem si tudi tisti del medčetrtim in petim sifonom, ki je težko preho-den, ker se zaradi razburkane vode ne vidital, torej človek ne ve, kam stopi. V tempredelu sta tudi dve stopnji, ki se jih dápreplezati. Po potopu sem del opreme zno-sil ven, drugi del pa pustil za naslednjo»nosaško« akcijo, saj nisem mogel sam naen-krat prenesti ven vse opreme.

Čez čas sem se ponovno opogumil in sisposodil še dve manjši 5-litrski jeklenki, dabi z njima preplaval do tedaj znane sifonein se lotil raziskovanja s polnimi 10-litrskimijeklenkami. V treh etapah sem spravil opre-mo do slapu. Dodal se še »D-ringe« na kom-penzator plovnosti in s pomočjo žice, ki semjo segrel na karbidki, naredil še pritrdiščaza vponke na dnu copatov 5-litrskih jeklenk,

V prvem sifonu. Foto: Igor Vrhovec

da sem jih lahko nosil kot »side-mount«.Preplaval sem že raziskani del jame, odložil5-litrske jeklenke in se naprej odpravil peš.Na žalost (in jezo) se je tista mala dvome-trska stopnja izkazala za nepremostljivo ovi-ro z dvema jeklenkama na hrbtu! Razoča-ran sem se obrnil.

Vrnil sem se avgusta 2001, skupaj z Igor-jem Vrhovcem, ki mi je pomagal znositi ne-kaj opreme v jamo in opremiti to nesrečnostopnjo z vrvjo. Opreme, ki sva jo nosila, jebilo za cel konvoj. Igor se je odločil za dve6-litrski 300-barski jeklenki, jaz sem upo-rabljal standardni 5-litrski, nosila pa sva šemoji težki 10-litrski jeklenki. Poleg tega senama je nabralo še za eno polno transport-ko opreme (luči, koluti...). Brez zapletov,razen napora seveda, sva se prebila nadslap, opremo dala nase in preplavala velikepotopljene rove. Zabila sva svedrovec natisti nesrečni stopnji in Igor je raziskal petisifon. Nato sva se odpravila ven, v jami pa

Potapljanje

37

pustila 10-litrsko jeklenko za kasnejše razi-skovanje.

Zaradi slabih vremenskih razmer sem seponovno lotil raziskovanja šele 25. oktobra.Jamo sem že dobro poznal in »vlačenje«opreme skozi ožino in kasneje čez slap stapostala rutina. Tokrat sem po četrtem sifo-nu zamenjal jeklenke in uporabil vrv zadvometrsko stopnjo. Potopil sem se v Igor-jev rov, ki je razen vhodnega sifona v jamoedini popolnoma brez mulja. Sledil je krajšiprehod iz enega jezera v drugo in že sembil v šestem sifonu za slapom. Ta del jenenavaden zaradi oblike (v obliki črke U) instrukture tal (črna krušljiva kamnina). Tudita sifon sem opremil z vrvico in se odločil,da se obrnem. Sklenil sem, da je to za da-nes dovolj.

Moje delo dokazuje, da se da v svojemritmu in z veliko volje doseči prav vsak cilj!Moram še dodati, da brez podpore IgorjaVrhovca, Mateja Mihailovskega in še neka-terih teh raziskovanj ne bi bilo, ker sam nitiza to potrebne opreme nimam v celoti. Šeenkrat hvala vsem, vaša pomoč mi bo šepotrebna v prihodnje!

Pred potopom v 33 metrov globok sifon je potrebnopreplezati štiri metre visok slap. Foto: Igor Vrhovec

Sprehod po reki proti toku. Foto: Igor Vrhovec

Potapljanje

38

Petek, 27. aprila 2001

Tam nekje okrog 4:50 se je oglasila budil-ka. Za spremembo dviganje iz varnega zavet-ja tople postelje ni povzročalo stresa za orga-nizem, temveč užitek. Bil je namreč 27. apri-la 2001. Dan OF oziroma po novem politič-nem vetru dan upora proti okupatorju. Apolpretekla zgodovina ni bila vzrok ranemumencanju oči in kuhanju kave, temveč jebila to JKŽ-jevska ekspedicija v Transilvanijo.

Po kofeinskem udaru še zadnje prever-janje dokumentov, denarja in opreme, na-kar zazvoni GSM in naznani dokončni od-hod. Pred blok pripelje kombi z Miho nakrmarjevem mestu ter Badijem, Jolbetom,Kristino in Silvo. Po mojem vkrcanju odbr-zimo v Trzin, kjer vpadeta še Igor in Simo-na in že gremo proti Romuniji. Vozni načrtse nam je spremenil že v Trzinu. Še predensmo dobili pošten zalet, smo že delali ovi-nek čez Tuhinj, kjer nas je iz megle sramež-ljivo ogovorilo sončece. Ob tako prijaznempozdravu se je budnost posadke že počasispravila na sprejemljiv nivo, po jutranji kavina Tepanjah pa so se misli večinoma po-vsem zbistrile.

Nadaljevanje poti je bilo večinoma poplanu. Navigatorski sedež je zasedel Jolbein razen nekaterih lokalnih kamikaz z zelo»pametnimi« prehitevanji ni bilo problemov.Kvalitativen dvig razpoloženja se je zgodilna zadnji črpalki pred hrvaško mejo, kjersmo nabavili gorivo za vse člane in deleposadke. Sledile so formalnosti na carini inrazlaganje prijetno zmedenemu hrvaškemucariniku, da smo mi »neko špiljarsko druš-tvo iz Ljubljane na ekspediciji za Rumunj-sku«. Čez Hrvaško smo padli kot strela, pravtako tudi čez njihovo stran meje z Madžar-

Transilvanija MARKO BERGINC

sko. Zato pa je madžarska možača z unifor-mo svoje delo vzela mnogo preresno. Zaskoraj vsako vozilo je šla na bojni posvet izsvoje utice v sosednjo – seveda šele, ko ježe sama »odklofala« vse potne liste. Po kakiuri čakanja nas je na srečo prevzel nekmožakar, ki nas je kar hitro spustil čez indno nekdanjega Panonskega morja se je naširoko odprlo pred nami. Pot mimo Balato-na in Budimpešte je minila v opazovanju»prijateljic noči«, ki so imele dnevno izme-no, iskanju grmovja za odtakanje odvečnihtekočin (gorivo za posadko je namreč delalosvoje) in iskanju primerne krtine za ma-džarski zimsko-smučarski center.

Ob 19h smo srečno prispeli na romunskomejo, kjer so nas oglobili za pet mark, kerso nas menda dezinficirali proti slinavki inparkljavki, čeprav potem niso niti dobro oro-sili gum na kombiju. Med čakanjem na ro-munski strani smo prav pred nosom odkrilisorodne duše – romunskega jamarja, žive-čega v Budimpešti z družino, smo našli vtrabantu. Prijaznost in dobrodošle informa-cije o Romuniji ter njihovih najboljših znam-kah piva so nam krajšale čakanje za prehodmeje. Nato smo se po presenetljivo dobrihcestah odpravili proti mestu Huedin, kjernas je čakal naš romunski vodič Adi. Pot jeminila hitro, saj je bilo adrenalinsko že opa-zovanje in izogibanje konjskim vpregam vvečernih urah. Označene so bile samo spetrolejkami in verjemite, da niso imele ničkaj halogenske jakosti.

V Huedinu smo staknili našega vodiča inse zapeljali proti našemu domovanju ne-kam v Apusensko gorovje. Ker pa Slovenecne bi bil Slovenec, če ne bi malo zavil vlokalno »oštarijo«, smo to storili v vasiciRăchiţele, ki nas je očarala z ljubkimi lese-

Iz tujih jam

39

nimi hišami, obdanimi z lesenimi plotovi, patudi z nizkimi cenami. Na žalost je bilo žepozno, zato smo kar odhiteli do višine okrog1000 m nad morjem, kjer smo se nastaniliv napol sesuti drvarski bajti. A imela je po-stelje, mi spalke in žaganje prvih kubikovdrv se je pričelo…

Sobota, 28. aprila 2001Jutranje vstajanje se je kot preostalih

osem dni začelo z Badijevo nespečnostjo, kije imela eno zelo dobro stran – kuhanokavo, ko smo se ostali skobacali iz spalk. Pozajtrku smo odpeketali v bližnjo jamo Hum-pleu. Na žalost ne vsi, ker je moral nekdopaziti na kombi. Žrtvoval se je Miha, ki jemed našo jamarijo skočil še 40 km daleč donaselja, kjer je uspel nabaviti kruh za na-slednjih nekaj dni.

Sama jama Humpleu ima več vhodov,ker pa tudi v Romuniji poznajo roparje jam-skih lepot, so glavnega umetno zasuli, na

manjšega pa namestili železna vrata. Čegre verjeti našemu vodiču, potem roparjipri svojem vdiranju v jame uporabljajo celodinamit in dolge vitle, ki jih namestijo natraktorje, ter z njimi odstranijo rešetke privhodu v jamo. Sam vhod je bil ozek in dolgkakšnih 5 m, skozenj pa je vel močan veter.Jama je trinivojska, skupna dolžina do sedajodkritih rovov znaša prek 40 kilometrov,globina pa prek 300 metrov. Seveda nismopreiskali cele jame, niti odkrivali novih ro-vov, saj to ni bil namen naše ekspedicije.Smo si pa ogledali nekatere najlepše delejame, ki je zares zelo lepa in bogata z jam-skim okrasjem. Tako smo lahko občudovalitisoče in tisoče špagetkov, ogromne količinejamskega mleka, aragonitne ježke, pa iz-jemno raznolike kapniške tvorbe, odlomlje-ne oz. odpadle s stropa, prevrnjene stebrein stalaktite… Ob samem zaključku jamske-ga obiska smo videli še izjemno bogato na-hajališče monokristalov različnih oblik in ve-

Iz tujih jam

Baza v gozdarski koči. Foto: Simona Glavan

40

likosti, največji naj bi dosegli celo 80 cmdolžine in težo okrog 30 kg. Prav ti so enaglavnih vab za jamarske roparje.

Poleg jamskih lepot so nas navdušilepredvsem dimenzije jame, ki so bile za našerazmere prav gigantske – tako na primerVelika dvorana in dvorana Gabor Halasi vsa-ka objemata okrog milijon kubičnih metrovprostornine, več drugih pa čez 400.000 ku-bičnih metrov. Ogromni odpadli stalaktiti vzanje nepravilnih položajih so bili od dalečvideti kot ogromne skale in šele bližji poglednam je razkril pravi izvor teh skalnih gmot.

V spodnjem nivoju jame teče tudi reka,do katere smo se spustili in iskali prehodnaprej, a smo našli le krasen slap in zaradideževja previsoko vodo za napredovanje. Sa-ma jama služi tudi kot izpitni poligon zaromunske jamarje. Njihov izpit ima namrečtri stopnje. Prvi dve se lahko enačita z na-šim mlajšim jamarjem, tretja pa od jamarjazahteva, da še samostojno določi in opremi

smer v jami. Takšen poligon smo tudi obiskali,a ker nismo imeli s sabo opreme, se po njemnismo spustili. In ko sem ravno pri opremi:naš vodič Adi je iz nam neznanega vzrokacelo jamo prehodil brez čelade in svetilke– niti karbidne niti električne. Nekajkrat jetudi zgrešil smer, tako da smo ga morali miusmerjati, njegova (ne)opremljenost pa namje ostala skrivnost – ali se je samo postavljalpred nami, ali pa je kriza v romunski jama-riji še hujša, kot smo si predstavljali.

Po čiščenju opreme in nas samih je než-nejši del odprave pod Badijevim strokovnimvodstvom pripravil toplo večerjo – špagetez obilico priloge, kar smo z užitkom preba-vili. Ker se pa ne spodobi iti spat s suhimigrli, smo odpeketali v bližnjo vas Dodapiluin »vpadli« v malo vaško gostilno, ki si jedelila prostor s trgovino. Prijeten, čisto ničskomercializiran turistični, temveč čisto-vseeno-mi-je-če-pijete-pri-meni-ali-pa-pri-sosedu odnos nam je privabil nasmeh na

V jami Humpleu. Foto: Igor Perpar

Iz tujih jam

41

usta, še bolj pa lokalci, ki so svojo slivovko,imenovano cuica, pili kar iz decilitrskih ko-zarcev. Da nas zgledi ne bi povlekli, smo sepreselili v bližnjo gostilnico, kjer smo večerzaključili s pitjem belega vinčka, dokler ganatakarici, nepripravljeni na vina že(l)jneSlovence, ni zmanjkalo. Pa smo se spet skri-vali v spalkah in nažagali še nekaj novihvlačilcev drv.

Nedelja, 29. aprila 2001Jutro se je kot običajno pričelo za Badija

prej kot za nas. Šele vonj kavice nas jepripravil, da smo prilezli iz spalk. Po zajtrkusmo po vedno slabši makadamski cesti od-brzeli še par sto metrov višje in vstopili vnacionalni park Padiş. Izjemno lepa pokra-jina, ponekod še zasnežena, ki so jo kazili lestari odsluženi bivalni kontejnerji ter (sicerograjeni) kupi smeti na prostorih za kampi-ranje, nas ni pustila ravnodušne. PredvsemJolbe je z užitkom menjal filme v fotoapa-

ratu. Zapustili smo kombi in se peš odpra-vili po Apusenskem sredogorju, kjer je bilnaš prvi cilj ledena jama Focul Viu oz. Živiogenj. Kot že prejšnji dan je imel Adi spetnekaj težav s koordinacijo, a so nas mimo-idoči le usmerili na pravo pot in smo uspe-šno prišli do jame. Lesene stopnice, ki sovodile kakih 40 metrov navzdol do ledene-ga dna jame, so bile zaradi nizkih jamskihtemperatur povsem poledenele – vključno zdržali za roke. Ker tudi mi nismo imeli rav-no derez in cepina s seboj, je bil spust zanekatere člane odprave pravo akrobatsko-adrenalinsko doživetje, a se je vse končalobrez jamarskih reševalcev. Sama jama jeopravičila svoje ime, saj je skozi vhodnobrezno sonce segalo prav do ledene ploskvein kupov snega, kjer so odbiti žarki po ste-nah jame in ledu samem res poplesavali kotplameni v kaminu.

Prijetna temperaturna osvežitev v jamini trajala dolgo, ker smo imeli planiran še

Ledena jama Focul Viu. Foto: Igor Perpar

Iz tujih jam

42

ogled udornice Cetăţile Ponorului, in to vskoraj tropskih temperaturah, pa čepravsmo bili šele konec aprila na višini krepkočez 1000 metrov. Cetăţile Ponorului namrečleži na nadmorski višini 1240 m in jo se-stavljajo tri udornice. Najgloblja je globokakar 158 m, potem pa se je treba po meliščuspustiti še okrog 70 metrov, da se pride dopodzemnega toka. Povezuje jih reka, ki pri-vre na površje prav v teh dolinah (kot jihimenujejo tudi Romuni). Teče od desne do-line (udornice) skozi »okno« (ime je dobilo,ker ni zelo dolgo in se vidi skozenj svetloba,

ki prihaja iz desne doline) v osrednjo doli-no, od tam pa skozi spuščajoč podzemniprehod do leve doline. Skupna dolžina trehdolin je okrog 1 km, dolžina reke pa okrog2,5 km. Zopet pa so fascinantne dimenzijejam, predvsem podzemnega rečnega pre-hoda, saj je njegova povprečna širina 10 m,največja višina 90 m, pa tudi sicer je višinaves čas okrog 70 metrov. Celo sami Romuniga v svojih publikacijah primerjajo z našimiŠkocjanskimi jamami.

Po nekaj urah hoje, tudi po zelo razma-janih pločevinastih stopnicah, smo se vrnilido kombija in se napotili proti naši kočici.Zaradi ne najboljše ceste smo se mimogredeustavili, da se je šofer Miha prelevil v me-hanika Miho in pričvrstil nekatere majavedele podvozja. Potem smo še povečerjali inse s suhimi grli odpravili k nam že znanigostilnici in poskusili še romunsko vino tem-nejše barve. Poskušali smo in poskušali, do-kler ni znova zmanjkalo steklenic za degu-statorje. Sledil je premik v našo bajtico inker v naši odsotnosti še ni zmanjakalo drv,so žage zopet hitro ubrano zapele svojopesem.

Ponedeljek, 30. aprila 2001Napočil je čas, da se poslovimo od pre-

lepih Apusenskih gozdov in potočkov ter sevrnemo v civilizacijo. Pot nas je vodila vmesto Cluj-Napoca. Kot vsa romunska me-sta se nam je tudi to predstavilo polno nas-protij – luksuzne vile in avtomobili novope-čene elite bogatašev na eni strani ter maka-damske ulice, konjske vprege in grdi socia-listični bloki na drugi. Za počitek oči pa namje zelo prav prišel obisk univerzitetnegacentra, ki se je prav na našem parkiriščuizkazal kot dekliški kotiček univerze, he-he-he. Pritožb ni bilo slišati…

Na tej univerzi deluje tudi speleološkiinstitut, poimenovan po Emilu Racovitzi, kije bil nekakšen začetnik romunskega ja-marstva. In ne samo romunskega, saj je letaTloris jame Cetăţile Ponorului.

Iz tujih jam

43

1920 ustanovil prvi speleološki inštitut nasvetu prav v mestu Cluj. Tukaj smo se sre-čali z legendo romunskega jamarstva Josi-fom Veihmannom. Ta sedemdesetletni mo-žakar ima na vesti večino romunskih jamar-skih odkritij, med njimi je tudi odtis nogejamskega človeka, katerega odlitek je shra-njen na institutu. Upravičeno ponosen nasvojo najdbo nam je z veseljem poziral obodlitku. Josif govori tri svetovne jezike(vključno z romunščino), a žal ne angleško,tako da je z njim komunicirala predvsemKristina, vmes pa je vlogo prevajalca še na-prej igral naš vodič Adi. Na inštitutu smo siogledali še bogate biološke najdbe njegove-ga ustanovitelja, ki segajo bolj na začetekkot na sredino 20. stoletja, zraven pa dobiliše nekaj informacij o romunski jamariji.

Po izmenjavi biltenov, pozdravov in po-dobnih vljudnostnih fraz smo odložili Adija,

ki nas je še počastil s pravo domačo cuico,in končno odpropotali po svoje, smer Turda.Zaradi oglašanja želodčkov smo se ustavili vnaši prvi romunski gostilni. Tisti bolj avan-turistični smo naročili njihovo specialiteto»ciorba de burta«, drugi so ostali pri klasiki- dunajski in pomfri. Kasneje smo odkrili, daso v tej ciorbi v bistvu vampi, ki razen red-kim izjemam ne pomenijo ravno vrhuncakulinaričnega užitka. Vseeno je bila še karužitna, saj so se dobro znebili neprijetnegavonja, okus pa je omilila kisla smetana inpekoči feferoni. Zanimiv je bil tudi WC oz.sušilec zraka za roke, ki je deloval le tako,da si z nogo pritiskal na pedal. Ja, dosežkimodernega sveta, prilagojeni tradicionalne-mu okolju. Zanimivo.

V večernih urah smo prispeli v Turdo inse po zgledu čeških turistov trudili najti naj-cenejše prenočišče. Tu smo se tudi prvič sre-čali z množicami malih cigančkov, pa tudistarejših klošarjev, ki »žicajo« za denar ali vsajza kakšen sladek ali tekoči priboljšek. Kardobro smo jih ignorirali in večina nam je po-tem dala mir. Uspeli smo najti poceni pre-nočišče v privatnem motelu starejše gospe,ki je odlično govorila italijansko. Po njenihbesedah zaradi sestre, ki živi v Italiji, mojeskromno mnenje pa je, da se je italijanščinenaučila med svojim delom v tej deželi, ki jezajemalo bolj nočno in pocestno delovanje.

V glavnem, noro nizke cene (npr. dvejajci na oko s kruhom – 90 SIT, pivo – 120SIT itd.) in Adijeva cuica so povzročili, dasmo se ga kar pošteno »nacujkali«. Sevedani šlo brez bratenja z lokalnimi pijančki indrugimi obiskovalci motela, a se je vse kon-čalo brez kakšnih vojnih napovedi…

Torek, 1. maja 2001Po obilnem zajtrku smo se odpravili v

bližnji živalski vrt, ki bi ga vsak normalenčlovek zaprl in upravitelja postavil pred so-dišče zaradi mučenja živali. Te so bile na-mreč povsem natlačene v majhne kletke

J Veihmann in B. Onac s speleološkega inštituta. Foto: IgorPerpar

Iz tujih jam

44

mogoče velikosti 3 m × 3 m, zanemarjenein umazane. Zares žalosten prizor.

V okolici živalskega vrta smo imeli prilikovideti, kako Romuni praznujejo praznik de-la – cele družine pridejo v park in drugezelenice, postavijo šotore, mize in veselo»piknikirajo«. Kar zanimivo. Ko sem ravnopri delovnih navadah – skoraj vse trgovineso bile odprte vse dni našega potovanja(praznikom navkljub), in to do desetih zve-čer. Pri nas pa je velik dosežek, da je Maxiodprt do desetih. Malo bi se lahko zamislilinad delovnimi navadami in ljudem prijaznoponudbo t. i. nerazvitih in zaostalih (Romu-ni) ter naprednih, evropskih in civiliziranih(mi Slovenci), kjer je težko dobiti odprtotrgovino po osmi zvečer…

Potem smo si ogledali še rudnik soli, kjersmo pred samim vhodom naleteli na največ-je presenečenje med potepanjem po Transil-vaniji – avto s koprskimi tablicami. Kasnejese je izkazalo, da je to romunski učitelj baleta,ki je poročen s Slovenko in živi v Kopru.

Nadaljevanje našega vandranja s kombi-jem je bilo bolj vročično, naše garderobeveliko pretople za tropske temperature vzačetku maja in tam nekje na poti do Sig-hişoare (Drakulovega rojstnega mesta) svaz Badijem hrabro uničila še zadnjo ploče-vinko Uniona in bila nadaljnje štiri dni, triure in 18 minut obsojena le na romunskeUrsuse, Silve itd.

V popoldanskih urah smo prihiteli doSighişoare, srednjeveškega mesteca, ki soga ustanovili še Saksonci in je pod UNESCO-vim varstvom. Po ogledu citadele in vzponuna vrh grička smo postali pošteno žejni,zato smo zavili v zelo lepo urejeno gostilno-picerijo, kjer je natakarica (prava Drakulovapotomka) sukala jezik v angleščini bolje kotmi vsi skupaj. Hrana je bila odlična, cene paenake kot v prejšnjih in (lahko vam zaupamdelček nadaljevanja potovanja) bodočih go-stilnah, ki pa so se zelo razlikovale v kvali-teti hrane in urejenosti.

Kakorkoli že, natakarica nam je še tele-fonsko rezervirala prenočišče v bližnjemkampu in razložila, kako ga najdemo. Takosmo brez težav našli kar dobro skrit kamp,ki so ga vodili pravi Cigani in prvi praviposkusi »nategovanja« so se začeli. Cene sov polurnem čakanju na čiščenje bungalovovposkočile za 50% (iz cene na bungalov soprešli na ceno na osebo) in so bile po bese-dah receptorke: »Not negotiable!«. Čepravje bil že mrak, smo odločno strnili svojevrste in se odločili, da bomo spali za prvot-no dogovorjeno ceno ali pa gremo nekamdrugam. To je Cigančka omehčalo in pres-pali smo za prvotno ceno. Zato pa je bilizstavljeni račun vreden svojega denarja,veljavnost mu je verjetno potekla tam okrogleta 1800, a nas to ni več zanimalo. Važnaje bila moralna zmaga nad poskusom cigan-skega natega…

Sreda, 2. maja 2001Zjutraj smo se vrnili v Sighişoaro, da bi

si ogledali še dva muzeja v starem mestnemjedru. V bistvu nič posebnega, stvari, ki jihveč ali manj vidiš v vsakem srednjeveškemmuzeju. Simona, ki je medtem pazila nakombi v varnem zavetju picerije, je imelaveliko bolj zabavno izkušnjo. Natakarju je vangleščini naročila kavo, ta ji je prijaznopokimal ter izginil v notranjost lokala. Kosmo se vrnili, Simona še vedno ni dobilanaročenega, zato smo le posumili, da z na-ročilom nekaj ni v redu. Na srečo se jepotem prikazala »naša« natakarica, sprejelanaročila in pojasnila, da tisti natakar splohnič ne razume angleško. Kaj si je mislil, komu je Simona naročala kavo, in zakaj niposlal ven nekoga, ki bi razumel naročilo,pa bo za vedno ostala zabavna skrivnost…

Nadaljevanje ekskurzije je potem vodiloskozi srednjeveško mesto Braşov proti Bra-nu. Vožnja po lokalnih makadamskih potehnam je odkrivala realnost romunskega po-deželskega življenja. Skoraj nič kmetijske

Iz tujih jam

45

mehanizacije, prevozna sredstva so vozovi,v katere so pogosteje kot konji in voli vpre-žene kar krave, orje se z voli, živina pa seprosto sprehaja in stoji sredi cest. Zelo za-nimivo, saj tega pri nas ne vidiš več. Mimo-grede smo naleteli še na oglarje, ki so ravnopripravili ogromno kopo za žganje oglja inso nam z veseljem tudi pozirali. Malo je ktemu pripomogla tudi Igorjeva gesta dobrevolje – trem možakom je primaknil pravopločevinko Laškega piva.

Po obisku utrjene gotske cerkve v Bierta-nu smo se za par uric ustavili še v Braşovu.Lepo mestece z velikim trgom, a v bistvu ničdrugačno od starih zahodnoevropskih mest.Še najbolj so nas zabavali lokalni »frajerji«,ki so policajem pred nosom parkirali avto-mobile na prepovedanih mestih, potem pajih še nadirali in nekam pošiljali. Policaji sokazni sicer pisali, a morajo biti hudičevonizke ali pa zelo težko izterljive, saj so selokalci nanje gladko požvižgali.

Med vožnjo iz mesta smo mirno prevo-zili rumeno-rdečo luč in nekaj sekund ka-sneje nas je prehitela predpotopna Dacia,skozi okence pa mahal policijski loparček.Ker smo vedeli za uboge plače policajev naVzhodu in slišali govorice o njihovi podkup-ljivosti, smo že pomalem računali, koliko jimbomo dali, da nas pustijo dalje brez preve-likih komplikacij. Šoferja Miho sta povabilav svoj avto (pravzaprav eden, saj drugi niznal angleško) in ga kar dobre četrt urezadrževala v njem. Ko nas je že začenjaloskrbeti, se je Miha komaj zadržujoč smehvrnil v kombi in na kratko razložil zaplet.Vožnja skozi rdečo luč je bil le izgovor, da jepolicaj lahko ustavil poln kombi turistov inpotem skušal Miho prepričati, da najamemonjegovo vilo s petimi sobami, kaminom, te-levizijo in vsem drugim udobjem. Ker je bilpolicaj zelo vztrajen in nas je hotel na vsaknačin peljati še na ogled vile, se ga ni dalorešiti drugače, kot da je Miha vzel številkonjegovega GSM-a in obljubil, da ga pokliče-

mo, če ne najdemo prenočišča oz. si premi-slimo. Zares nepričakovano prijetna izkuš-nja z romunskim turističnim policajem.

Četrtek, 3. maja 2001V Branu smo si ogledali največji romun-

ski turistični magnet, t. i. »Drakulov dvorec«,za katerega pa Romuni sami pravijo, da jeg. Krvoses v njem prebil cele tri dni, pa šeto kot zapornik. Njegov pravi grad je na-mreč porušen in je stal na drugem mestu.Toda za neumne turiste je to postranskegapomena – poslikajo pač svoje in odidejodalje. Te japonske verzije turizma smo seoprijeli tudi mi, z edino razliko, da smoopazili še romunsko verzijo javnih del –deset policajev in trideset zapornikov je po-pravljalo in čistilo pot na grad in njegovookolico. Vsekakor bolj koristna uporaba are-stantov kot pa ždenje na Povšetovi pri nas– namesto dopusta s polnim penzionom jetukaj blažja oblika prisilnega dela.

Po Branu nas je pot vodila v okolicoZărneştija, kjer Romuni izvajajo projekt opa-zovanja volkov in osveščanja javnosti o de-janskem načinu življenja teh živali. Želelismo videti kakšnega pravega divjega volkav naravnem okolju, a nam to ni uspelo. Jepa bila zato okolica izredno lepa, spominjalaje na Logarsko dolino, le nobenega modela,ki bi kasiral vstopnino, ni bilo nikjer.

Na veliko prigovarjanje nekaterih sopot-nikov in ker nam s svojo bližino in snežnimplaščem že kar nekaj časa niso dali miru, jepadla odločitev, da švignemo pogledat še naKarpate. Zaradi krulečih želodčkov smo seustavili v bleščečem obcestnem motelu, kjerse nam je zgodil Jolbetov APP (ako prođeprođe). Natakar nam je namreč izstavil ra-čun, ki je bil za dobrih 100.000 lejev večji,kot smo izračunali, pa še na roke je bilnapisan in ne na blagajniškem izpisu. Kersmo do tedaj vedno bolj ali manj točno za-deli vrednost računa, smo se tokrat le od-ločili preveriti računske sposobnosti nata-

Iz tujih jam

46

karjev. Ni se nam bilo treba dolgo mučiti, sajso, ko so opazili naše poskuse dešifriranjanjihovih hieroglifov, kmalu kar sami prinesliračun, ki je bil precej nižji od prvega. Zado-voljni smo odpeketali proti prelazu Balea.Po mnogih serpentinah smo prišli do pla-ninske koče, kaj koče, trinadstropnega hote-la, postavljenega v pobočje nekdanjega le-denika z bistro rečico ob njem, ki se je na-pajala iz višje ležečih snežnih strmin. Da negovorim o slapu, ki je mogočno padal čezskalni previs kakih 100 metrov v globino inje s svojo vodnatostjo prav bodel v oči, nje-govo bobnenje pa se je v nočni tišini slišalodaleč naokoli.

Petek, 4. maja 2001Za to jutro smo pripravili juriš na prelaz,

vlogo jutranje budilke je zopet prevzel Badi,ki nas je z lahkoto dvignil ob šestih. Večtežav smo imeli z oskrbnikom koče, ki jegladko spal, saj je kočo odpiral šele ob os-mih. Nič kaj nežno smo ga dvignili iz poste-lje, tako da njegovega namrgodenega obraza

med odklepanjem vrat, kljub nerazumeva-nju romunščine, ni bilo ravno težko prevesti.

Naša odprava se je tokrat razdelila v dvadela. Večina se je počasi odpravila s kombi-jem po cesti, z Igorjem in Badijem pa smose odločili pretegniti noge in smo navzgorudarili peš. Veliko različnih tur in potk jeimelo izhodišče izpred koče in vsaka je biladrugače označena – tako barvno kot tudi zrazličnimi simboli. Le pravo smo morali najtiin potem ni bilo več mogoče zgrešiti odcepa,saj si takoj ugotovil, da tvoje oznake ni večna tisti poti. No, ko smo mi pridno »švicali«,nas je ostala odprava prehitela s kombijem,ki pa ga je morala na terasi za slapom par-kirati, saj je bila cesta od kakih 1600 metrovvišje skrita pod snegom. V glavnem po sne-gu smo nadaljevali pot proti prelazu in navišini 2044 metrov nas je pozdravila novakoča (hotel), pa koča v bližini prve, ter šekočica gorske reševalne. Krasen konec svetaz veliko ledeniškimi jezeri okrog koče in zaokoliškimi grebeni. Našim očem jih je nažalost skrivala snežna odeja, ki se je čez

Pred jamo Humpleu. Foto: Simona Glavan

Iz tujih jam

47

zimo nabrala na zamrznjeni površini, a jebil pogled nanje vseeno vreden »švica« inčez kolena mokrih nog, ki smo jih komajponovno ogreli šele v kombiju. Glede narazgled, lepoto okolice, lahko dostopnost inmožnost najrazličnejših tur sem prepričan,da je v poletnih mesecih tu ogromno obisko-valcev. V bližini sta tudi najvišji romunskigori – Moldoveanu (2543 m) in Negoiu(2535 m). Že sama serpentinasta cesta nasje presenetila s svojo kvalitetno gradnjo pošvicarskem vzoru z mnogimi podpornimizidovi, še večje presenečenje pa je bil 845-metrski predor, ki je namesto klasičnegaprelaza vodil na drugo stran gorovja. Lepsončen dan, snežna odeja in čudovit raz-gled na ledeniško dolino, ki se je nekje dalečprelivala v za obzorje segajočo romunskoravnico – čisti užitek, ki ni predolgo trajal,saj se je bližal konec praznikov in moralismo se vrniti v dolino. Malce utrujeni in dokože premočeni smo pridrsali do snežnemeje in kombi usmerili proti Madžarski.

Utrujeni in nekoliko naveličani ponovnedolge vožnje smo našli razne načine za-pravljanja časa. Nekateri so spali v nadrea-lističnih pozah, drugi kot polhki, najboljšeod vsega pa je bilo, da smo spet ulovilimadžarski radio »šlager«, ki nas je s svojimistarimi hiti ter brez reklam in poročil raz-veseljeval že na poti v Romunijo. Bolj kotsmo se bližali zahodni romunski meji, več jebilo dobrih avtomobilov (da se razumemo,Dacie še vedno predstavljajo okrog 98 %voznega parka, a so se našli tudi najnovejšiAudiji, Mercedesi ipd.). Tudi ceste so naveliko popravljali, in to tako, da je bilo skorajvsakih 500 metrov gradbišče – nekateraoznačena, večina pa sploh ne. Delavci so bilizaščiteni samo s plastičnimi stožci, ki jih prinas postavljajo, ko barvajo cestišče. Da negovorimo o tem, da Romuni zoženja cestein prednosti ne upoštevajo. Tako sta se parcentimetrov od delavcev, na samo polovicicestišča srečevali dve vozili hkrati, ki svoje

hitrosti seveda nista zmanjšali, ampak glad-ko švignili mimo. Delavci pa ob vseh tehbližnjih srečanjih niso niti mignili – izgleda,da so navajeni na vse.

Še bolj zanimivo je postalo, ko se je cestaiz gradbišča spremenila v novo, lepo asfalti-rano cesto. Tu so nastopile kamikaze – prehi-tevanja v škarje, tri vozila vzporedno hkratina cesti ipd. Skratka adrenalinska doživetja,ki so nam precej dvignila budnost in nasprepričala, da včasih zakoni fizike le nisouniverzalni… Pa tudi to, da morajo biti Ro-muni hudičevo trpežen narod, saj pri njih nacesti povečini velja samo eno pravilo: »Kodohitiš – prehitiš«. Pa ni pomembno, kaj pre-hitevaš – konjsko vprego ali vlačilec, pomemb-no je, da se ne zavira. To pravilo je zelo hitroosvojil tudi Miha in naša vožnja je izgledalabolj filmska, kot je film v resnici, pa tudi namse je bolj zdelo, da vse to dogajanje gledamoiz naslonjača, ne pa da smo neposredni ude-leženci dogajanja. Kljub množici vznemirljivihdogodkov smo srečno priropotali do madžar-ske meje, kjer smo še zadnjič prespali innazdravili z romunskim pivom.

Sobota, 5. maja 2001Badi je ponovno poskrbel za naše jutra-

nje vstajanje in kot strela smo krenili protidomu. Pot se je sicer zopet vlekla, a velikomanj kot tja grede. Kot bi mignil smo bili čezDonavo, »slušali malo beogradske vesti« naradiu in že smo bili na Hrvaškem. Medobilico možnosti prečkanja slovenske mejesmo se spomnili, da so ubogi Hrvati vrnilinaš vohunski kombi in bi jim verjetno pravprišel še kakšen. Zato smo pogledali, kakokaj izgleda stanje na Zavrču, a nismo bilizanimivi ne Hrvatom ne našim carinikom inv Kokoško smo vstopili v zgodnjih popol-danskih urah. Samo še skupna kava terfotka in že smo se raztepli po domovih.

Ja, Transilvanija je bila definitivno tisočkilometrov za nami. Neskomercializirana,revna, a zanimiva.

Iz tujih jam

48

Romuniji je več kot 5500 km2 kraš-kega terena (apnenec, sol, sadra,

peščenjak…), kar predstavlja okoli 2% po-vršine celotne države. Najpomembnejše inobenem največje zakraselo območje je Apu-sensko gorovje na zahodu države. V Romu-niji je registriranih več kot 12000 jam. Ve-čina jih leži v apnencih, najdemo pa tudi:

• jame v solijame v solijame v solijame v solijame v soli (V predelu SubcarpaţiiVrancei je več jam v soli. Najdaljša vRomuniji in hkrati druga najdaljša nasvetu je jama Meledic dolžine 3,5 km.)

• jame v sadrijame v sadrijame v sadrijame v sadrijame v sadri (Takšnih jam je bolj maloin so kratke. Večina leži na severu dr-žave, v bližini mesta Baia Mare.)

• vulkvulkvulkvulkvulkansansansansanskkkkke jamee jamee jamee jamee jame (Npr. jama CetateaCiceului dolžine 300 m.)

• eolske jameeolske jameeolske jameeolske jameeolske jame (Oblikoval jih je veter vizsušeni ilovici. Nahajajo se v osred-njem delu države, blizu mesta Sebeş.)

• ledene jameledene jameledene jameledene jameledene jame (Npr. Gheţarul de laScărişoara, največja v državi in tretjanajvečja na svetu.)

Posebnost je jama Movile, ki je le nekajkilometrov oddaljena od Črnega morja. Od-krili so jo po naključju, med geološkimi ra-ziskavami terena. Vhod je 18 m globok ume-ten jašek (jama nima naravnega vhoda).Dolga je okrog 300 m, vseskozi ozka inblatna, povečini horizontalna, le tu in tam jekakšna stopnja, toda nobena globlja od trehmetrov. Suhi del jame se konča z jezercem.Nadaljevanje jame predstavljajo sifoni in tri-je vmesni zračni žepi. Ozračje v teh zračnihžepih je zelo bogato z ogljikovim dioksidom(desetkrat več ga je kot zunaj), bistveno

Jame v Romuniji ADI POPENTIU1, IGOR PERPAR

manj pa je kisika (le tretjina glede na zuna-nji zrak). Tu so našli 46 vrst kopenskih invodnih nevretenčarjev, od katerih je kar 31novih vrst.

Romunska speleološka zveza je bila us-tanovljena leta 1994 z združitvijo Central-ne komisije za speleologijo, Romunske spe-leološke in krasoslovne zveze, Transilvan-ske speleološke zveze, Speleološke zvezeBanata in Skupine za podvodna in jamskaraziskovanja. Pred združitvijo so bile te sku-pine povezane v organizacijo »Speosport«,ki je delovala na državnem nivoju. Ima 55članic (1996) in je članica Mednarodne spe-leološke zveze.

V Romuniji je tudi najstarejši speleološkiinštitut na svetu. Leta 1920 ga je ustanovilEmil Răcoviţa, izredno pomemben romun-ski biolog. Danes nosi inštitut njegovo ime.Primarno področje delovanja te ustanove soše dandanes podzemni ekosistemi. Inštitutje od leta 1983 organizator vsakoletnegamednarodnega simpozija z naslovom Teo-retično in praktično krasoslovje.

Najdaljše jame v Romuniji:1. Vântului (50 km)2. Humpleu (41 km)3. Hodobana (22 km)

Najgloblje jame v Romuniji:1. Avenul din Grind (530 m)2. Tăuşoare (462 m)3. Sura Mare (462 m)

Viri:www.uib.no/People/nglbn/index.htm

www.geocities.com/rainforest/vines/5771/page1.htm#geograf

V

1 Speleološki klub »Omega«, Cluj-Napoca, Romunija

Iz tujih jam

49

isto leto je bilo tako, kot da se je vsezarotilo proti meni. Odprava v Iran je

odpadla. Ko sem se odločil za Sibirijo, sonastopile težave z vizo. Ko sem rešil te, mije Dimitrij tik pred odhodom sporočil, damednarodna ekspedicija v jame v okoliciMinusinska odpade. Kaj pa sedaj?

Spomnil sem seknjige hrvaškega ko-munista Karla Štaj-nerja, ki je kar sedem-najst let preživel v ta-boriščih stalinistične-ga režima v polarnemdelu Sibirije. Čepravje minilo že mnogo let,odkar sem prebralnjegovo knjigo, semskušal po spominu re-konstruirati njegovotragično pot. Čepravnisem imel popolnihinformacij, sem sklenil, da poskusim priti doNorilska, da vidim, kje je možakar pustilvelik del svojih moči in življenja. Polegtega sem hotel najti vsaj pot na visoko pla-noto Putarano, polarni narodni park, do-stop nanjo pa vodi skozi Norilsk. Druga ve-lika želja je bila videti Bajkalsko jezero, tonajvečjo zalogo sladke vode, najstarejše innajgloblje jezero na svetu. In če sem že vtem koncu sveta, pa bi šel še do skrajnegavzhoda, to je do Vladivostoka ali na Kamčat-ko. Očitno pa sem podcenil razsežnosti Si-birije. Tam tisoč kilometrov ne predstavljaprav veliko.

Potovanje se pričneIz Ljubljane sem odletel v Moskvo, od

tam dalje pa z rusko verzijo jumbo jeta, IL-

Sibirska obzorja IZTOK TRČEK

86. To letalo je na letališčih, ki niso posebejopremljena za sprejem velikih letal, popol-noma avtonomno. Ima lastne stopnice zavstop, tri vhode in lastna dvigala za vkrca-nje prtljage. Potniki vstopajo v »pritličje«,kjer je garderoba, ki je pogojena z razme-rami v ruski zimi. Tu potniki odložijo svoje

težke plašče in kučme, tudi »bar« je zraven,potem pa se povzpno po širokih stopnicahv kabino v »prvem nadstropju«. Potniškakabina v ničemer ne zaostaja po opremlje-nosti za zahodnimi letali. Nasprotno. Medsedeži je več prostora in sedenje je udob-nejše. Presenetilo me je dejstvo, koliko Ru-sov potuje z letali, ki niso predraga, in skoliko prtljage potujejo.

Za vse tiste, ki bodo kdaj potovali poRusiji, pa še to: na ruskih notranjih linijahtehtajo vso prtljago, tudi ročno, in tako semmoral doplačati za odvečne kilograme, ki sose do tedaj skrivali v nahrbtniku, v Ljubljanipa sem ga uspešno razglasil za ročno prt-ljago. Pri tem so tako natančni, da je natehtnico šel tudi fotoaparat in torbica, kisem jo imel okrog pasu. Med štiriurnim le-

T

Iz tujih jam

Zemljevid Rusije z označenimi obiskanimi mesti.

50

tom proti vzhodu smo pridelali še prav to-liko ur zaradi časovnih pasov.

Na letališču v Krasnojarsku me je čakalmladenič, stal je pred izhodom in v rokidržal napis »IZTOK«. Dimitrij je študent tu-rističnega menedžmenta na univerzi v Kra-snojarsku in študira v angleškem razredu.Poleg tega je vključen v nevladno fundacijoza podporo nadarjenim študentom, ki nosinenavadno ime »Šola astronavtike«. Funda-cija mu že sedaj omogoča, da svoj študijpreizkusi v praksi in vodi »turistično pisar-no«, kjer zaenkrat organizira predvsem šol-ske izlete, jaz pa sem bil prvi pravi turist vnjegovi pisarni. Za vodiča po narodnih par-kih, jamah in okolici se je dogovoril z alpi-nistom, jamarjem in študentom Juro. Zamesto in kulturo je bila zadolžena Katja,inženirka gradbeništva, ki pa opravlja deloučiteljice angleščine, ker ne dobi prave za-poslitve v svojem poklicu.

Dimitrij mi je ponudil bivanje v svojemstanovanju, kjer živi skupaj s svojim mlaj-šim bratom in še dvema študentoma. Sta-nuje v »lesenem bloku« v mestu. Leseni blo-ki so večstanovanjske hiše z enim ali dvemanadstropjema in zgrajene kot brunarice.Grajeni so bili v letih med obema vojnama,tja do petdesetih let. Kvaliteten sibirski lesše danes ne kaže nobenih znakov staranja.Gradnja lesenih hiš je tradicija in prav tuizstopa ljudska umetnost. Okna teh lesenihhiš, bodisi na vasi ali v mestu, so enkratnookrašena. To so prave lesene čipke. In karje najprijetnejše, opazil sem, da se ta tradi-cija ohranja.

Kasneje, v petdesetih in šestdesetih le-tih, so začeli graditi betonske bloke, ki pa sodobesedno zloženi iz elementov. Zaradi pod-nebnih razmer je bilo pri večini teh »Lego«blokov temeljenje slabo. Mnoge zgradbe iz-gledajo vegaste in brez ene same ravnelinije. Včasih imaš občutek, da se bodo vnaslednjem trenutku zrušile. Tudi projek-tantske »šlamparije« niso redke. V Krasno-

jarsku stoji nov poslovni center. Vendar jeprojektant pozabil na odvod meteornih vo-da. Rešitev je tipično ruska: pol metra nadpločnikom so namestili debelo železno cev,preko katere sedaj množice prestopajo napoti v lokale.

Ko sem urejal zadnje formalnosti, sem sesrečal še z nekdaj neobhodno UIVDR inizgubil cel dan. UIVDR je posebna služba zakontrolo vizumov, ki izvira še iz časov, ko sotudi državljani Sovjetske zveze potrebovalivize za potovanje znotraj države. Mojo vizobi moral dati »registrirati« v Moskvi, kjer jesedež firme, ki mi je poslala vabilo, žal pazaradi pomanjkanja časa to ni bilo mogoče.Čeprav služba izgublja vlogo, si njeni biro-krati prizadevajo dvigniti svoj lastni pomenin tako sem doživel križno zasliševanje dvehmladcev. Ko sta izvedela, da sem po poklicuvojak, sta dobila novo energijo. V meni staže videla ujetega vohuna, v sebi pa napre-dovanje. Umirila sta se šele, ko sem ju imelres zadosti in sem videl, da je bil Dimitrij žeresno prestrašen in sva že plačala kazen300 rubljev. Še vedno sta težila, naj napi-šem izjavo v ruščini oziroma naj jo prevajaDimitrij. Zato sem zahteval uradnega pre-vajalca in telefon, da pokličem slovenskoveleposlaništvo v Moskvo. To pa je bilo malopreveč in fanta sta se pri priči unesla.

Jame okoli KrasnojarskaNaslednji dan sva jo z Juro mahnila v

Ledeno jamo, ki leži na vrhu hriba južno odKrasnojarska. Do vznožja v predmestju svase peljala z mestnim avtobusom, od tamnaprej pa peš mimo »dač«. Dače so nekak-šni vikendi, okoli imajo malo vrta in so ogra-jeni z leseno ograjo. Zanimivo je, da prav tivrtovi pridelajo večino sveže zelenjave, skatero oskrbujejo mesto in njegove tržnice.Pač ena od oblik sive ekonomije v Rusiji, kipomaga preživeti brezposelnim ali slabo pla-čanim delavcem. Dače so povsod na pobočjuhriba ob robu gozda, v gozdu so izkrčene

Iz tujih jam

51

parcele in nastajajo prava manjša naselja.Ponekod nastajajo prave vile tistih, ki souspeli v tranzicijskem obdobju poseči po ne-razdeljenem in slabo nadzorovanem imetjudržave. Pravijo jim »novorusi«.

Jura se je malo izgubljal po brezštevilnihpoteh, ki prav tako kot dače nastajajo čeznoč, predno sva našla jamo. Pri tem sva sesladkala z »ranjatkami«, drobnimi jabolki, kiso velika kot malo debelejše češnje, so paizredno sladke in zelo okusne. Jama je bilazelo blatna. Le blizu vhoda je stala manjšaledena kopa, potem pa sva se podila poozkih blatnih rovih. Rdeča ilovica se je lepilana kombinezon, pod kombinezon, celo podspodnjice je zašla in iz jame sem prišel vesblaten. Menda je prav po barvi te iloviceKrasnojarsk dobil ime. Lepo jesensko po-poldne je popravilo vtis, ko se nama je po-nudil enkraten pogled s hriba na mesto,okvir pa so tvorili v jesenske barve odetigozdovi bréz in macesnov.

Naslednjega dne sva se odpravila v Tar-gašinsko brezno. Samo nekaj kilometrov jeoddaljeno od Ledene jame, vendar čisto dru-gačno. Veličastno vhodno brezno, globokokakih trideset metrov, je obetalo doživetje.Malo me je skrbela prijateljeva plezalnaoprema, ki ni vzbujala največjega zaupanja.Ampak je kar šlo. Prehod v drugi del jameje majhen, približno tak, kot bi se splazil čezmikrovalovno pečico. Nekoč so ta prehodzaprli z vratci, sam vrag vedi zakaj. Potempa se jama začne. Zelo spominja na naševisokogorske jame. Brez jamskega okrasja,samo zglajene stene in tipično vodni profilirovov, na nekaterih mestih pa meandri, kise spuščajo proti dnu, in omogočajo karznosno gibanje. Dosegla sva globino 182 me-trov, kjer se jama konča. V jami je bila predleti nesreča in umrla sta dva jamarja, kerjima je zdrsnilo v sicer dokaj ozkem, a zelogladkem rovu, ki se razcepi in en del kotslap pade kakih trideset metrov globoko.

Med lagodnim spustom v jamo z Juro

premlevava jamarske dogodivščine. Ne mo-re iz svoje kože ter mi pripoveduje o lepo-tah jam v okolici rodnega Minusinka. Pe-strost jam v tem delu Sibirije, če je verjetinjegovim besedam, je neverjetna. Poleg te-ga je še dosti jam neraziskanih in vsako letose tam zvrstijo skupine jamarjev iz Evropein Amerike. Mogoče pa bo kdaj dovolj volje,da se bomo odpravili v tiste kraje.

Po jamarjenju je na vrsto prišel naravnipark Stolbij, kjer so ravno tisti dan odkrilispomenik ponesrečenim planincem in dru-gim, ki žive z naravo. Park slovi po kamnitihstebrih, ki so pravi raj za plezalce. Tako svaen dan preživela v gozdovih parka in sevzpenjala na posamezne stebre. Z vrha ste-brov je čudovit pogled na neizmerno tajgo.Kolikor daleč nese oko, je nepregleden bo-rov, macesnov in brezov gozd, ki je tiste dniže imel prelepe jesenske barve.

Iz tujih jam

Prehod v Targašinskem breznu.

52

Še eno plezarijo sva opravila z Juro. Povz-pela sva se na najvišji vrh v okolici Krasnojar-ska. Pravzaprav je to eden od stebrov vparku Stolbij, samo da je veliko višji. Imenujese Tak Mak. Viden je iz vseh delov mesta inna prvi pogled izgleda kot ruševine velikan-ske trdnjave. Tudi z njega je nepozaben po-gled na mesto, reko Jenisej in tajgo. Vzponje bil pravi mali alpinistični podvig z dobrimadrenalinskim vložkom. Ko sva namreč pri-plezala na vrh, sva zagledala, kako se z drugestrani hitro približuje nevihta. Črni oblaki,iz katerih so švigale strele, niso obetali ničdobrega. Zato sva kar hitro začela sestopati.Pa ni dosti pomagalo. Kmalu naju je pošte-no zalivalo, poleg tega je treskalo in močnopihalo. Stena se je spremenila v hudourni-ke in slapove. Nekako sva jo srečno odneslain ko sva sestopila do podnožja, se je zve-drilo tako hitro, kot je nevihta hitro prišla.

V dolino sva se odpravila preko bližnjegasmučišča, kjer smučajo od konca oktobra doaprila. Imajo starinsko enosedežnico, ki sodiže v kameno dobo teh naprav. Spodaj jenekaj turističnih objektov, kakršnih smo va-jeni iz nekdanjih socialističnih držav, pred-vsem so obupno zanemarjeni. Nastaja panovo naselje dač tistih, ki so zavohali, da botu nekoč prestižno naselje.

Sledilo je nekajdnevno potikanje po Kra-snojarsku, kjer me je vodila Katja. Nekakosmo dobili karto za operno predstavo, žalpa se je zataknilo zaradi banalnega razloga.Rusi jemljejo gledališče sila resno. Vstop jedovoljen samo v suknjiču in s kravato. Kra-vato, ki mi je bila prav, smo našli, suknjičapa ne in tako je projekt padel v vodo. Zauteho so me z vednostjo uprave koncertnedvorane pretihotapili na koncert baročneglasbe. Koncertna dvorana je bivša katoliškacerkev, ki je v celoti predelana. In tako semvstopil čez kripto, ki je sedaj garderoba, inse povzpel na »kor«, kjer je nekaj »nekon-vencionalnih« lahko poslušalo izvajanje ru-skih glasbenikov. Po koncertu sva šla s Katjona večerjo v enega tistih novih lokalov, ki sonastali v centru mesta. Prava težava je biladobiti kako nacionalno jed. Situacija me jespominjala na razmere v naših lokalih. No,pa smo se vseeno sporazumeli. Cene so bileza navadne Ruse hudo zabeljene, zame pav okviru normale. Prav težava z naroča-njem domačih jedi je botrovala temu, da mije Katja obljubila pravi domači boršč, ko sevrnem s poti na sever.

Proti severuLadja »Aleksander Matrosov« je odplula

zgodaj zjutraj iz »Rečnega vozokala« v Kra-snojarsku. Bilo je nenavadno lepo jutro. Ne-bo je žarelo v jutranji zarji, tu in tam kakoblaček, reka je šumela, potniki so se vkrce-vali. Sprehajalni krovi na nekdaj luksuzniladji so bili polni vreč s krompirjem, zeljemin drugo zelenjavo, na terasi pred restavra-

Iz tujih jam

Gladki rovi v Targašinskem breznu.

53

cijo pa so stale tri velike limuzine. Hodnikiv drugem in tretjem razredu so bili pravtako polni vreč. Zunaj pa so zarjo sekalivertikalni stebri črnega dima iz tovarniškihdimnikov.

Točno ob uri je zazvonil ladijski telegraf.Vrvi so čofnile v reko in »Aleksander Matro-sov« je odplul po reki, na svojo zadnjo letnovožnjo, predno bo reko okoval led. Še danesmi ni jasno ali sem šel gor, na sever, ali dol,proti izlivu Jeniseja v Karsko morje. Ko smose odpravili iz Krasnojarska, je bila rekaširoka kak kilometer, potem pa se je širila inširila in pri Dudinki, kjer se začne Jenisejskizaliv, je široka že skoraj 10 km. Na poti seizlivajo v Jenisej prav tako mogočne reke, kipritečejo iz neizmerne tajge na levi in de-sni: Angara, Tunguska, Nižnja Tunguska itd.Pokrajina je neobljudena. Kamor ti nese oko,se obzorje konča z gozdom. Samo tu in tamkakšna samotna hiša ali vasica.

Vsak pristanek ladje je krajevni dogodek.Kot da se je čas ustavil nekje v preteklemstoletju. Kmetje s svojimi pridelki čakajo pot-nike in ko ladja pristane, se začne trgova-nje. Potem se selijo na ladjo pridelki: krom-pir, zelje, kljuka (vrsta brusnic), sveže, na-soljene ali suhe ribe ter velike količine po-sušenih gob. Pristaniške naprave so velikipontoni, povezani z obalo, ker ni betona alijekla, ki bi vzdržal pritiske spomladi lome-čega se ledu. Ko se bo »Aleksander Matro-sov« vrnil s te svoje zadnje letošnje poti nasever, bodo pontone enostavno potegnili nakopno.

Zvečer drugega dne plovbe smo zapluliv Osinska vrata. Na tem mestu si je mogoč-ni Jenisej izdolbel sotesko čez granitni ma-siv in veliki parnik zapluje vanjo kot čoln zaspust po divjih vodah. Krmar neverjetnospretno krmari veliko ladjo med otoki inčermi. Ko smo zapluli v najožji del soteske,

Iz tujih jam

Živahen promet po Jeniseju.

54

je bila že tema. Kapitan je dal z reflektorjiosvetliti okolico in sence so naredile prizorše bolj vznemirljiv. Še danes se sprašujem,kako se po teh razpenjenih brzicah ladjavrača nazaj proti toku.

Bolj ko smo pluli na sever manj poljskihpridelkov je bilo na prodaj. Ponekod so sepripodili majhni aluminijasti gliserji z moč-nimi izvenkrmnimi motorji, natovorjeni ssvežimi ribami. Prodaja je potekala tako, daje posadka naše ladje ustavila motorje, čol-niči so se privezali ob bok ladje in ribe, kiimajo tudi po dva metra in več dolžine, somenjale lastnike. Zunaj je bilo že dovoljhladno, da so ribe lahko pustili kar zavite vvrečevino na palubi. Ponoči je občasno zmr-zovalo, podnevi pa je prineslo tudi kakosnežinko. Prizori, ki so se v štirih dneh plov-be menjali, so tako različni, da sem praktič-no preživel cele dneve na palubi, čeprav nibilo kaj dosti prostora med zelenjavo, patudi temperatura je vztrajno lezla navzdol.

Nekega popoldneva me je na palubi na-govoril krepko nadelan možakar, ki se ječvrsto oprijemal ograje, čeprav se ladjasploh ni zibala. Izkušnje pravijo, da se vtakih okoliščinah otresi pijancev. To še pose-bej velja v Sibiriji. Če tu z njimi zaplavaš, sedobesedno utopiš v vodki. Možakar pa jehlačal za menoj in mi nekaj dopovedoval indopovedoval. Potem je na vsak način želel,da skupaj nekaj spijeva in uporabil sem vsesvoje znanje slovanskih jezikov, ter mu sku-šal razložiti, da ne smem piti. Šele fraza:»Vrač zaprečil!« je nekako vžgala, vendar nedo konca. Šla sva dol v bar, jaz sem sinaročil čaj, on pa »najmanjšo« vodko. To je100 g (1 dcl). Ob pitju sva klepetala, on vruščini, jaz pa v tisti latovščini posameznihbesed, nabranih iz vseh slovanskih jezikov,za katere sem mislil, da bi jih on lahkorazumel.

Možaku je bilo ime Jura. Bil je strojnitehnik, specializiran za montažo visokih an-ten v polarnih razmerah. V času Sovjetske

zveze je bil to čislan in dobro plačan poklicz dodatnimi bonitetami. Potem je šla Sovjet-ska zveza v zgodovino, s tem pa mnogeustanove, ki so bile vezane na sistem. Intako se je zgodilo, da je poniknila tudi Po-larna uprava, za katero je delal Jura. Štirileta je bil brez dela in z ženo sta se nekakoprebijala čez življenje na negostoljubnemseveru, kjer je devet mesecev zime. Težkerazmere so njunega mladoletnega sina pah-nile na kriva pota in obtičal je v zaporuzaradi nasilja in narkomanije. Zapori v post-sovjetski Rusiji so vsaj tako grozljiva zadevakot stalinistični. Starša sta bila za svojegasina resno zaskrbljena in sta se zavedala,da se fant ne bo nikoli več vrnil na normal-no pot. Takšna je pač kruta usoda teh kra-jev.

Po triletni kalvariji, ki je v razmerah, kivladajo na ruskem severu, toliko hujša, jeJura končno našel delo v destileriji vodke, kidela za ameriški trg. Za Sibirca prava služ-ba! Zame pa nerazumljiva uganka, saj tamne raste nič, iz česar bi se dalo kaj pamet-nega zvariti. Malo bolj jasno mi je postalošele pred kratkim, ko sem prebral, da vodko»Severnosibirski sij« izdeluje koncern, ki jebil nekoč del vojaškega kemično-biološkegakompleksa.

Po obrednem popivanju sva se končnorazšla. Še vedno sem upal, da bo pozabil nasrečanje. Zjutraj pa je prihlačal v mojo ka-juto in spokorniško izjavil, da je osel. Navprašanje, zakaj je osel, mi je odgovoril, dazato, ker je včeraj premlatil Ljubo, svojoženo. Ampak v isti sapi me je povabil, najpridem v njuno kajuto na obisk. Nekaj semse izgovarjal, ker se mi je zdelo, da Ljubapreverja, s katerim pijancem se je zapil njenstari in potem uprizoril nasilniške orgije. Nakoncu sem popustil, izbrskal nekaj malihdarilc iz nahrbtnika in ugotovil, da je bilovabilo bolj zvedavost kot kaj drugega, kajtitujec v teh krajih pač ni vsakdanjost in daso bunke stil njunega življenja, ne pa poseb-

Iz tujih jam

55

nost. Tako smo se spoprijateljili. In ni mi biložal. Bila sta prijetna človeka.

Igarka. Pristanišče na Jeniseju, od koderso nekoč izvažali velike količine rezanegalesa najboljše kvalitete, na vse konce sveta.Danes se pozibava v velikem pristanišču lenekaj zarjavelih ladij. Postanek je trajal lepol ure in že smo odpluli naprej. Čeprav jebilo poldne, je bilo sonce zelo nizko nadjužnim obzorjem, kajti vstopili smo v polar-ni krog.

Med vožnjo proti Dudinki smo doživelitrgovino z blagovno menjavo. Od obale sose zopet pripodili mali gliserji, obloženi zribami, ki niso bile manjše od metra. Ribičiazijskih potez, verjetno potomci prvobitne-ga rodu Dolganov, Nenetsov ali Samojedov,so svoj ulov zamenjali za aluminijaste poso-de, plastične zabojčke in ostalo robo. V tehnenaseljenih krajih nima denar prav velikeveljave. Tisto, kar je kupila ladijska kuhinja,pa je bilo spremenjeno v naročilo za po-trebščine. Sedaj je bil Jenisej širok že kaketri kilometre in mrzel arktični veter je dvi-goval metrske valove, na katerih so oblože-na plovila dobesedno lovila ravnotežje. Di-šalo je po nesreči. Izkušenost domačinov paje zgodbo pripeljala srečno do konca.

DudinkaOb dveh zjutraj smo pripluli v Dudinko.

Že kako uro prej je prišel pome Jura in mives navdušen kazal luči v daljavi. Previdnosem ga vprašal, če kaj ve o taboriščih. Brezzadrege mi je odgovoril, da samo po pripo-vedovanju. Ampak Ljuba je rojena v Dudin-ki in mi bo lahko kaj več povedala. Povabilme je, naj prenočim pri njiju, čeprav je mor-da stanovanje malo zapuščeno, ker sta bilaskoraj mesec zdoma. Imajo pa še velik prob-lem v stanovanju, to so veliki ščurki, ki se jihne morejo znebiti. Po celem bloku da so,toda onadva sta prinesla novo »zanesljivosredstvo proti ščurkom«. Na srečo sem imelizgovor, da moram prenočiti v hotelu zaradi

potrditve vize. Pa mi je ponudil prevoz dohotela, ker pride ponj prijatelj z »mašino«.Izkazalo se je, da ga je, kot večino potnikov,na bregu čakal tovornjak in cela četica pri-jateljev, ki so izkrcali njegov krompir, zelje,ribe in ostalo, kar je nakupil na jugu. Sedečv kotu zaprtega tovornjaka sem se z vetrov-ko zataknil za pozabljen žebelj in jo strgal.Ljuba je takoj ponudila pomoč in rekla, dajo bo doma zašila, naj nič ne skrbim. In resmi jo je. Jura me je odpeljal v hotel, kjer jezaspano receptorko prepričal, da je odprlavrata in dobil sem sobo. Predno sva se raz-šla, je še hotel spiti vodko, pa je k sreči ninašel v hotelu ob tej uri. In tako sem seznašel na daljnjem severu Rusije.

Prebudil sem se v mrzlo jutro, a kljubtemu, da je bila ura že devet, je bilo šemračno. Odšel sem do Jure. Ko sem stopilna ulice Dudinke, sem bil nemalo presene-čen. Stanovanjski bloki niso bili ometani. Se-zidani iz navadne opeke, a živo pisano pre-pleskani v pastelnih barvah, ki so v mraz inpolmrak vnesle nekaj topline. Ulice so so-razmerno čiste in urejene. Toplovodna na-peljava je speljana kar po zraku, kjer severjetno izgublja energija v neizmernih ko-ličinah. Na ceveh pa razobešene parole insimboli iz prejšnjih časov, vendar na novoprepleskani.

Čeprav na zunaj lep, pa je blok, v kate-rem stanuje Jura, znotraj »šlampast« čistopo rusko. Stopnišče je iz surovega betona,še betonske glazure ni na stopnicah. Ograjena stopniščih so zvarjene iz grobo odreza-nih železnih kotnih profilov, ki pa so pre-tanki in zato vsi zviti in majavi. Električnanapeljava je speljana nadometno. Kabli, kiniso niti pritrjeni na zid, opletajo naokoli,stikala pa so ponekod samo dve štrleči žici.Edino vhodna vrata v stanovanja so »solid-na«, težka z dvojnimi ali trojnimi ključavni-cami, kar priča o kar živahnem kriminalu.Slednje sta mi potrdila tudi Jura in Ljuba,ki sta prosila prijatelja, da je nadzoroval

Iz tujih jam

56

stanovanje med njuno odsotnostjo.Dudinka ima kakih 150.000 prebivalcev

in je upravno središče Tajmirske pokraji-ne. Stoji na desnem bregu Jeniseja in jetudi eno glavnih pristanišč severa. Tu sobile tudi uprave državnih ustanov za razi-skavo in izkoriščanje polarnih teritorijev, da-nes pa stojijo samo še opuščene zgradbe.Dudinka je povezana s svetom po Jenise-ju in z letalom iz letališča v Norilsku. Nekočje vozil potniški vlak do Norilska. Če ho-češ priti v Norilsk, se moraš usesti na »av-tobus« in se dobrih sto kilometrov odpe-ljati po večinoma makadamski cesti čeztundro.

In prav slednje sem storil popoldan, po-tem ko sem si ogledal mestni muzej in ko mije Ljuba pokazala, kje je bilo taborišče, termi povedala nekaj podrobnosti, ki se jih jespominjala, ko je bila še majhna deklica.

Vesela družba na avtobusu je utihnila, kome je eden od potnikov vprašal, kam potu-jem, in je ugotovil, da sem tujec. Potem sozačela deževati vprašanja od kod sem, kamgrem, kaj počnem tu itd. Tujec v teh krajihje redkost, ampak tujec na navadnem avto-busu, tega praktično ni. Če tujec že pride vte kraje, je poslovnež. Čaka ga uradna de-legacija in ga odpelje v limuzini tja, kamorje namenjen. Možakarji so kar vsiljivo pri-jazni. Moj sosed mi pove, da je musliman.Je inženir v »metalurškem zavodu« in sevrača z nedeljskega ribolova s svojo družbo.Malo se zlažem, ker mi je vsiljiva prijaznostsumljiva, da me prijatelji čakajo v hotelu vNorilsku. Pa mi je kmalu žal, saj se kasnejeizkaže, da so čudoviti fantje. Bili smo kotpotujoči šolski razred in pripovedovati semmoral, od kod sem in kakšno je življenje prinas. Kadar je kdo želel kaj vprašati, je dis-ciplinirano dvignil roko in če je kdo pregla-sno komentiral, so ga v zboru utišali. Pravzato nisem kaj dosti videl med potjo v No-rilsk. Ko smo prispeli na cilj, je moj sosednaročil taksi in me odpeljal v hotel, potem

pa mi je želel podariti veliko svežo ribo, kisem jo moral odkloniti, ker nisem vedel, kajbi z njo.

NorilskJutro v Norilsku je bilo sivo, polarno.

Najprej sem pomislil na oblačnost ali meglo,toda pogled skozi okno mi je povedal, dasem v velikem industrijskem mestu, katere-ga ozračje je polno smoga. Da bi kje dobilnačrt mesta, ki je veliko kot Ljubljana, ni nitiza razmišljati. Sem beseda »turist« še nisegla. Edini gostje so uradne delegacije, tepa take navlake ne potrebujejo. Pa tudi vto mesto še pred nekaj leti ni smel nobentujec.

Norilsku se pozna, da je zasnova nastalav tridesetih in štiridesetih letih. Tipično ru-ska arhitektura iz tega obdobja tvori mestnojedro, okrog pa so nastajala nova naselja. Inkot da je nekdo udaril s čarobno paličico, seje v poznih osemdesetih vse ustavilo. Neka-tere stavbe groteskno zevajo napol zgrajenein nič ne kaže, da jih bo kdo dokončal. Pane samo stavbe. V okolici Norilska so karsredi tundre, kot nekakšni otoki, nastajalacela naselja. Danes pa prazna kljubujejo po-larnim viharjem, ki tu divjajo pozimi. Neka-tera naselja so v celoti dokončana, toda nih-če ne živi v njih, ali pa so redke stanovalceizselili, ker bi bilo vzdrževanje polprazneganaselja predrago. Sedaj čakajo na nič kajrožnato usodo.

Norilsk sam je lepo mesto in pozna semu, da je bil načrtno grajen. Široki »pros-pekti« sekajo mesto skoraj geometrijsko, to-da toliko razgibano, da izgubiš tisti občutekstroge geometrije. V nasprotju z Dudinko sostanovanjske četrti bolj dodelane. Bloki soometani, javne zgradbe niso kopija drugadruge in starejše, tiste iz stalinističnega ob-dobja so značilno bahave v socrealističnemslogu, kar pa daje samo večjo barvitost me-stu. Nasploh je Norilsk, kljub polarnemupolmraku, zaradi toplih barv pročelij zgradb

Iz tujih jam

57

in velikih, barvitih propagandističnih napi-sov kar nekako prijeten.

Odpravil sem se v mestni muzej, kjerimajo največjo razstavo o gulagih – stalini-stičnih taboriščih. Bil je ponedeljek. Ob po-nedeljkih pa so vsi muzeji v Rusiji zaprti. Zmalo prosjačenja sem uspel prepričati us-lužbenca, da je vprašal direktorico, če midovoli ogled razstave. Direktorica, damasrednjih let, me je sprejela v svoji razkošnipisarni in mi razložila, da je razstava tre-nutno v Moskvi in si jo ob povratku lahkoogledam tam. Razložila mi je, da tam, kjerje nekoč stal največji del taborišča, stoji spo-menik žrtvam gulaga, drugih sledi o temdelu zgodovine pa ni več v mestu.

Z mestnim avtobusom sem se odpravildo označenega mesta. Odložil me je nakončni postaji, sredi velikanskega komplek-sa težke industrije. Delavci so mi pokazaliproti vznožju gore jalovine, kjer je stal skro-men spomenik, zvarjen iz tračnic, in trije

leseni križi. Od spomenika je bil dober raz-gled po okolici. Kolikor je dovoljevalo smo-gasto ozračje sem daleč naokrog videl enosamo ogromno tovarno. Sam vrag ve, kajvse se izdeluje tu. Iz priročnikov je razvid-no, da so v okolici neizmerne zaloge rudvseh mogočih kovin. Dimniki vseh oblik invelikosti pa so v zrak bruhali dime vsehbarv in vonjav. Nemalo je bilo takih, ki soimeli na vrhu venec pepela, ki se je dobe-sedno usipal nazaj na zemljo, kar ga ni vročzrak odnesel v mrzlo tundro. Zadaj za dim-no zaveso pa je bilo mesto. Vse to so znečloveškimi napori zgradili ljudje, ki jih jestalinistični režim obsodil na smrt z izmuče-njem od dela in izstradanjem v polarnemmrazu. Kdor ni umrl od poškodb, je shiralod lakote ali pa zmrznil, medtem ko je nanjegovem življenju nastajalo to lepo mestoin ta industrijski gigant. Ali je ob misli natrpljenje stotisočev to mesto še lepo?

Misli so se mi podile v glavi. Brez želje poopravičevanju zločina nad nedolžnimi ljud-mi sem vendarle na nek način našel smiselnodgovor na vprašanje, zakaj je bilo vse topotrebno. Po oktobrski revoluciji se je mladadržava znašla v državljanski vojni in po njejv ekonomski blokadi. Za svoj obstoj je potre-bovala surovine, ki jih je bilo na pretek vnegostoljubnem polarnem predelu Sibirije.Na delo je najprej poslala kaznjence, ki pajih ni bilo ne dovolj niti znanj niso imeli.Potem je poiskala ideološke »sovražnike« inker tudi teh ni bilo dovolj, jih je »naredila«na montiranih procesih. In to je šlo v nedo-gled in prešlo v navado oblasti, kar je trajalodo smrti Stalina, po malem pa do padcasistema. Stal sem torej na tem grozljivemmestu in naenkrat sem se zavedel, da na-letava sneg in da je ledeno mrzlo. Prste narokah sem imel čisto trde, tako da sem jihpotlačil v žepe. Bil je trideseti september,temperatura pa minus štiri stopinje, lužezamrznjene in sneg se je počasi prijemal tal.

V mestu sem se spomnil vabila v »naš

Iz tujih jam

Norilsk. Spomenik žrtvam »gulagov«.

58

lokal«, ki mi ga je izrekel sopotnik na avto-busu. Ta lokal je bil na avtobusni postaji,izgledalo pa je kot nekakšen pločevinastihangar brez oken. Ko sem vstopil, se mi jezdelo vse nekam »domače«. Papirnati prtič-ki na mizah, umetno cvetje v vazicah, alu-minijaste mize in stoli. Naročil sem pirožke.Med jedjo sem prisluhnil pogovoru za pul-tom. Nekam znan se mi je zdel jezik. Pred-no sem zapustil lokal, sem vprašal možakar-ja za pultom, kateri jezik sta govorila, in mije odgovoril, da albansko. Lepa reč. »Šiptarjiimajo kiosk tudi v polarnem krogu.«

Avtobus, beri kamion, je poskakoval ponečem, kar naj bi bila makadamska cesta, inobčutek sem imel, da šofer sploh ne loči,kdaj vozi rudo, kdaj pa potnike. Po debeliuri mučenja smo se ustavili v mestecu Tal-nah, severovzhodno od Norilska. Zopet sembil razočaran, saj je tudi to eno od industrij-skih mest v okolici Norilska. Niti govora nio tem, da bi lahko našel prevoz ali kaj dru-gega na planoto Putarano, kamor sem siželel, poleg tega pa je od tu še kakih stokilometrov do izhodišča, po brezpotju. Pra-vijo, da je še najbolje odpluti s kakšnimčolnom po jezerih in rekah. Toda jaz semimel premalo časa za kaj takega.

Med vstopanjem v letalo, ki me bo pone-slo nazaj v Krasnojarsk, sem naredil še enposnetek. Takoj za tem se je za menoj pri-drenjal mladenič z nekakšno značko var-nostnika in hotel vedeti, ali sem jaz fotogra-firal. Na vprašanje, ali je to prepovedano,nisem dobil odgovora, le moj potni list jehotel. Oborožen z izkušnjo iz urada za vi-zume sem nastopil malo bolj ostro in mož jesamo še zinil, da je bilo to zadnjič. Jaz paše vedno ne vem, ali je na letališču v Noril-sku dovoljeno fotografirati ali ne.

Po Transsibirski železniciV žareči zarji oktobrskega jutra me je

Dimitrij pospremil na železniško postajo.Dva dni sva bíla bitko za vozovnice na Trans-

sibirski železnici z okorelimi uradnicami ru-skih železnic. Enkrat je bilo prezgodaj, dru-gič prepozno, tretjič sva prišla na napačnookence, pred vsakim pa dolga vrsta. Mamaprijateljevega prijatelja Dimitrijeve kolegicepa nama je stvar uredila kar po telefonu.Nekam znano, a ne?

Začela se je zadnja etapa mojega potova-nja. Z vlakom do Irkutska in ob Bajkalskemjezeru do Ulan-Udeja, železniškega križišča,kjer se odcepi proga za Peking preko Mon-golije od proge za Vladivostok. Neskončnodolga kompozicija vagonov se je ustavila naperonu. Precej zajetna sprevodnica je pre-gledovala potne liste vseh potnikov, tudi Ru-sov, in delila prostore v kupejih. Dobil semprostor št. 4 v kupeju, to pa pomeni ležiščena vrhu. Prvič sem naletel na neprijaznodruščino. Družina, za katero sem razbral,da potuje iz Moskve do Vladivostoka, njen»poglavar« pa je očitno oficir ali policist, nikaj dosti komunicirala z menoj. Zato pa sotoliko bolj ostali potniki v vagonu. Vabili some iz kupeja v kupe, mi ponujali hrano,vodko in pivo v zamenjavo za moje pripo-vedovanje. Vsi so želeli biti moji prijatelji.

Presenetila me je urejenost vlaka. Vagoniso čisti in sprevodnica ga očisti dvakrat nadan s sesalcem za prah, vsaki dve uri pa sinatakne gumijaste rokavice in očisti sanita-rije. Kajenje v vagonu ni dovoljeno, razen v»kadilnici«. Vsak vagon ima pisarno, kjermed opravljanjem birokratskih poslov spre-vodnica prodaja tudi čaj in sladkor. »Kipja-tok« ali vrela voda pa je na razpolago vvelikem »samovarju«, ki je sestavni del vsa-kega vagona. Vrela voda je »najvišja pravi-ca« vsakega Rusa od pamtiveka. Celo de-portiranci v Sibirijo v carskih časih in zapor-niki v Stalinovih gulagih so imeli pravico donje. Z vrelo vodo lahko zvariš čaj, skuhašjuho, ali dandanes pripraviš dehidriranobrok ali instant kavo. Če pa nimaš nič odtega pri sebi, si na lončku pogreješ roke, karv Sibiriji še posebej pride prav. Tu je živ-

Iz tujih jam

59

ljenjsko pomembno, da imaš lonček vednopri sebi.

Vlak se je vil med nepreglednimi gozdovipreko tajge, se vzpenjal in spuščal. Sibirijaje pokazala, da se bliža zima. Zlatorumenemacesne je sem in tja na višjih predelih žeprekril prvi sneg. Vozili smo se mimo nase-lij, kjer so obstale tovarne in lahko sem zaz-nal stisko prebivalcev, ki so izgubili vsakoupanje. Brez dela so obtičali izgubljeni sredineizmerne Sibirije, kakor nekdaj deporti-ranci. Ponekod pa so bili kraji, mimo katerihsmo se peljali, polni življenja in iz tovarniš-kih dimnikov je bruhal dim in pepel. Človekpravzaprav ne ve, ali je bolje, da umazanaindustrija, ki bruha na tone umazanije intisoče kubikov odplak, preneha in povzročinesrečo ljudem, reši pa naravo, ali obratno.Dileme pa ostanejo.

Vlak se je ustavil samo enkrat na pet došest ur vožnje. Med temi postajami vozijolokalni vlaki, imenovani »električka«. Na eniod postaj sem potešil lakoto s pirožkami, kijih prodajajo domačinke in jih prinesejo šetople v velikih cekarjih. Ko si pirožko izbe-reš, ti jo ženička ročno zavije v časopisnipapir. Nekako sta skregana čistoča vlaka intrgovina na peronu. Ampak priznati mo-ram, da so bile pirožke okusne. Ob izhoduiz postaje je stal velikanski pano, ki pri-kazuje rdečearmejca z velikim mečem, skaterim je presekal nacistično svastiko. Tuje še vedno izraženo globoko spoštovanje»veliki domovinski vojni 1941-1945«. V tehkrajih je bila koncentrirana vsa vojaškaindustrija in od tod so odšle divizije nafronto v znameniti zimski ofenzivi, ki je do-končno spremenila tok vojne. Na eni odpostaj so mi potniki pokazali vagon, ki je šenajbolj podoben oklepniku, samo da imazamrežena okna. Rekli so, da so to vagoniza prevoz kaznjencev. Pri tem so se pre-vidno ozirali okoli, če jih kdo ne sliši, intakoj pripomnili, naj nikar ne fotografiram.Ponoči sem spal v udobni postelji in sploh

nisem imel občutka, da spim v vlaku.Zjutraj je vlak zapeljal skozi oblak megle,

ko smo prečkali reko Selengo, ki je polegAngare največji pritok Bajkalskega jezera.

Ulan-UdeSončno, a hladno jutro me je pozdravilo

v Ulan-Udeju. Odpravil sem se proti središ-ču mesta in se nastanil v nekdaj mogočnemhotelu Bajkal. Recepcija me je pozdravila vsijaju stalinistične arhitekture, vsa obloženaz rjavim marmorjem in ogledali. Za slabihdeset dolarjev na noč sem dobil sobo s po-gledom na Trg sovjetov in mogočno arhitek-turo oblastnih zgradb, kakršne so gradili včasu Sovjetske zveze.

Avtobusna postaja v Ulan-Udeju. Najprejje treba v cirilici prebrati, kateri avtobuspelje do etnografskega muzeja na prostem.Potem je med množico avtobusov v sumlji-vem stanju treba najti pravega. V njem žesedi skupina mladih »Rusov«, večina jih ima

Iz tujih jam

Burjat v narodni noši.

60

vsaj malo mongolskih potez, torej so Burjati.Očitno gre za nakakšen dijaški izlet. Moža-kar, za katerega bi prej rekel, da je drvar,je kot kaže učitelj in veselo »nažiga« nakitaro, mladina pa prepeva poskočne pe-smice od narodnih do rokovskih komadov.Strašno simpatični in razigrani so in naredilsem nekaj posnetkov. To pa je že dovoljvelik razlog za pogovor. Nekateri so znalitudi angleško in prijazno so me podučili, kjemoram izstopiti in kako pridem do muzeja.

Muzej je prikaz bivalne kulture od pra-zgodovine do današnjih dni. Vodiči ga uvrš-čajo med najlepše tovrstne muzeje v Rusiji.Vhod v muzej je izdelan v mongolskem slo-gu in sem prihajajo mladoporočenci na ne-kakšen obred, kjer polagajo svoje poročnešopke za srečo. Najstarejši objekti so prika-zani kot rekonstrukcije, novejše, predvsemlesene zgradbe pa so razstavljene po kosihprenesli v muzej. Čudoviti sta stara pošta in

guvernerjeva hiša, ki sta preneseni iz mestain v celoti opremljeni z originalnim pohiš-tvom iz carskih časov. Največji vtis pa soname naredila okna in okrasni detajli nateh hišah. Prava lesena čipka so. Tu stojitudi klasična ruska pravoslavna cerkev inbudistični tempelj. V dveh jurtah, tipčnihmongolskih šotorih, pa je bilo vse priprav-ljeno za poročni obred v burjatskih običajih,žal pa mi ni nihče znal povedati, kdaj se boto zgodilo.

V mesto sem se vrnil dovolj zgodaj, dasem si zaželel še česa. Receptorko v hotelusem vprašal po restavraciji s pravo burjat-sko hrano. S tem sem jo spravil v malozadrego, ki pa jo je rešila tako, da je pokli-cala enega od gostov, očitno poznavalca tehzadev in mu v burjatščini prenesla moježelje. Možak je bil takoj za to, da me odpeljev pravo burjatsko restavracijo, ki je bila iz-ven mesta. Usedla sva se v njegovo Lado, ki

Iz tujih jam

Prekrasna sibirska okna.

61

je videla že boljše čase, in se odpeljala. Medvožnjo mi je začel pripovedovati, da je članmongolskega olimpijskega komiteja, da jetrener mongolske odbojkarske reprezentan-ce, da se je pravkar vrnil iz Sidneyja itd.Izgleda sem ga precej nejeverno gledal, za-to je iz zajetne, precej oguljene aktovke po-tegnil šop fotografij in ovitkov s časopisnimiizrezki in mi jih porinil v roke. Na fotogra-fijah je bil skupaj z znanimi svetovnimišportniki in samim predsednikom Med-narodnega olimpijskega komiteja Sama-ranchom.

Ustavila sva se pred borno hišico v pred-mestju Ulan-Udeja in vstopila. Bil je majhenlokal z dvema ali tremi mizicami, majhnimpultom in čisto majhnim prostorom, ki najbi bila kuhinja. Naročil je »pozo«. To je mon-golska nacionalna jed, ki je doma tudi v temdelu Sibirije, in je še najbolj podobna veli-kim žlikroform. Zraven pa sva srkala čaj zmaslom. Med jedjo me je vprašal, kaj name-ravam početi naslednji dan. Pojasnil semmu svoje načrte. Predlagal je, da greva vIvolginski datsan (budistično svetišče) lahkože danes z njegovim avtom, jutri pa mevabi, da grem z njim v Ulan Bator. Ponudbaje bila sila mamljiva. Večji problem je bil, danisem imel vize za Mongolijo, bila pa jesobota zvečer in mi je kot ponavadi že malozmanjkovalo časa. Ampak prvi problem zamojega novega znanca sploh ni bil problem,ker je izjavil, da je njegov prijatelj mongolskikonzul v Ulan-Udeju in stvar lahko rešiva vnekaj minutah. Večji problem je videl v ča-su. Tako se je žal končala začeta zgodba, kibi lahko bila precej zanimiva.

Naslednje jutro sem bil na avtobusu zaIvolgin. Pokrajina, po kateri smo se vozili, jestepa. Tu in tam kaka hišica, ponekod jurtain veliko radarjev in napol zapuščenih vo-jaških objektov. Je že tako, da je bila tudi tameja nekoč vroča. Po dobri uri smo prišli vIvolgin. Toda tam ni bilo nobenega datsana.Pred nekakšnim oblastnim komitejem ali

nekaj podobnega, stavba je bila neometana,sezidana iz nežgane opeke, me je voznikavtobusa odložil in oddrdral naprej. Obtičalsem na tistem umazanem trgu in od povsodso gledali okrogli mongolski obrazi s pošev-nimi očmi. Končno sem od mladeniča izve-del, naj počakam nekaj minut, da bo pripe-ljala »mašina« in potem se moram peljati šenekaj kilometrov do tja. Čez kakih desetminut se je pripeljala stara Lada in šestmožakov se je stlačilo vanjo. Eden od njihme je vprašal, če morda ne grem do datsa-na. Pokimal sem in vsi v en glas so rekli, najprisedem, drugače bom moral počakati, dase »mašina« vrne. Tako sem zlezel še sam v»mašino«. Pa je prišla še kar zajetna »babuš-ka«, ki niti za trenutek ni pomišljala kako inkaj ter zlezla sprednjemu potniku v naročjein vseh osem se nas je odpeljalo. Ob rednitakšni zasedenosti »mašine« ni treba pose-bej poudariti, da vzmetenje in blažilci nisokdo ve kako delovali. Cesta je bila luknjasta,zaradi prahu okna zaprta, v avtu pa sta dvamužika veselo vlekla »belmorkanalke«. Vož-nja za v nebesa. Za vse tiste, ki ne veste, kajso to »belmorkanalke«, majhno pojasnilo.Gre za znamenite ruske cigarete z daljšimkartonskim tulcem, kot nekakšnim ustni-kom, ki preide v debelo in zelo močno ciga-reto.

Kmalu potem, ko smo zapustili tisti trg,sem ga zagledal. Stal je sredi stepe in se vesbleščal v jutranjem soncu, v ozadju pa step-sko gričevje v čistem jutranjem zraku. Bilsem eden prvih jutranjih obiskovalcev in kosem vstopil na dvorišče, so tri lame z vrhaglavnega templja trobeč v rogove pozivali kmolitvi. V notranjosti je plaval tisti opojnivonj kadila. Lame so monotono ponavljalisvojo molitev, vsake toliko pa je ta monotonizvok prekinilo udarjanje po obrednem bob-nu in zvončkljanje kraguljčkov, potem pa seje molitev zopet spustila v tisti monotoniritem. Na glavnem oltarju je stala slika Dalajlame, celoten tempelj pa je bil poslikan v

Iz tujih jam

62

oranžni in zlati barvi. Na stotine Budinihslik in tangkov (obrednih tapiserij), ki so jihdarovali s celega sveta, je krasilo prostorglavnega templja. Celotno vzdušje je mistič-no in sproščujoče, čeprav za Evropejca ne-navadno.

V kotu je stala prodajalna spominkov, kiso jih izdelovali menihi. Skušal sem ostatičim bolj neopazen in nemoteč, pa vseeno mije neki menih dokaj neprijazno razložil, dafotografiranje treh posnetkov stane sto rub-ljev, ali po naše tisoč tolarjev. Presenetil meje neprijazen, skoraj zadirčen ton. O budi-stih sem imel drugačno mnenje.

Zunaj sem srečal borno oblečenega mla-deniča, ki se mi je prijazno smehljal. Njego-va mornarska majica je pričala, da je bil donedavnega vojak v ruskih elitnih enotah.Razložil mi je, da je bil v Čečeniji, po vrnitvipa je vstopil v enega od budističnih samo-stanov. Tudi tam ni vzdržal. Novince, pose-bej tiste manj izobražene, čaka v samostanupredvsem garaško delo od sončnega vzho-da do poznega večera. On pa si je želelstopiti na pot razmišljanja, učenja, pred-vsem pa pozabiti na strahote vojne in poni-žanja, ki jih je doživljal. Sedaj, je rekel, neve, kaj bi. Preživlja se s priložnostnim de-lom, s katerim pa zasluži komaj za hrano.Večkrat je lačen kot sit. Pričakoval sem, dabo poprosil za denar. Pa ni. Povabil sem gana pijačo, pa je odklonil, ker je rekel, daalkohola ne uživa. Potem sva šla na čaj inpirožke. Ko sem odhajal proti Ulan-Udeju,mi je poklonil majhen amulet za srečo namoji poti.

Bilo je že pozno, ko sem se vrnil v mesto.Pred oblastno pisarno so plesali Burjati vnarodnih nošah, kajti slavili so poroko. Karnekako kontrastno je bilo videti celoten pri-zor plesalcev v narodnih nošah, ki so pople-savali v ritmu najrazličnejših tolkal in bren-kal in pa v belo oblečeno nevesto z dolgobelo tančico in ženina v črni črtasti obleki zobvezno rdečo kravato.

Iz tujih jam

Mimo Bajkalskega jezeraVlak proti Krasnojarsku je odpeljal v me-

gleno oblačno jutro. Sprevodnica mi je na-menila prostor v kupeju skupaj z neko ure-jeno gospo srednjih let ter mlado mamico innjeno hčerkico. Čez nekaj časa pa je pripe-ljala še čudnega možaka v pomečkani tem-ni, slabo krojeni obleki s steklenico piva vvsakem žepu in lepo mlado Burjatko. Medgospo in sprevodnico se je vnel glasnejširazgovor, da to ne gre, ker nas je že prevečv kupeju in da lahko sprejmemo še največenega potnika. Sprevodnica je ugotovila, daje matematika potnice točna in odpeljala jemladenko, čeprav sem potihem upal na nas-protno. Ženski del našega kupeja me je zve-davo gledal in očitno sem bil res zelo dru-gačen in tipičen »nori turist«, zato sta mepričeli spraševati to in ono.

Sčasoma se je vklopil v razgovor tudimožakar. Predstavil se je kot Aleksander,potuje pa na vsezvezni kongres predavate-ljev na veterinarskih fakultetah. Žal bo za-mudil, ker mu njegova fakulteta ni pravoča-sno preskrbela letalske vozovnice, zato boprišel na posvet šele ob koncu.

Mamica na spodnjem pogradu je pripo-vedovala, da pelje hčerkico k babici v Novo-sibirsk, ker v kraju, kjer živi, nimajo večotroškega vrtca in dekletca nima kje pustiti,medtem ko gre na delo. To pa pomeni celdan, saj se vozi dve uri daleč na delo, pa šesrečna je, da ga sploh ima. Drugo leto, ko bošlo dekletce v šolo, morda tudi šole ne boveč, ker je zgradba že tako dotrajana, da selahko podre. Država pa za take zakotnekraje ne daje več denarja.

Proga Transsibirske železnice se vije objužni obali Bajkalskega jezera, ki so ga tadan bičali vetrovi, nalivi in megle. Tam nek-je daleč sem lahko bolj slutil kot videl visokegore. Nekje sredi vidnega polja brezkončne-ga jezera se je boril z visokimi valovi ribiškičoln in v njem je veslalo pet možakarjev.

63

Iz tujih jam

»Veš, tu moraš znati loviti ribe, to ni takoenostavno,« mi je rekel profesor Aleksan-der-Saša. »Ali je tako malo rib v jezeru?«sem ga vprašal. Možakar me je nejevernopogledal, kot da bi ustrelil največjo neum-nost in me poučil: »Ne. Tu moraš paziti, dane ujameš tako velike ribe, da ti ne zvrnečolna.« Valobrani ob jezeru in nasipi železniceso bili snežno bele barve, saj so narejeni izbelega marmorja, ki ga je v teh krajih vizobilju. Profesor Saša mi pokaže tudi ceste,ki so posute z belim marmornim gramozom.

Edina postaja ob jezeru je Sludjanka.Tudi tu je postajno poslopje zgrajeno iz be-lega marmorja. Saša me je opozoril, da pro-dajajo na postaji okusne suhe ali soljeneribe, in da moram kupiti vsaj enega »omo-la«. Priznati moram, da je slani omol naj-boljša riba, kar sem jih kdajkoli jedel. Kosem kupoval ribe, mi je neki možakar ponu-jal litrski kozarec kaviarja za tristo rubljev,

ali če rečem po domače, tri tisoč tolarjev. Kose je proga začela vzpenjati proti Irkutsku,se je vsaj za nekaj minut prikazalo soncemed oblaki. Pogled na zasnežene gore inmodro jezero, obdano s tajgo, je bilo leposlovo od Bajkala.

Valovita polja sveže požetega žita v me-secu oktobru so me malo zbegala. Ampakklima tu v Sibiriji je pač takšna, da so vsestvari drugačne kot pri nas. Tu in tam sredinepreglednih polj stoji kak kmetijski stroj, kideluje, kot bi ga ustvaril Salvador Dalí vsvojih nadnormalnih dimenzijah in stanju,ki jasno priča, da ni deloval že vrsto let.Saša mi zgroženo razlaga, da na teh kolho-zih nikdar ne uspejo pravočasno požeti polj.Bodisi ni nafte za stroje ali stroji niso pri-pravljeni, ali pa so prazniki in zato nihče nedela. Potem pa je žito prezrelo in se osipa,izgube pa so zaradi tega tja do trideset- invečodstotne. O strojih, ki stojijo kot spome-

Enkratna dediščina mojstrov gradnje iz lesa, danes Muzej literature v Krasnojarsku.

64

Iz tujih jam

nik neki »šlampariji«, pa mi je rekel, da rajene bi govoril.

Sredi noči me je zbudila sprevodnica inmi naznanila, da se bližamo Krasnojarsku.Hotel sem se izmuzniti iz kupeja, pa ni šlo.Sopotniki so se hoteli posloviti. Vsakdo mi jedal kako malenkost za s seboj. Bili so resprijetna družba.

PovratekTako kot imajo vse stvari svoj začetek,

imajo tudi svoj konec. Prišel je dan povratkadomov. Dimitrij in njegovi sostanovalci soorganizirali poslovilni večer. Prišli so vsi, kiso imeli opravka z menoj. Fantje so pili »pi-vo na razlivko«, to pomeni, da so zbralinajrazličnejšo posodo in odšli v neko trgo-vino, kjer prodajajo točeno pivo, meni pa soprinesli moje najljubše pivo. Sredi večera jeiz skritega kota prišla še steklenica vodke inkitara. Jedli, pili in peli smo do jutra, ko meje eden od sosedov odpeljal s svojo »maši-no« na letališče.

Namesto ob osmih zjutraj je letalo odle-telo šele ob enih in vsaj dvakrat smo šli čezrentgensko kontrolo in zopet nazaj. Medčakanjem sem se pogovarjal z nekim Italija-nom, ki je pravkar končal gradnjo novegaturističnega naselja bungalovov v južni Sibi-riji. Razložil mi je, da mora plačati za var-nost na vsak bungalov določeno vsoto naračun v neki švicarski banki, drugače sekakemu bungalovu lahko kaj zgodi. Rekelje, da se sploh ni pogovarjal o tem proble-mu s kakimi do zob oboroženimi mafijci,ampak so ob koncu gradnje k njemu prišli»gospodje« z diplomatskimi kovčki in so sečisto »poslovno« dogovorili za pogoje »var-nosti«.

Na letališču v Moskvi sem pustil prtljagov garderobi in poizkušal najti prenočišče.Cene so bile pošastne, pod 100 DEM ni bilonikjer najti prenočišča. Zato sem se odločil,da bom prečemel kar na letališču.

Ker sem imel dovolj časa, sem se odpeljal

najprej z avtobusom, potem pa še s pod-zemsko železnico do Rdečega trga. Postaja-lišča podzemske železnice so resnično vsa-ka zase umetniška stvaritev. Presenečenjezame pa je bilo, da potniki na vlaku berejoknjige in ne revij, ko se vozijo po opravkih.In ko sem stegnil vrat in pogledal prekoramen, sem videl da so tudi taki, ki prebi-rajo poezijo.

O Rdečem trgu je bilo že toliko izrečene-ga, da ni povedati kaj več, razen tega, dapred Leninovim mavzolejem ni več častnestraže, ampak je pozno popoldan tam »vi-sel« le zdolgočasen policist. V mestu pa jetoliko smoga, da komaj vidiš z enega koncaRdečega trga na drugi.

Široke avenije, za katere so pred deset-letjem pravili, da po njih zdrvi vsake tolikokakšna črna »Čajka«, so danes nabite z av-tomobili vseh mogočih znamk in tipov in nijih malo iz visokih razredov svetovne avto-mobilske industrije. Obilo klošarjev in ljudi,ki se jim je podrl svet in sedaj molijo svojedlani in prosijo vbogajme, je današnji mo-skovski vsakdan. So pa tudi taki, ki jim po-nos še ni prešel v čisto apatijo in opravljajodela, ki so milo rečeno ponižujoča, kot naprimer neka starka, ki je bila živi plakat zaMcDonnald’s. Mimo mene sta se primajalidve mladoletnici in pomislil sem, da sta pre-več popili, pa sta mi v oči padli njuni lakti,ki sta bili čisto pomodreli od igel. Zahod jev prestolnico poleg večje ponudbe dobrinprinesel v nekdaj izolirano družbo tudi po-nudbo kriminala in drog. V deželi, lačni vse-ga, kar je dišalo po zahodu, je našla taponudba sila plodna tla.

Noč sem preživel ob sprehodih po leta-lišču, posedanju po čakalnici in prebiranjučasopisov in reklam, kolikor sem pač razu-mel. Zjutraj sem se vkrcal v letalo in odletelproti domu.

Brniško letališče me je sprejelo z dežjemin meglo, doma pa dobra goveja juha.

Fotografije: Iztok Trček - Jolbe

65

amarji res ne moremo iz svoje kože.Tudi ko gremo na potovanje, nas »tiš-

či« v podzemlje. Tako je bilo tudi za prvegamaja leta 2001, ko si je jamarski par odločilpobližje pogledati jugovzhodno Francijo.Brez strahu, ne bom govoril o kulturnihznamenitostih Provanse, poskusil bom leopisati tri zanimive jame na najini poti.

Grotte de l’ObservatoireKo slišiš za Monako, je jamarstvo zadnja

stvar, ki bi ti prišla na misel. Mikrodržavicabogatih ljudi, kjer je vse pozidano do zadnje»flike«: strašansko nobel hoteli, igralnica, pa-lača, kjer domujejo opravljive princese, ma-rina... Seveda imajo tudi parlament, policijoin sodišče, vse, kar potrebuje država, pačeprav meri le 190 hektarjev. Celo botaničnivrt premorejo, postavili pa so ga na najboljnepristopen del države, na prepadno ste-no, ki je tako ali tako ne bi mogli pozidati znebotičniki. In kaj ima to opraviti z jamami?

Tri jame v Franciji MIHA ČEKADA

Monako ima, naj se sliši še tako nenavad-no, lepo kraško jamo. Vhod je v pravkaromenjenem botaničnem vrtu, ogled pa jevključen v ceno vstopnice v vrt. Vhod izgle-da kot velik spodmol. Do leta 1950 tudi večod tega ni bilo. Jamo so namreč odkrili medarheološkimi izkopavanji v tem spodmolu –neverjetno, ampak Monako ima tudi svojopaleontološko najdišče! Nadaljevanje je zna-no: najprej prepih, potem kopanje, pa spetkopanje in kopanje ... in naenkrat se odpre.Jama je danes opremljena za turističniobisk, kot smo vajeni: betonirane stopnice,kovinska ograja, solidna razsvetljava itd. Leena stvar je moteča, to je prav ogaben vonjpo kloru. Jamo namreč dezinficirajo, saj jepovprečna temperatura precej višja kot vnaših jamah (18,6°C). Prav zadušljivo toploin vlažno je v njej.

Moram priznati, da sva s precejšnjimnezaupanjem vstopala v jamo. Prvih nekajdeset metrov je izklesanih v skalo, da je bolj

J

Panorama Monaka. Državna meja poteka po robu najvišjih stolpnic, puščica pa označuje vhod v jamo. Foto: Miha Čekada

Iz tujih jam

66

podobno kakšnemu bunkerju iz Posočja. Pakaj nas ti za nos vlečejo z neko »jamo«?Toda potem se odpre. Najprej rov, potemdvorana, lahko bi rekel tudi široko brezno.Stopnice nas pripeljejo na dno stopnje, po-tem pa skozi prehod v naslednjo dvorano.Moram takoj povedati, da je jama tudi zaslovenske »standarde« lepa. Bogato zakapa-

na, večinoma s snežno-belo sigo, niti špa-getki ne manjkajo. Pomembno je tudi to, dajama ni bila nikoli izropana, saj so jo takojpo odkritju – odkrili paso jo arheologi – zaprli.Za obisk so jo opremilišele naknadno.

Žal o nastanku jame,njeni zgodovini, živals-tvu itd. ne morem kajdosti povedati. Vodenogled je bil seveda le vfrancoščini, vodič pa seni kaj prida trudil, da bivsaj kaj bolj razločnogovoril, da bi tudi tisti zbolj šibkim znanjemfrancoščine kaj razu-meli. Iz slike sem lahkoprebral, da je jama glo-

boka 76 metrov. Skupaj mora turist preho-diti 300 stopnic: najprej navzdol, potem panavzgor, kot se za jamo spodobi.

Grotte de la MadeleineO tej jami pišem predvsem zato, ker so

tam res pretiravali s turističnim urejanjem.Jama leži v soteski Ardeche, to je nekako na

pol poti med Lyonom inMarseillem. Dolga je 35km in ima več vhodov.Da pa se ubogi turisti nebi rinili skozi ožine, so iz-kopali širok predor 100metrov globoko v hrib.Pravi show pa te čaka vglavni dvorani. Res je le-pa, bogato zasigana, raz-nolika, prostorna. Inmedtem, ko opazuješdvorano, v ozadju igraRavelov »Bolero«, reflek-torji pa švigajo svetlobosem in tja, kot v kakšnicirkuški točki. Najbolj me

je jezilo, da nisem mogel narediti nobenepametne fotografije. Preden najdeš pamet-no podlago, si izbereš motiv, nastaviš, ref-

Grotte de l’Observatoire, edina kraška jama v Monaku. Foto: Miha Čekada

Razsvetljene sigove ponvice v jami Grotte de la Madelaine. Foto: Miha Čekada

Iz tujih jam

67

lektor že zdavnaj ne sveti več tja kot preddesetimi sekundami.

Ko smo že pri fotografiji, prav zabavno jeopazovati navdušene turiste, kako s »tro-telj-kamero« delajo panoramske posnetke v50-metrski dvorani. Ker je tema, sevedauporabijo »fleš«. Kdo ve, morda pa uporab-ljajo 3200 ASA film...

Višek principa »vse za turiste« pa so tam-kajšnje sigove ponvice. Po pravici povedanoso lepše od tistih v Škocjanskih jamah. Tudivečje so in polne vode. Toda v vsako izmeddobrih dvajset ponvic so napeljali elektriko(pod vodo) in v vsako ponvico vtaknili žar-nico. Tako navdušenemu turistu najprej po-kažejo pravo pravcato jamsko temo, potempa z vodo napolnjene ponvice zasvetijo vrumeni, oranžni, rdeči in modri svetlobi.Efekt je sicer krasen, ampak da z vodo na-polnjene sigove ponvice svetijo, ta pa je žemalo prehuda – v modri barvi pa je ženaravnost bedasto.

Aven ArmandPogorje, imenovano Centralni masiv, je

najbolj redko naseljen in verjetno najmanjpoznan del Francije. Čeprav niti najvišji vr-hovi ne presežejo 2000 m, je področje do-dobra prerezano z globokimi dolinami, nik-jer ni nobenega večjega mesta, pa tudi kak-šne posebne turistične znamenitosi ni. Jepa pogorje zelo raznoliko in vredno ogleda.Tukaj je še pred 4000 leti bruhal vulkanPuy de Dôme, le nekaj deset kilometrovstran pa najdemo značilna kraška polja. Po-goste so tudi gole kraške planote, imenova-ne »causses«. Čeprav so relativno ravne, jekomaj kje kakšen zaselek.

Sredi ene od teh planot leži jama AvenArmand. Leta 1897 jo je raziskal »oče so-dobne speleologije« Eduard Alfred Martel,ki je obiskoval tudi slovenske jame. Prvovprašanje, ki mi je šinilo v glavo, je bilo: sajtukaj ne more biti vodoravnih jam, kamor

Velika dvorana v jami Aven Armand. Foto: Miha Čekada

Iz tujih jam

68

»Kebap«. Foto: Miha Čekada

Martelov načrt jame Aven Armand.

se vodi turiste za rokico, tukaj so vendarlahko le brezna! Nisem se motil. Jama seres začne z vhodnim breznom globine 75m, ki se na dnu zvonasto razširi v ogromnodvorano. In kako spraviti vrvne tehnike ne-vešče turiste v jamo, kakršna je npr. Med-vedjak na Matarskem podolju? Tam nekjepri Markovščini bi postavil velik parkini pro-stor, trgovino s spominki, do dvorane paskoplješ poševen predor! In prav to so na-redili. A da se ne bi ubogi turisti prevečnamučili, skozi predor pelje vlak. Prav tak-šen, kakršen je smučarje vozil na Kaprun...

Jama je res nekaj posebnega. Glavna (inedina) dvorana objema okrog 120.000 m3,višina stropa pa je po celi dvorani med 30in 40 metri. Dvorana je prav nasičena sstalagmiti. Najvšji med njimi je visok 30 min pravijo, da je najvišji na svetu (no ja, takenaj... na svetu poznajo marsikje). Potka je

domiselno speljana med stalagmiti. Ker jedno precej enakomerno, brez večjih skal alistopenj, kapniki pa tako visoki, a vitki, imašobčutek, da se sprehajš po gozdu. Ni čudno,da ga je Martel poimenoval »Deviški gozd«.Najbolj pa pade v oči njihova neverjetnapovršina. Izrazito nagrbančena je, izgleda,kot da bi bil kapnik sestavljen iz lusk. Večjikot je kapnik, bolj izrazita je ta razslojenost.Manjši kapniki pa še najbolj spominjajo na– kebap.

Kaj naj povem za konec? Vsekakor sve-tujem, da se med potepanjem po tujih kra-jih ustavite v kakšni turistični jami. Pa najbo to zaradi lepote jame ali pa morda zara-di opazovanja turističnega pretiravanja, koiz jame naredijo Las Vegas. Seveda pa jeglavna težava izbor. Midva sva morala med66 turističnimi jamami v Franciji (vključnoz Monakom, da ne bi užalil drobne kneže-vine) izbrala tri.

Iz tujih jam

69

ot novodobnemu popotniku se ti vmislih sučejo slike daljnjih dežel in

morij, ki bi jih želel obiskati v svojem življe-nju. Nerad se v teh mislih podaš v dežele,ki se nahajajo pri dnu seznama želja. Drža-ve severnega dela Afrike, le-vo od Egipta, niso ravno pomojem okusu, ta del sveta bizlahka preskočil. Pa temu nitako. Neka nevidna sila vsa-kogar od nas slej ko prej po-stavi pred mučno vprašanje:»Gremo letos na dopust vTunizijo?« In vsi kar nekakoodpotujemo tja, najsi to že-limo ali ne. Ne vem, osebnome potovanje tja ni prav ničmikalo. Najverjetneje je te-mu kriva prenasičenost tu-ristične ponudbe, ki ne obe-ta nič več, kot zmanipulira-no počitnikovanje v »mass«hotelih ob tunizijski obali. Horde Evropej-cev, ki jih letalski prevozniki v hipu presta-vijo na nasprotni, sončni konec Mediterana,pod varno okrilje pompoznih, a plehkih ho-telov, se vrne domov do potankosti v ena-kem stanju. Zaskrbljujoče sončne opekline,butaste fotografije, ki prikazujejo trapastopoziranje – ježo na zleknjeni kameli, obve-zen glinasti boben v obliki vrča in prazenžep za nekaj tisoč mark. Očitna tovarna –popolna potrošniška past. Bljah! No, nevid-ni sili pač nihče ni kos, tudi nas tri Gedeije(Matejo, Živo in pišočega) je ta jara kača vobliki finančno ugodne last-minute ponud-be preslepila in zvabila tjakaj.

Po tednu dni blago telečjega lenarjenja vhammametskem hotelu z all-inclusive po-nudbo, kjer sva bila z ženo ves čas »priklop-

Živeti pod zemljo v Tuniziji TIBOR GEDEI

ljena« na datljev konjak ter figovo žganje, jenaša družinica naredila genialno potezo. Kotvsi turisti bi morali po opravljenem hotel-skem lenarjenju, kot paket, odpotovati z le-talom nazaj v Evropo. Toda ne, med lenar-

jenjem smo se odločili, da ostanemo še na-prej v Tuniziji in se vrnemo domov kasneje.Za presenetljivo znosno ceno smo pri Hert-zu najeli avto. Srebrni, s komaj 2000 kilo-metri obremenjeni Uno nas je popeljal medljudi, v tako svojstven in nam nerazumenarabski svet, kakršnega si za zidovi hotelovne moremo predstavljati. In Tunizija s svojopredstavo ni razočarala. Nadvse zanimiviljudje, oljke, zgodovina, Sahara, otok Džer-ba, islam. Eden boljših dopustov v življenju!Arabci, hvala! Pot nas je med drugim zane-sla tudi na območje, kjer ljudje čisto zaresživijo pod zemljo. To pa že sodi v Bilten!Sledi speleo tema…

Na jugu Tunizije, daleč stran od obale, serazteza področje, kjer ljudje živijo na zelosvojstven način – domujejo v umetno izko-

K

Matmata, prestolnica ljudi hrčkov.

Iz tujih jam

70

panih jamah v zemlji. Ime jam matmateizhaja iz istoimenskega mesta Matmata, kipredstavlja urbano središče zanimive po-krajine – Matmatskega hribovja. Hribi, z vr-hovi do 600 metrov, zelo spominjajo naLuno. Večinoma so to goli, svetlorjavi griči inerodirane globeli s palmo ali dvema in leredko z zaplato obdelane zemlje v kakšnikotanji. Strma in vijugasta cesta nas je pri-peljala do razgledišča nad mestom Matma-ta. Od tod seže pogled daleč naokoli. Mo-derne bele hiše in mošeje nekako pokvarijovtis, da gledaš »Lunino površino«, kot topodročje opisujejo popotniki. Prizor pa jevseeno nekako neresničen: široka planjavagrobe prsti, iz katere štrlijo redke palme, jepreluknjana s kakimi 700 kraterji, ki so jihizkopali Berberi, saj so se jim takšna pod-zemna bivališča zdela najboljša obrambapred poletno vročino. Pod zemljo živijo za-

to, ker je lažje izkopati jamo v mehak tuf,kot pa iz tufa narediti dobro opeko. Obe-nem domovanje pod zemljo zagotavlja pri-jetne pogoje za življenje – hlad poleti, manjmraza pozimi. Na tem področju so luknjeprav gotovo že kopali okoli leta 0, dokazanopa vsaj pred 400 leti, vendar danes nobenani starejša od 100 let.

Luknje so okrogle, premera devet me-trov in ravno toliko globoke. Vhod v predor,ki pripelje na dno luknje, se nahaja nekolikostran od kraterja. Ne pretirano strm predornas mimo stranskih sob, ki so namenjenedomačim živalim, pripelje do hauša, osred-njega dvorišča. V stenah dvorišča so izkopa-ne udobne, do šest metrov dolge sobe. Po-navadi so to štiri sobe, prva je kuhinja, dru-ga je spalnica, tretja in četrta soba pa stanamenjeni hrambi živil in krme. Sobe sopraviloma iste velikosti. Premožnejše in šte-

Domačin se pred navalom turistov ni obdal z bodečo žico, zato je končal v norišnici.

Iz tujih jam

71

vilčnejše družine si sob ne povečajo, temvečv bližini doma preprosto izkopljejo nov kra-ter ter ju s podzemnim tunelom povežejo.Ponekod so sobe izkopane tudi v nadstrop-jih. Do njih se povzpnemo po navpičnihstopničkah, izklesanih v steno, ob pomočidebele vrvi z vozli. Stene dvorišč in sob, kiso izredno dobro izolirane, so običajno pre-mazane z apnom. To jim zagotavlja površin-sko trdnost, obenem pa odganja nezaželenepodzemne prebivalce – črve, stonoge in os-talo zalego, ki zna prevrtati stene. Močandež, ki tu v Sahari pade le enkrat na sto let,pa z lahkoto poruši sobe. Prav to je razlog,da je danes Matmata »podzemna prestolni-ca« pokrajine. Svojčas je bilo mestece El Ha-dej, ki leži nedaleč stran veliko večje odMatmate, velike poplave leta 1969 pa souničile veliko domov in mestece je nazado-valo.

Danes predstavlja Matmata veliki cilj vsehturističnih agencij v Tuniziji. Ko so tu posne-li še dele filma »Vojna zvezd« in »Lov zaizgubljenim zakladom«, je kraj kot raketoizstrelilo v sam vrh turistične ponudbe. Vmestecu, ki šteje 5.000 duš, se vsak danustavi na desetine avtobusov s popolno-ma izmučenimi turisti. V pol ure, kolikorponavadi traja bežni obisk Matmate na vož-nji proti hotelskim kompleksom v puščav-skem Tozeurju, si dodobra obrusijo pete pomestecu. Horde turistov poslikajo na kilo-metre fotografskega filma in se brezobzirnovlačijo po strehah podzemnih hiš. Gorje Ber-beru, ki si svoje luknje ni ogradil z bodečožico. Še na stranišče ne more, ne da bi gazmotil trop radovednih turistov, ki na pre-bivalce lukenj gleda kot na zlate ribice vakvariju. Turistični vzpon pušča neizbri-sen pečat na Berberih, ponosnih, črnolasih,a modrookih prebivalcih, ki v turistih vidijole še vir zaslužka. Prenekateri prebivalecmesteca je neprijazen, kar ne preseneča.Tudi naselje se vidno spreminja. Z dvigomživljenjskega standarda v zadnjih letih so

se dobesedno dvignili tudi bivalni prostorinjihovih družin, tako da zdaj veliko prebi-valcev podzemnega sveta živi v novozgraje-nih hišah na površju. Nekaj več prvinsko-sti zato obljubljajo okoliški podzemni kraji,kjer še naletiš na stare gospodinje, oblečenev rdeče-črna oblačila, ki na dvorišču krater-jev meljejo kuskus v ročnih mlinih, ki jihuporabljajo že od nekdaj. Življenje v Mat-mati se po odhodu avtobusov nekako umi-ri. K sreči noben avtobus tu ne postane čeznoč in mirno ogledovanje kraja zjutraj alipozno popoldne je popotniku lahko res vužitek.

Kdorkoli se bo mudil v Matmati, naj po-skusi prespati v eni izmed jam. No ja, za-radi razmaha brezosebnega turizma te si-cer nihče ne bo povabil v svoje podzemnostanovanje. Naključno povabilo na dom bohitro razkrilo pravi razlog gostoljubja – po-siljevanje s prodajo spominkov in izdelkovročne obrti. Kljub vsemu pa napadi gosto-ljubnih prodajalcev niso nič v primerjavi skrvoločnimi tigri, ki trgujejo v starih mest-nih jedrih – medinah ob Mediteranskemmorju. Gorje ti, če se s temi zvermi zapletešv pogovor o trgovini.

Matmata ponuja dva prisrčna podzemnahotela, ki verno posnemata tradicionalna bi-vališča – podzemne hotelske sobe s skrom-nimi posteljami, kjer ob soju sveče, dobroizoliran od okoliškega sveta, prespiš nočpod zemljo. In res, proti večeru nas je zunajhotela že pošteno prezeblo. Nad pokrajinoje vlekel hrupen in nenormalno močan ve-ter ter gnal grozljivo temne in težke oblakeproti Sahari. Med besneče vrtinčenim pe-skom in prahom so se pojavljale celo kapljedežja. Ko pa smo v hotelu, spodaj z dvoriš-ča, svojih deset metrov pod zemljo, pogle-dovali navzgor v nebo, ni bilo slišati ničesar.Le grozljivo valjenje oblakov in spokojna ti-šina, ki prinaša mir. Kakšno enkratno vabilok trdnemu spancu pod zemljo. Mir pod-zemlja.

Iz tujih jam

72

Reševalec in ponesrečenec visita vsak na svoji vrvi. Foto:Dejan Hladnik

jamah, predvsem pa v breznih, jepogosto potrebno dvigati, pa tudi

spuščati, znatna bremena, ki se zaradi ob-like jamskih sten rada zatikajo in jimje zato treba pomagati na različnenačine. Vertikalen transport ponesre-čencev se zadnja leta izvaja, kjer je tomogoče, s t. i. protitežo, ko je reševa-lec preko škripca pripet na nosila, poisti vrvi pleza in jih obenem dviguje.Da zadeva ne »zašiba« v eno ali dru-go smer, skrbi dodatni reševalec, t. i.regulator, ki pomaga ob škripčku, vsitrije pa visijo na t. i. tirolki – močnonapeti vrvi nad breznom. Ob takemnačinu transporta smo se, zlasti obreševalnih vajah, vedno po malem bali, da

Jamarsko vrvno dvigalo ALEŠ LAJOVIC

se ne bi kje kaj izpulilo ali utrgalo. Problemsmo rešili tako, da smo sestavili »jamarskovrvno dvigalo«.

PripravaNa mestu, kjer

nameravamo izve-sti dvig ali spust,čim bolj napnemonosilno vrv na zna-ni način. Nanjo na-mestimo t. i. mačka,ki smo ga sestaviliiz dveh Petzlovih»dvojčkov«. Na vsa-kem je obešen Lorb-

kov škripec z ležajem, oba pa sta povezanaz vponko. Na tretji luknji vsakega škripca jenavzven po ena vponka, na katero priveže-mo krožno vrv za premik mačka na eno alidrugo stran nosilne vrvi. Ta vrv je na vsakistrani vpeta v škripček z ležajem, kar omo-goča premikanje mačka v obe smeri kjerkoliz nosilne vrvi.

Dvižno vrv na eni strani fiksno pritrdi-mo. Nato jo speljemo skozi škripca na mač-ku in med njima skozi tretji škripec (visipod mačkom, nanj pa je obešeno breme),na drugo stran v bližino sidrišča nosilnevrvi. Če je breme lažje, ga lahko preko pri-žeme vlečemo direktno, sicer pa preko pre-stave, npr. t. i. bernarda. Breme lahko seve-da z istega mesta tudi spuščamo, npr. prekovrvne zavore (»desenderja«).

Potrebni materialMaček:Maček:Maček:Maček:Maček:• 2 × dvojček (npr. Petzl – Twin)• 3 × škripec z ležajem (npr. Lorbek)• 5 × vponka

V

Zanimivosti

Detajl mačka. Foto: Peter Gedei

73

Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv:• 2 × škripec z ležajem (npr. Lorbek) podvsakim sidriščem nosilne vrviOstalo:Ostalo:Ostalo:Ostalo:Ostalo:• isto kot pri običajnih načinih dviganja

ObremenitveNosilna vrv: Nosilna vrv: Nosilna vrv: Nosilna vrv: Nosilna vrv: pod 6 kNDvižna vrv:Dvižna vrv:Dvižna vrv:Dvižna vrv:Dvižna vrv: pod 0,75 kN (breme 1,5 kN)Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv:Krožna vrv: zanemarljivo (odvisno od na-klona nosilne vrvi)

IzvedbaJamarsko vrvno dvigalo so uporabili člani

enote Civilne zaščite v okviru JK Železničarna vaji v Breznu pod Velikim vrhom (kat. št.2090) pri Podpeči 31. marca 2001. Vhod ješirok do 20 m, globina vhodne vertikale pa25 metrov. Od začetka priprave do koncapospravljanja je minila ura in tri četrt v zeloumirjenem tempu. Dvig nosil s »ponesre-čenko« je preko bernarda izvedel en samreševalec. Spremljevalec nosil je bil pripetna svojo nosilno vrv in svojega poenostav-ljenega mačka. Ker so vertikalne obremeni-

Zanimivosti

tve nosilne vrvi, na kateri so nosila, zelozmanjšane, se le-ta ob robu brezna mnogomanj povesi in je zato dvig veliko enostav-nejši.

SklepPoraba vrvi je ob uporabi jamarskega

vrvnega dvigala nekoliko večja predvsemna račun krožne vrvi, pa tudi dvižne vrvi,ki je podaljšana za dolžino nosilne vrvi nadvhodno vertikalo. S tem načinom je omogo-čen (skoraj) horizontalen transport nosilkjerkoli pod nosilno vrvjo (na prostem), vjami pa ogibanje morebitnim oviram. Zaradinačina vpetja so sile v mačku v ravnotežju(ob vodoravni nosilni vrvi) enakomerno po-razdeljene. Horizontalen transport je zatozelo eleganten. Nad »vožnjo« je bila navdu-šena tudi »ponesrečenka«, saj je minila brezvsakršnih sunkov, ki so pri drugih načinihpovsem običajni in če je človek resno poško-dovan, zelo nezaželeni. Predvsem pa je upo-raba jamarskega vrvnega dvigala zelo var-na; dvig lahko opravi le en reševalec, če jeto potrebno.

esreča nikoli ne počiva. Tega se jamarjiše kako zavedamo, zato je vsaj izobra-

ževanje, če že ne sodelovanje v reševalni dejav-nosti obveza vsakega jamarja. Prvič se z osno-vami prve pomoči sreča na tečaju za naziv»mlaši jamar«, kasneje pa ima možnost sode-lovati na demonstracijskih vajah Jamarske re-ševalne službe (JRS). Mnogo se jih kasnejepriključi JRS, na začetku kot pripravnik, ka-sneje pa morda tudi kot aktivni reševalec.

Poleg osrednje organizacije za reševanje

Enota Civilne zaščite zareševanje iz jam

MIHA ČEKADA

iz jam, ki je usposobljena za vse vrste reše-vanj, se je pokazala potreba bo internih re-ševalnih ekipah. Če se zgodi nesreča, lahkote ekipe glede na svoj lokalni značaj prične-jo z reševanjem ali s pripravami za reševa-nje še pred prihodom JRS. S tem sevedapripomorejo k učinkovitejšemu in hitrejše-mu reševanju iz jame. Razpršene reševalneekipe lahko pridejo na pomoč tudi pri ne-srečah večjega obsega izven jam, kjer sepokaže potreba po uporabi jamarske tehni-

N

74

ed člani našega kluba ni nobenegakoleopterologa, ali bolj domače razi-

skovalca in zbiralca hroščev, toda kljub te-mu sta pred kratkim dve novi podvrsti jam-skih hroščev dobili »naši« imeni.

Anophthalmus pretneri cejiPodvrsta je poimenovana po našem čla-

nu Danilu Ceju. V prijetni debati ob kavi mije povedal, kako se je zgodba odvijala.

Danilov bivši sosed Žarko Vrezec je priz-nan slikar, zbiralec metuljev, hroščev… Več-krat je njuna debata nanesla na hrošče inseveda tudi na jame. Vrezec je razlagal:»Tega sem našel v tisti jami, tega v oni…«Cej je seveda kot stari jamarski maček vsejame poznal. Toda enkrat Vrezec omeni ne-ko jamo na Zvohu, ki jo je opazil na eni

Naša hrošča IGOR PERPAR

M

ke, npr potres, hujša prometna nesreča nanepristopnem terenu itd. Pri tem je trebapoudariti, da te interne reševalne ekipe nepredstavljajo »konkurence« JRS, temveč nje-no delo dopolnjujejo.

Šest članov JK Železničar že sodeluje vJRS (Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, DejanŽugelj, Robi Renniger, Simon Oprešnik in Mi-ha Celarc). Poleg tega smo se na povabiloMestne občine Ljubljana, Oddelka za zaščitoin reševanje, odločili, da ustanovimo dodat-no reševalno ekipo, ki bo delovala v okviruCivilne zaščite. Podpisali smo pogodbo, v okvi-ru katere nam MOL zagotavlja sredstva zareševalno opremo. V slabih dveh letih delo-vanja smo imeli štiri reševalne vaje. Prva jepotekala med 16. in 17. junijem 2000 v okvi-ru redne letne vaje ljubljanske Civilne zaš-čite v jami Malinkovec (kat. št. 2316) v Belikrajini. Nato smo sami pripravili dve interni

reševalni vaji v Breznu pod Velikim vrhom(nad Podpeškim jezerom, kat. št. 2090), insicer 31. marca in 30. septembra 2001. Tritedne kasneje smo se udeležili skupne vajeenot Civilne zaščite ljubljanske im mariborskeregije v Lokvah nad Ajdovščino, kjer smoizvedli reševanje iz Snežne jame v Robotnem(kat. št. 1490). Poleg vaj smo opravili tuditečaj oživljanja, v planu pa so še nadaljnjaizobraževanja s področja prve pomoči ipd.

Ekipa JK Železničar za jamsko reševanjeima osem članov: Miha Celarc (vodja), Pe-ter Gedei, Miha Čekada, Simona Glavan,Matjaž Cvar, Simon Oprešnik, Urša Podvr-šič in Tomaž Koblar. Osnovna usposoblje-nost ekipe je reševanje iz enostavnih bre-zen. V kolikor zahtevnost jame presega na-še sposobnosti, je naša naloga priprava nareševanje, zavarovanje in oskrbovanje po-nesrečenca do prihoda ekipe JRS.

Zanimivosti

Risba: Žare Vrezec

75

svojih hribovskih tur. Cej, ki ga poznamotudi kot izjemnega poznavalca gora, mu jele nerad verjel, da je tam gori, kjer je bil žemilijonkrat, kako brezno, ki ga ni poznal inbeseda je dala besedo: »Ti mi pokažeš brez-no, jaz pa ti na površje prinesem kakšnegahrošča.« In lov, v Snežnici pod Korenom, seje začel.

Ujeti hrošča ni tako enostavno, kot siverjetno večina misli. Ni dovolj, da se spu-stiš v brezno in tam nabereš prgišče hroš-čev, kot bi npr. smukal češnje z vej. Le redkose zgodi, da ob obisku splohopaziš kakšno jamsko žival.Treba je nastaviti vabe in sečez čas zopet vrniti. Uspehseveda ni zagotovljen. Veli-kokrat se zgodi, da ti vabeprevrnejo drugi obiskovalcijam, najbolj pogosto so to ku-ne in podlasice. Takrat ti nepreostane nič drugega, kotda poskusiš znova. Pa spetin spet – dokler se ti ne na-smehne sreča, ali pa dokonč-no ne obupaš in greš lovit vdrugo jamo.

V Snežnici pod Korenomna Krvavcu z vsiljivci ni bilotežav, saj leži brezno na nad-morski višini 1920 m, takoda, kot že samo ime jamepove, večji del leta na dnuobleži sneg. Jama je pravza-prav brezno globine 41 m.Vanj so se spustili kar štirikrat. Ob prvemobisku so nastavili nekaj pasti, ob drugempa pobrali ulov. Mislili so: »To je to, šestrokovna obdelava, pa izvemo, kaj imamo.«

Strokovne obdelave se je lotil Vrezec injo tudi takoj zaključil. Izsledki so pokazali,da so vsi primerki samice, resne analize naprimerkih ženskega spola pa ni možnoopraviti. Ponovno bo treba iti na hrib, sespustiti v brezno, nastaviti pasti…

Med primerki, ki so jih pobrali ob četr-tem obisku, so bili tudi samci – torej primer-ni za strokovno obdelavo. Opravil jo je AlVrezec, sin Žareta Vrezca, s prijatelji. Ilu-stracija je Žaretovo delo.

Izsledki so pokazali, da gre za novo pod-vrsto hrošča, ki jo je strokovnjak poimeno-val po prijatelju, jamskemu raziskovalcu Da-nilu Ceju, ki mu je s pomočjo klubskih tova-rišev v analizo prinesel nabrane primerke.

Anophthalmusspectabilisvrhoveci

Jamarsko društvo Seža-na je v sklopu programaPHARE v letih 1999-2000na področju med Sežano inDivačo opravilo več raziskavz namenom boljšega pozna-vanja kraškega okolja natem področju. En izmed re-zultatov je tudi odkritje no-ve podvrste hrošča Anoph-thalmus spectabilis.

Hrošča so našli – pravza-prav ujeli v nastavljene pa-sti – v podornem stožcu nadnu 200 m globokega vhod-nega brezna Kačne jame.Analize je opravil MarcoBognolo iz Trsta. Je zamej-ski Slovenec in član JD Se-

žana. Društvo je od pristojnih ministrstevpridobilo dovoljenje za lov in prevoz hroš-čev čez državno mejo.

Ime nove podvrste je posvečeno spomi-nu na našega jamskega potapljača TomaVrhovca.

Podrobnejši strokovni opis novih podvrstnajdete v junijski številki revije Acta entomo-lologica Slovenica iz leta 2001.

Zanimivosti

76

Uvod

Cerkniško jezero že stoletja dolgo privla-či številne raziskovalce in obiskovalce. O je-zeru je napisanih veliko strani, od člankovznanstvene narave do potopisov in turistič-nih vodičev, obravnavano pa je tudi v neka-terih literarnih delih. Danes je Cerkniškojezero z okolico privlačna izletniška točka,saj je od večjih krajev oddaljeno le nekajdeset minut vožnje z avtomobilom.

Cerkniško jezero sem »odkril« na začet-ku srednje šole, ko smo pričeli s tabornikizahajati na Snežnik in v Leskovo dolino. Odtakrat dalje sem ga prekrižaril po dolgem inpo čez, sprva peš, nato pa tudi z avtom. Tjasem zahajal sam,v dobri družbi indanes z družino.Jezero sem od-krival tudi po ja-marski plati. Obi-skal sem skorajvse jame na po-nornem delu po-lja in v njih od-krival pojave, navidez skrite člo-veškim očem. Osvojem obiskuSvinjske jamesem poročal tudiv Biltenu JKŽ le-ta 1993 v člankuIzsušitvene raz-poke. Na Drvoš-cu sem skozi letaopazoval odpira-

Kaj imata skupnega reka Nilin Cerkniško jezero?

MIHA BRENČIČ

nje brezna in ga na koncu registriral podimenom Brezno pod Otočcem. Ob pregle-dovanju ponorov v Zadnjem kraju pa semv skupini ponorov z imenom Kotli odkrilrazpoko, skozi katero se je dalo pretakniti vnotranjost. Tudi ta svoj obisk sem ovekovečilz zapisnikom in »luknjo« poimenoval tako,kot sta jo na svoji karti ponorov v Zadnjemkraju iz leta 1978 registrirala raziskovalcaCerkniškega jezera Gospodarič in Habič.

Zgodovinski zapisi oCerkniškem jezeru

O jezeru sem prebral goro literature invsaka od prebranih strani mi je ponudila

Cerkniško jezero s sifoni. J. V. Valvasor: Slava vojvodine Kranjske.

Zanimivosti

77

drugačen pogled na ta nenavaden pojav.Med nedavnim prebiranjem literature oCerkniškem jezeru sem naletel na zapis Ed-warda Browna, kjer opisuje svoj obisk Cerk-niškega jezera. To je eden prvih ohranjenihzapisov o Cerkniškem jezeru iz časov predValvasorjevimi raziskovanji.

Edward Brown (1644-1708) je bil fizik,ki se je zanimal predvsem za rudnike inrudne minerale, kar dokazuje tudi njegovatakratna pot po današnji Sloveniji. Bil jetudi član angleške Kraljeve družbe v Londo-nu in Kraljeve akademije v Parizu. NaKranjsko ga je pot zanesla leta 1669. Njenemeje je prestopil na Ljubelju, od koder jepot nadaljeval proti Ljubljani, čez Ljubljan-sko barje do Borovnice in Cerknice. Po og-ledu Cerkniškega jezera se je odpravil skoziLogatec proti Idriji ter od tod čez Črni vrhdo Gorice.

Konec 17. in v začetku 18. stoletja so bilaBrownova dela v Evropi zelo razširjena intudi zelo vplivna med kasnejšimi obiskovalciin raziskovalci Cerkniškega jezera. Prvi za-pis o Cerkniškem jezeru je objavil še istegaleta. Članek je natisnjen v obliki pisma izBenetk v glasilu Filozofske razprave1 Kra-ljeve družbe v Londonu. Svoj obisk Cerkniš-kega jezera je ponovno podal v knjigi, vkateri je opisal tudi svoja ostala popotova-nja po Evropi. Knjiga je izšla leta 1673 vLondonu2 z nič kaj kratkim naslovom: »Kra-tek pregled nekaterih popotovanj po Ma-džarski, Srbiji, Bolgariji, Makedoniji, Tesaliji,Avstriji, Štajerski, Koroški, Kranjski in Furla-niji. Kakor tudi nekatera opazovanja o rud-nikih zlata, srebra, bakra, živega srebra in

toplicah ter mineralnih vodah v teh prede-lih s slikami nekaterih naselij in znamenitihpodročij« Originalni izdaji so sledili številniponatisi v letih 1685 in 1687 ter še triizdaje v 18. stoletju. Prvi prevod knjige jeizšel v francoščini že leta 1674, sledil jeprevod v nemščino leta 1686 in nato še vholandščino leta 1696. Od vseh izdaj tegadela sta le v holandski in nemški izdaji na-tisnjeni dve gravuri s prizori lova in ribolovana Cerkniškem jezeru. Leta 1674 je v Filo-zofskih razpravah objavil še kratek sestaveko Cerkniškem jezeru. V njem je odgovorilna vprašanja, ki mu jih je zastavil francoskibralec njegovega prvega prispeveka o Cerk-niškem jezeru. Oba članka iz Filozofskih raz-prav sta bila ponatisnjena tudi v kasnejšihizdajah njegove knjige. Da so bila Brownovapopotovanja za tiste čase resnično pomem-bna, dokazuje tudi zemljevid Nemčije3 Joh-na Senexa iz leta 1710, na katerem je na-risana Brownova pot po predelih, ki jihobravnava zemljevid.

V vseh treh Brownovih delih so prisotnepodobne informacije, vendar pa se zapisimed seboj razlikujejo in na nek način dopol-njujejo. Na podoben način kot avtorji zanjim je podal svoje začudenje nad jezeromin opisal ponore in jame ob jezeru, omenilje poplavljanje in ponikanje vode v jezeru,lov in ribolov ter pašo in pridelovanje poljš-čin. V članku, ki ga je iz Benetk v oblikipisma objavil v Filozofskih razpravah, papozornost med drugim pritegne tudi na-slednji odlomek4:

»Vzel sem čoln v Dolenji vasi in odšelnekaj milj na jezero, preko prvih pet pono-

1 Philosophical Transactions2 A brief account of some travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria,Carinthia, Carniola, and Friuli. As also some Observations on the Gold, Silver, Copper, Quick-silver Mines,Baths and Mineral Waters in those Parts with the Figures of Some Habits and Remarkable Places

3 Germany corrected from the observations of the Royal Society at London and Royal Academy at Paris4 Odlomki iz Brownovih del so prevedni po citatih, ki jih navaja Shaw, 2000: Foreign travellers in Slovenekarst 1537 – 1900.

Zanimivosti

78

rov. Odšel sem tudi do znanega kamna, kiga navadno imenujejo Ribiški kamen in kiima podobno vlogo kot niloskopski steber5

pri Velikem Kairu. Ko se le-ta pojavi, sklepa-jo, kdaj se bo jezero umaknilo.«

K Ribiškemu kamnu se povrne tudi vsvojem drugem prispevku, objavljenem vFilozofskih razpravah leta 1674. Na zadnje,16. vprašanje, ki mu ga je zastavil francoskibralec: »Kakšne spremembe opažajo ribičina kamnu, ki ga imenujejo Ribiški kamen,tako da lahko sklepajo na čas, ko bo vodaodtekla?« odgovarja naslednje:

»To, kar imenujejo Ribiški kamen, je velikkamen na vrhu enega od hribov ali višjihdelov polja. Ko se pojavi nad vodo, ga ribič,ki je na jezeru, opazi in tako ve, da se bovoda v nekaj dneh umaknila v podzemlje.Po zapolnitvi jezera v septembru se voda vjezeru nikoli ne spusti tako nizko, da bi seRibiški kamen ponovno pojavil. Pojavi sešele, ko voda ponovno odteče pod zemljo.«

Ribiški kamen je označen tudi na Valva-sorjevi karti Cerkniškega jezera, kjer je nje-govo ime zapisano v obliki »Ribeske Kamen«.Označil ga je na območju med ponori Sita-rica, Vodonos in Rešeto, omenja pa ga tudimed zapisom o Cerkniškem jezeru, kjer opi-suje pravice posameznih zemljiških gospo-dov do ulova rib med upadanjem gladinejezera. Ta odlomek nam še dodatno pojas-njuje Brownovo primerjavo Ribiškega kam-na z nilometrom6:

»V jami Vodonos vrže mrežo prvič knezEggenberški s Planinskega gradu, drugičgrof Turjaški s Turjaka, tretjič spet knezEggenberški s Planinskega gradu, četrtičspet grof Turjaški s Turjaka, petič spet knezEggenberški s Planinskega gradu, šestič grofTurjaški s Turjaka. Dalj ne morejo loviti ne

vreči mreže. Zgodi se večkrat, da le dvakratvržejo in da morajo potem nehati, če vodapreveč usahne. Zato nastane dostikrat medribiči obeh graščin prerekanje in prepir, čezačno prepozno loviti. Čas in uro lova jetreba prav natanko upoštevati, da ne grelov prepočasi, kakor se je zgodilo v mojinavzočnosti dne 24. avgusta 1685. leta, koje vsakdo samo enkrat vrgel mrežo in po-tem nič več loviti ni mogel. Ribiči so se ta-krat za celo uro zakasnili. Sicer pa je pri tejjami skala, imenovana Ribiški kamen. Bržko ga zagledajo, mora knez Eggenberški vre-či prvič, za njim grof Turjaški in tako naprej.Pri tem pa ne smeta drug drugega prehi-tevati, ker bi takoj nastala sodnijska tožba inpravdanje, kakršnih je često že dovolj bilo.«

Napovedovanjepoplav reke Nil

Tako kot vsa narava je tudi človeštvoodvisno od vode. Suša povzroča pomanjka-nje in lakoto, poplave katastrofe in izgubeživljenj ter premoženja. Zaradi vsestranske-ga pomena vode so se vse velike civilizacijein mesta razvile v dolinah velikih rek, ki sojim narekovale ritem življenja. Reke so sseboj prinašale rodovitna tla in odnašaletežko prigarane pridelke. Da bi se zavaro-vale pred vodo in jo hkrati čimbolj izkoristi-le, so prve civilizacije pričele graditi preko-pe in nasipe, hkrati pa so razvile cel sistemopazovanj vodnih pojavov, s katerimi so sku-šale napovedovati vodostaje rek ter začeteksetvenega in žetvenega obdobja.

Ena največjih civilizacij starega veka se jerazvila v dolini reke Nil. Vsako poletje, ko jereka pričela naraščati, so ljudje z nestrp-

5 V današnji literaturi se je uveljavilo ime nilometer, zaradi tega sem v primerih, ko se sklicujem na novejšoliteraturo, uporabil poimenovanje nilometer; kadar pa citiram Brownove tekste, uporabljam njegov načinpoimenovanja niloskop ali v celoti niloskopski steber.

6 Odlomki iz Valvasorja so povzeti po Valvasorjevem berilu Mirka Rupla.

Zanimivosti

79

nostjo pričakovali wafo, dan, ko so odprlijezove naraščajoči vodi, ki je prinašala živ-ljenje. Voda je preplavila polja in odložilarodovitno blato, ki je omogočilo dober pride-lek in s tem preživetje. Toda reka je včasihpoplavila previsoko in odnesla s seboj vsarodovitna tla ali pa je prinesla s seboj lemalo rodovitnega blata.

Stari Egipt je bil v celoti odvisen od po-plavljanja Nila. Ker so se občasno pojavljalevelike poplave, ki so poplavile celotno doli-no in jo spremenile v pravo morje, so Egip-čani postopoma razvili sistem obveščanjavzdolž reke, ki je vključeval sistem med se-boj povezanih templjev. V templjih so s prib-liževanjem poplavne sezone pričeli natanč-no opazovati nivoje Nila. Meritve so beležiliin jih primerjali z zabeležkami iz predhod-nih let. V primeru nevarnosti so drugega zadrugim, navzdol po reki, pošiljali hitre ve-slače z zadnjimi podatki o nivojih reke. Tiposebej za to izurjeni veslači so veslali zelohitro in so bili sposobni pravočasno opozo-riti prebivalce mest na prihajajočo katastro-fo visokovodnega vala.

Sistem opazovanj je temeljil na opazo-valnih napravah, ki jih imenujemo nilome-tri. Te naprave so bile različnih vrst, odpreprostih do nekoliko bolj zapletenih: prvovrsto nilometra je predstavljalo preprostooznačevanje nivojev reke na skalnatih bre-govih; drugo vrsto so predstavljala stopniš-ča, ki so vodila do reke in tretjo, najboljnatančno vrsto nilometra, so predstavljalecisterne ali vodnjaki. Slednji so bili z rekopovezani preko cevi, ki so prevajale vodo vnotranjost. Nivoji vode so bili označeni bo-disi na stenah bodisi na centralnem stebru.Številni nilometri so se ohranili do danes inizvirajo še iz obdobja Perzije, Ptolemejcev inRimljanov. Ko so Arabci leta 641 zasedliEgipt, so našli v uporabi več nilometrov, kiso jih imenovali Miqyas-an-Nil, merilec Nila.

Velik pomen spremljanja nivojev Nila zacelotno življenje v dolini dokazuje tudi zvez-

nost meritev. Meritve so potekale celo v ča-su vojn in verskih pretresov. V starem Egip-tu je verjetno obstajala celo povezava medmeritvami nivojev Nila in kultom boga Se-rapisa.

Najbolj poznan in slaven je nilometer zotoka Roda (imenovan tudi Rauda), ki ga jeverjetno imel v mislih tudi Brown, ko jeRibiški kamen primerjal z niloskopskim ste-brom. Prvi ohranjeni nilometer so Arabcizgradili na otoku Roda leta 715. Nilometrina tem otoku pa so obstajali že pred njiho-vim prihodom. Nilometer z Rode predstav-lja vodnjak kvadratne oblike, ki je z rekopovezan preko treh cevi. V centru vodnjakaje postavljen osmerkotni marmorni steber zoznakami za nivoje vode. Okoli stebra vodi-jo do dna stopnice. Meritve maksimalnih inminimalnih nivojev reke Nil za nilometer na

Nilometer na otoku Roda, še danes najlepše ohranjeninilometer.

Zanimivosti

80

otoku Roda obstajajo za obdobje od leta 641do leta 1890, ko je bil dograjen prvi Asuan-ski jez. Meritve iz časov pred izgradnjo inpo izgradnji jezu med seboj žal niso primer-ljive, tako da je bil z izgradnjo jezu nizmeritev prekinjen. Kljub temu pa predstav-ljajo meritve nivojev reke Nil na nilometruiz Rode najdaljši ohranjeni niz hidrološkihmeritev na svetu.

Po Biswasu naj bi nilometer iz Rode prvapreučevala LaPerre in Marcel v času Napo-leonovih osvajanj Egipta v letih 1798 do1800, vendar ta trditev očitno ne drži. Todokazuje tudi Brownova primerjava medRibiškim kamnom in niloskopom iz leta1669. Odkod je Brown črpal podatke zaprimerjavo Ribiškega kamna in nilometra,ni znano, gotovo pa njegov zapis dokazuje,da so takratni naravoslovci že poznali nilo-metre in se zavedali njihovega pomena.

PrimerjavaOmemba nilometra v člankih Edwarda

Browna ni zgolj naključje in domiselna me-tafora za opis Ribiškega kamna, temveč ka-že na globlji pomen tega kamna in s tem napomen opazovanj nivojev Cerkniškega jeze-ra. Brownovo pojmovanje Ribiškega kamnana svojevrsten način dopolnjuje tudi Valva-sor, ki opisuje spore ribičev v primeru, da soz ribolovom pričeli prepozno. Valvasorjevzapis kaže, da so bile ribolovne pravice vCerkniškem jezeru točno določene in ver-jetno tudi zapisane v ustreznih listinah. Dapa bi te dogovore in pravice lahko uresni-čevali, je bilo potrebno postaviti natančnekriterije za delitev in pričetek ribolova. V tanamen so služila opazovanja Ribiškegakamna. Ker se je ribolov sistematično izvajaliz leta v leto, so morala biti sistematična tudiopazovanja Ribiškega kamna. Uslužbenciposameznih zemljiških gospodov so z opa-zovanjem jezera verjetno pričeli že v zgod-njem spomladanskem obdobju tako, da so

nivoje jezera opazovali na obrobju. Ko so senivoji znižali do te mere, da so se približaliRibiškemu kamnu, so stekle priprave za ri-bolov, saj Valvasorjev zapis kaže, da je bilopotrebno hitro ukrepanje.

Na širšem območju Cerkniškega jezeraje izpričana kontinuiteta poselitve še iz pra-zgodovinskih časov. Dinamika nihanja gladi-ne jezera se skozi stoletja verjetno ni dra-stično spreminjala in s tem seveda tudi neribolovne navade in ulov. To nas napeljujena misel, da je bilo opazovanje dinamikejezera in njegovega upadanja na Ribiškemkamnu zelo staro in da sega še v obdobjedaleč pred Valvasorjem.

Če skušamo ohraniti Brownovo primer-javo Ribiškega kamna in nilometra, bi ka-men s ponora Vodonos lahko uvrstili v prvoskupino nilometrov, kjer so nivoje reke zaz-namovali na bregovih. Organizacijo opazo-valne službe v nekdanjem Egiptu le stežkaprimerjamo z opazovanji ob Cerkniškem je-zeru, vendar pa nam ohranjeni dokumentio Cerkniškem jezeru kažejo, da so se ljudjezavedali pomena opazovanj in njihovegaposrednega pomena za gospodarstvo. Inznotraj tega zlahka najdemo povezavo medpomenom poplavljanja Nila in Cerkniškegajezera za prebivalstvo, živeče na njunih bre-govih. V obeh primerih je bilo gospodarstvomočno odvisno od letnega cikla poplav.

Opazovanja Ribiškega kamna bi le stež-ka opredelili kot sistematične meritve v da-našnjem pomenu. V teh opazovanjih sepredvsem kaže odnos takratnega človekado narave in naravnih pojavov ter njegoveodvisnosti od nje. Ta odnos je podoben od-nosu, ki ga izražajo številni vremenski pre-govori, v katerih so vzroki in posledice po-vezani le z izkušnjami brez ustreznega ra-zumevanja opisanih naravnih pojavov. Kljubtemu pa je ta nekdanja odvisnost od narav-nih pojavov in izkustvena raven opazovanjanarave privedla do današnjih natančnihmeritev, ki nam služijo za napovedi.

Zanimivosti

81

Prve občasne meritve pretokov in nivo-jev jezer so se v Sloveniji pričele izvajati vprvi polovici 19. stoletja, organizirane in si-stematične meritve pa leta 1850. Od takratdalje je bila hidrološka služba, ki je sicerromala od ministrstva do ministrstva in odinštitucije do inštitucije, sistematično orga-nizirana. Brownove in Valvasorjeve omem-be Ribiškega kamna pa nam kažejo, da sov Sloveniji bolj ali manj redne meritve hi-droloških pojavov izvajali že dosti pred za-četkom sistematičnih in znanstvenih opazo-vanj. Žal te meritve niso zabeležene ali panam arhivski viri o teh meritvah še nisopoznani. Tako kot so se sistematične meri-tve pričele zaradi gospodarskih potreb in

Literatura

Članek je sestavljen iz drobcev, nalovlje-nih z vseh vetrov, na katere sem naletel prisvojem vsakdanjem delu. Gotovo bi k spod-njemu spisku lahko dodal še kaj, vendar najbo to prepuščeno kakšni resnejši in bolj zah-tevni razpravi. Nekaj virov, s kratkimi ko-mentarji, je navedenih v nadaljevanju, žalso nekateri v angleščini:

BiswBiswBiswBiswBiswas, Aas, Aas, Aas, Aas, A. K., 1. K., 1. K., 1. K., 1. K., 1999997070707070: History of hydro-logy. North – Holland Publishing Company,str. 336, Amsterdam. To knjigo priporočamvsem, ki jih zanima razvoj hidroloških zna-nosti. Napisana je tekoče in zanimivo, z do-kaj obsežnim citiranjem virov, ki omogočajonadaljnji študij.

GosGosGosGosGospodarič, R. in Habič, Ppodarič, R. in Habič, Ppodarič, R. in Habič, Ppodarič, R. in Habič, Ppodarič, R. in Habič, P., 1., 1., 1., 1., 1999997878787878:Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta Carsolo-gica 8, str. 11 – 162, Ljubljana. To delo sempogosto uporabljal pri svojih vandranjih poCerkniškem jezeru in okolici. V njem je ve-liko koristnih informacijh, podkrepljenih sskicami in načrti.

ShaShaShaShaShawwwww, T, T, T, T, T. R., 2000. R., 2000. R., 2000. R., 2000. R., 2000: Foreign travellers inSlovene karst 1537 – 1900. Založba ZRC

zaščite pred visokimi poplavnimi vodami, sobila tudi opazovanja nivojev Cerkniškega je-zera na Ribiškem kamnu povsem gospodar-sko pogojena. Zaradi tega je tudi upraviče-na in smiselna Brownova primerjava Ribiš-kega kamna z nilometri.

Neposredno Nil in Cerkniško jezero se-veda nimata ničesar skupnega, skupen ime-novalec pa je prav gotovo ta, da so bili pre-bivalci na njunih bregovih v veliki meri od-visni od njunega poplavljanja in umikanjavode. Da bi te naravne pojave napovedali,so si že zgodaj pomagali z nekaterimi boljali manj neposrednimi opazovanji. Egipčaniz nilometri, Notranjci pa z Ribiškim kam-nom.

SAZU, str. 244, Ljubljana. Zanimiva in boga-to dokumentirana knjiga, iz katere sem čr-pal Brownove citate. Priporočam v branjevsakomur, ki ga zanima zgodovina jamars-tva v Sloveniji.

VVVVValvasoralvasoralvasoralvasoralvasor, J. V, J. V, J. V, J. V, J. V., 1., 1., 1., 1., 1689689689689689: Slava vojvodineKranjske. Nekateri najbolj zanimivi odlomkisicer obsežne Slave so podani v odličnih inzanimivih prevodih Mirka Rupla, ki so pub-licirani v številnih izdajah Valvasorjevega be-rila. Priporočam v branje vsem jamarjem.

TTTTTrrrrrontontontontontelelelelelj, M., 2000j, M., 2000j, M., 2000j, M., 2000j, M., 2000: 150 let meteorologijena Slovenskem. Hidrometeorološki zavod RS,52 str., Ljubljana. Zanimiv pregled zgodovi-ne meteorologije in hidrologije na Sloven-skem.

Zanimivosti

82

Franc Kanduč iz Velikih Lipljen,možakar pri 77 letih, je vodič ponekdaj Taborski, sedaj Županovi ja-mi že 48 let. Po staležu spada v vrhslovenskih jamskih vodičev, če ne žekar na prvo mesto. Skupaj sva obu-jala spomine.

upanova jama pri Ponovi vasije bila odkrita leta 1926. Te-

danji župan Perme je jamo uredilza turizem in prvi organizirani obi-ski so stekli leta 1927. Med drugovojno je bila jama zaprta, prav takotudi nekaj let po vojni. Okrajni ljud-ski odbor iz Grosupljega je jamo le-ta 1952 preimenoval v Taborsko ja-mo (po bližnjem protiturškem tabo-ru) in jo ponovno odprl za turizem.Franca Kanduča, doma iz bližnjevasi, so takrat prosili, da bi vsaj zakakšno leto prevzel vodenja po ja-mi, to je vsaj toliko časa, da se stvarprime, potlej bo pa že kako. Dne 6.junija 1953 se še danes živo spominja. Ta-krat je nastopil svojo jamsko službo in je v njejnepretrgoma še dandanes. Seveda to nikolini bila služba, s katero bi bil polno zaposlen.Predstavlja le dodaten vir dohodka, osnovnivir njegovega preživljanja je kmetija.

Število vodenih tur dnevno je odvisno odobiska, ta pa je z leti precej nihal. Sedaj grev jamo največ trikrat dnevno, vrhunec pa jebil leta 1972, ko se je število turistov prvičpovzpelo čez 10.000. Zgodilo se je, da je šelv jamo tudi po sedemkrat na dan. Turistič-na pot sicer ni hudo dolga (610 m), toda natej poti je 438 stopnic v eno smer. Po tak-šnih »špicah« je običajno čutil noge. Pravi,da je to najbolj naporna turistična jama v

V jamo vodi že 48 let IGOR PERPAR

Sloveniji. Bolj naporna se mu zdi le GrottaGigante v Italiji. Sicer je v povprečju vodilv jamo po štirikrat na dan.

Pri svojem delu je navezal stike z mno-gimi ljudmi, in prav to ga veseli in bogati.Marsikateri turist je na njegovi posesti po-stavil šotor in prenočil. Hišna vrata so od-prta, oddaja tudi sobe. Govori nemško initalijansko. Jamarji in predstavniki turistič-nih jam od drugod ga zasipajo z reklamaminjihovih jam in vabili, naj jih obišče. Znaneso mu slovenske turistične jame, obiskal paje tudi nekatere v Nemčiji, Avstriji in Italiji.Najlepša izmed vseh se mu zdi Grotta Ca-stellana pri Bariju. Tam je bil večkrat, saj seje pogosto z vlakom odpeljal na obisk k

Ž

Franc Kanduč. Foto: Igor Perpar

Zanimivosti

83

bratu, ki je živel v Bariju.V Županovi jami mu je najbolj všeč Mat-

jaževa dvorana, saj, kot pravi, imaš tam reskaj pokazati. Posebnost so tudi ledeni kap-niki, ki jih poleti seveda ni, vendar jih vrazlagi obiskovalcem omeni. Vesel je tistih,ki si to zapomnijo, mu izven sezone telefo-nirajo in sprašujejo: »Ali so že?«. Rad jihpokaže. Takrat pelje le do Ledenice. Pose-ben ljubitelj ledenih kapnikov pa je bil foto-graf Dela Janez Zrnec. Prihajal je vsako letoin jih dokumentiral.

V vseh letih se je pri obiskih in delih vjami zgodila le ena manjša nesreča. Nekadeklica je zaradi prerivanja na stopnicahstopila čez rob, padla in si zlomila roko vzapestju. Mogoče je vzrok, da ni večjegaštevila nesreč, iskati v dejstvu, da so jamoob prvi otvoritvi blagoslovili.

Kar nekaj preglavic pa je povzročala elek-trična napeljava v jami. Trenutna je že tret-ja v obdobju njegovega vodenja. Večkrat seje zgodilo, da je takrat, ko je bil s skupinona ogledu jame, zmanjkalo elektrike. Takratje le ob soju baterijske svetilke pospremilobiskovalce iz jame. Tega so bile najbolj veseleskupine osnovnošolcev. Zanje je tak dogodekpredstavljal pravo pustolovščino. O električ-ni napeljavi in kablih pa še to: v jami so dosedaj snemali štiri filme. Kot vodnik je privseh štirih sodeloval tudi Franc. Najbolj so muostale v spominu tehnične ekipe, ki so mo-rale v jamo znesti goro opreme (predvsemkablov), pri čemer so neznansko preklinjale.

Jamo obiskujejo razne skupine. Pred-vsem starejši ljudje se pogosto ustrašijostopnic, tako da marsikdo raje počaka zu-naj. Opaža, da se je v zadnjem času močnozmanjšalo število tujih turistov, kljub temu,da so jamo obiskali že številni veleposlanikitujih držav v Sloveniji in npr. pred kratkimosem angleških županov.

Pogoste obiskovalke jame so šolske sku-pine. Z nekaterimi učiteljicami so stari znan-ci. Te otroke dobro pripravijo na obisk, tako

da mu niti ni potrebno posebej omenjati, danaj ne stopajo izven poti, naj se ne dotikajokapnikov ipd. Otroci pa so najbolj začudeni,ko učiteljica reče: »No, sedaj vam bo paKanduč nekaj zaigral,« on pa brez instru-menta zaigra kar na kapnik.

Z vlomi v jamo ni bilo nikoli težav. Enkratje sicer nekdo odtrgal prečko na vhodnihvratih, toda na srečo v jami ni bilo nikakr-šnih sledov vandalizma. Drugače je predjamo. V kiosk turističnega društva so vlomiliže večkrat, izpred vhoda pa so že ukradliklopi in mize. Takšne stvari se verjetno nebi dogajale, če bi bilo pred jamo odprto go-stišče. Zaprto je že sedmo leto, kar se odra-ža tudi v obisku jame. Občina Grosuplje sezaveda pomena jame, saj je to njihov turi-stični as. Toda lastniška razmerja zemljišč,na katerih stoji nekdanje gostišče, so zaradipretiranih zahtev lastnikov praktično ne-rešljiva. V sodelovanju s Turističnim druš-tvom Županova jama pa vendar izvajajovzdrževalna dela v jami, pred kratkim sotudi asfaltirali cesto do Velikih Lipljen. Obcesti so postavili odbojno ograjo, ki se Kan-duču ne zdi funkcionalna, in ga celo moti,saj za robom cestišča ni nobenega prepada,ograja v gozdu pa predstavlja rano v nara-vi. V pripravi je sanacija stopnic do Ledeni-ce, Kandučeva velika želja pa je, da bi po-daljšali turistično pot za dvajset metrov, dodna Zadnje dvorane.

Za svoje delo je Franc prejel vrsto priz-nanj. Najbolj odmevni sta priznanji Turistič-ne zveze Slovenije in Turistični nagelj TVLjubljana.

Najavite se kadarkoli, obiščite Županovojamo in ga spoznajte. Če boste prišli dovhoda v jamo pred njim in boste zaslišalizvok bližajočega se motorja, ki ga upravljamladenič s klobukom na glavi, vedite, da jeto on. Da je res mladenič, boste spoznali inpriznali, ko boste lovili sapo in sopihali zanjim po stopnicah v jami. Povem vam, je vzavidanja vredni kondiciji.

Zanimivosti

84

pomladi leta 1967 se jes Konjskih polic izpod Bo-

hinjskega Migovca v Ukancuutrgal obsežen snežni plaz.Po kilometru in pol uničujo-čega potovanja se je ustavil vstrugi potoka Suhe na nad-morski višini okoli 700 m.Sled njegovega potovanja jebila vidna še dolgo vrsto let.Da poletja je snežna masa žeprecej skopnela, kar je preo-stalo, pa je na zunaj izgledalokot snežišče – torej nič poseb-nega. Dolgo je bilo kakih dve-sto in široko okoli štiridesetmetrov z rahlim padcem v osi doline protiseverovzhodu, krili pa sta bili rahlo privz-dignjeni. Med snegom in pobočji doline jebila do meter široka in različno globokašpranja, ki je nastala zaradi taljenja snegaob stiku s toplejšim skalovjem. Ob prvemobisku sem opazil, da pod snežiščem tečepotok Suha in da bi se ob vodi pod njimdalo sprehoditi.

V lepih poletnih bohinjskih popoldnevihukanška vikendaška oziroma počitniška mu-larija nima kaj pametnega početi. Za kopa-nje je že prehladno, saj avgusta sonce vUkancu že kaj kmalu zastro okoliški hribi,nogometa, badmintona, kart in še česa se sča-soma tudi naveličaš in malo spremembe infizkulture ne škoduje. Tisto poletje je z namiv isti hiši v Ukancu, kjer se je reklo pri Ukcu,dopustovala družina Bernard iz Utrechta naNizozemskem. Priključilo se nam je še nekajokoliških mulcev in kar številna odprava sije šla ogledat ta ne ravno pogost pojav vdolini Suhe. Tedaj še nisem bil pri jamarjih,sem pa že hodil pa hribih in sem imel temu

O snežni jami v Bohinju ALEŠ LAJOVIC

primerno opremo – pelerino, gojzarje, ce-pin, ostali pa seveda nič. Do snežišča sma sevzpeli po gozdni stezi (ceste tja tedaj seve-da še ni bilo), poskakali na sneg in se dričalipo njem, izvajali proste like, se kepali, ska-kali... Skratka – zimsko veselje sredi poletja.No, in potem sem se tudi jaz počasi napra-vil, spustil da potoka in ob njem zakoračil vnenavadno »jamo«. Ostali nekako niso imelitakih želja.

Osnovna značilnost »jame« je bila ta, darazsvetljava ni bila potrebna, ker je dovoljsvetlobe prodiralo skozi sneženi strop, s ka-terega je na vseh koncih in krajih izdatnokapljalo – končno, saj je bilo poletje! Peleri-na je torej prišla kar prav. Vhodni rov ni bilprav velik, pač pa se je zadeva precej raz-širila v notranjosti. In povišala! To spozna-nje ni bilo ravno ohrabrujoče, saj mi je takojpostalo jasno, da debelina stropa ne morebiti kdo ve kolikšna. Za hip mi je prišel namisel Mali naravni most v Rakovem Škocja-nu. In ostala kompanija je še vedno skakalanad menoj... Obrnil sem se, zlezel na prosto

P

Snežna jama v Zadnjici, poletje 1958, dimenzija profila na vhodu je okoli 5 m ×15 m. Foto: Zvone Ambrož

Zanimivosti

85

in tovarišijo opozaril na nevarnost. Navdu-šenje nad zimskimi radostmi sredi poletja jehitro splahnelo in molče smo se vrnili vUkanc. Mislim, da nihče staršem ni omenil,kje smo bili.

Meni pa je po tolikih letih žal, da te»jame« tedaj nisem dokumentiral oziromaposlikal, saj je tak snežni plaz v Ukancuredek gost. Imeli pa smo očitno tudi precejsreče, da se nikomur ni udrlo pod nogami.V tem primeru bi namreč lahko padel karnekaj metrov globoko na skalovje v strugiSuhe.

Ta članek naj bo opozorilo vsem, ki radihodijo po hribih in občasno prečkajo snežišča,pod katerimi tečejo gorski potoki, da je podnavidez trdnim, zbitim snegom lahko ob-sežna snežna »jama« s kaj tankim stropom...

V bistvu gre v primeru te »jame« za kon-taktni kras, in sicer konkretno za kontakt

apnenec – zbit sneg (oz. led). Slednji je vtem primeru tvoril krovnino, ki pa je bilazaradi visokih poletnih temperatur (topelzrak je vlekel seveda tudi skozi jamo) mesto-ma na stropu že zela tanka in je obstajalaresna nevarnost, da se pod obiskovalci stropjame udre. Naslednje leto jame ni bilo več.

Zadnja leta so se v speleologiji pojavilenove veje, npr. urbana speleologija, nedav-no smo iznašli izraz militarna speleologija(podzemlje, ki je služilo ali še služi v vojaškenamene). Take primere, kot jih obravnavaoz. opisuje ta članek, pa lahko mirno uvrsti-mo v nivalno speleologijo z vsemi svojimiposebnostmi! Nič zato, če imajo take jamevčasih, v primerjavi s človekom, zelo kratkoživljenjsko dobo.

Sicer pa, kaj je jama? To je človeku do-stopen podzemni, bolje rečeno podpovršin-ski prostor!

Snežna jama v Zadnjici, poletje 1958. Profil rova je identičen kot v apnencih, le da je v tem primeru jama delo tekoče vode inzlasti zračnega prepiha, na kar kažejo »fasete« na bokih rova. »Strop« nad jamo je zelo tanek. Foto: Z. Ambrož

Zanimivosti

86

ila je sobota, sredina septembra. Biloje temačno, zaspano jutro. In pred-

vsem je bilo zelo zgodaj. Po gorenjski avto-cesti so drveli trije avtomobili z netopirskiminalepkami, s po dvema zehajočima članomater znatnim tovorom »štrikarije« in kovačije.Napočil je čas za podvig, ki je na sestankihv podzemlju Ilirske ceste dozoreval skoraj-da celo poletje. Brezno pri gamsovi glavici,BPGG na kratko, ali ljubkovalnoGams, je kot ena večjih »ajzenpo-narskih« ambicij silno burilo duho-ve; pripovedi izbrancev, ki so se žespustili v ta razvejani sistem spošt-ljivih velikosti, pa so še dodatnorazvnemale domišljijo.

Kakorkoli, šestim udeležencemtokratne akcije se je domišljija za-čela prebujati šele ob skodelici črnekave pred planinsko kočo na Vo-garju, ki si z našim klubom deliime. Kot se spodobi za vsak izlet vjamske temine, je seveda kmaluposijalo tudi sonce. Po polurnemgrizenju kolen smo bili pri vhodu,kjer smo še enkrat preverili opre-mo in dočakali tisto uro, pred ka-tero se po JKŽ-jevskih pravilih ni-kakor ne sme v jamo. Po prvotnemnačrtu naj bi se najprej spustili sta-ri mački: brata Gedei in Nebojša, zzamikom dobre ure pa še zelenca,namreč midva s Silvom, pod bud-nim očesom Mihe Celarca. Pa jenekdo ugotovil, da je njegov »krol«še v dolini...

Notranjost jame me je presene-tila; visokogorske jame naj bi bilenezanimive in puste, ampak meniso so zdeli tisti razgibani rovi do-

volj impresivni tudi brez »kiča«. Mudilo seni nikamor, cilj je bil samo pobiranje vrvi inpot navzdol je bila užitek. Izkazalo se je, daje naš timing odličen, saj je v tistem trenut-ku, ko je Nebojša dosegel Biafro, na drugistrani dvoranice iz rova posvetil Tibor. Ekipista se torej na minuto točno srečali na do-govorjenem mestu. Kratek počitek in malicasta posebej prijala, ker sta potekala globoko

Brezno, da te sezuje! KRISTINA JAGER

B

Doživetja

Predstavnik »sveta modrecev« Jolbe pred spustom v »Gamsovo«.Foto: Peter Gedei

87

pod magično mejo dvestotihmetrov, kjer naj bi se, po na-vedbah iz Mlajšega jamarja, za-četnikom že začel megliti ra-zum.

Še slabih pet mesecev nazajbi samo zamahnila z roko, če bimi kdo rekel, da bom takolelazila po Putickovem kraljestvu.Kaj točno je vzrok, da so me lezamikala blatna prostranstva,nisem znala prav dobro razlo-žiti, ko sem prvič prišla na »fe-rajn«. Povod je bil vsekakor Jol-be, ki je, smehljajoč se s plakatana steni Delavske knjižnice,med dvema sidriščema »štrikalkapo s cofom«. Ne vem tudi,zakaj je društvo, ki je tisti maj-ski četrtek pričakovalo celo hor-do svežih jamarskih moči, pri-redilo tečaj za eno samcato štu-dentko jezikov, ki se bolj maloukvarja s fizkulturo?! Pa so mitakoj razložili nekaj, kar semdojela šele kasneje, da jamars-tvo namreč niti pod razno nisamo šport.

Športno pa je bilo še vedno vzdušje, kosem, težja za pol »prasice«, začela »žimariti«navzgor. Do Polstebra me je pospremil Mi-ha, potem pa se je vrnil pomagat Nebojši, kimu neprespana noč in jutranje romanje zaneubogljivo opremo nista zmanjšala speleo-loške vneme. Pri Polstebru sem se ravnodobro vpela in se, po kratki borbi s tokratpolno transportko, povzpela nekaj metrov,ko me je nenadoma zalilo presenečenjedneva. Najprej sem pomislila, da je to pačzelo slaba šala, če skozi prej suho jamonaenkrat lijejo potoki, in plezala naprej vtrdnem prepričanju, da se bo rov kmaluobrnil tako, da bo nadležni curek padal mi-mo mene. Čez nekaj minut, ko sem bila žezdavnaj premočena do kože, se je vode na-

veličala tudi karbidka. Luči sprva nisem po-grešala, saj je bilo proti nalivu udobnejeplezati z zaprtimi očmi. Bolj me je začudilo,ko me je nekje na sredini stopnje zapustilškorenj: noga mi je za trenutek zdrsnila izzanke in že je do vrha napolnjen z vodoletel navzdol...

Nikoli se še nisem prepenjala v popolnitemi. Ker pa za vrat curljajoča voda očitnoblagodejno vpliva na razvoj misli, sem hitrougotovila, da se sidrišče pred mano po svo-jem bistvu od drugih razlikuje le po tem, daga je treba otipati. Uspelo je v prvem posku-su, z eno samo žrtvijo: po poti prvega jezdrsel še drugi škorenj. V naslednji stopnjise je rov precej razširil, vlažnost se je malobolj porazdelila, plezalni tempo pa rahlo

Doživetja

Ob »čudovitem« prostoru za kampiranje v Biafri. Foto: Peter Gedei

88

Počitek na 390 metrih globine. Foto: Peter Gedei

popustil – prsna zanka se mi je kot po-navadi zrahljala, s stotko napolnjena»prasička« pa me je že svinjsko težila.Malo preden sem – končno! – prišla dosidrišča, se je pod mano razdal za jamar-ska ušesa najgrozljivejši zvok: topo udar-janje trdega predmeta ob skale. Padal jespodnji del v Biafri skrbno z najlepšimikoščki karbida napolnjene karbidke, ki niprenesla stalnega drgnjenja ob skale.

Pri sidrišču sem se znašla v strašnidilemi: naj se najprej znebim transport-ke, ali naj poskušam usposobiti katero odrezervnih luči? Prvo možnost sem opu-stila, ko sem ugotovila, da bi lahko vsvojem poševno visečem položaju izumi-la še kakšne nove vozle. Povsem mokravžigalnika sta bila neuporabna, ročna ba-terija, ki sem jo otipala v »beer-bagu«, paje za sekundo osvetlila le razmočeno ri-

Pasaža. Foto: Peter Gedei

Doživetja

89

ževo čokolado v njegovi notranjosti. Lotilasem se torej resnega dela: prepenjanja. Šloje težje kot prvič, zaskočil se mi je »krol«, z»žimarjem« pa se nikakor nisem mogla po-tegniti tako visoko, da bi ga lahko sprostila.V naslednjih desetih minutah sem se malozamislila nad sabo. Obnovila sem znanjekletvic, nato molitvic in ozmerjala svojo za-četniško ignoranco, da grem v brezno brezelektrične luči, medtem ko jih je pod manoše pet ravno tako mokrih kot jaz. Srediugotovitve, da niti ne vem več, s katerim odpremrlih prstov skušam odpreti »krol«, semz nogo v višini ramen našla oporo in seuspela osvoboditi.

Nerazumna želja, da bi vrv vodila ševedno navzgor in bi se lahko s plezanjemmalo ogrela, se mi ni izpolnila; na-prej je šlo samo še »na frej«. Vpelasem se in začela telovaditi, doklerni po eni mali večnosti do meneprisvetil Silvo. Pri vhodnem brez-nu, kjer so se v vodi namakali na-hrbtniki in gojzarji, naju je dohitelMiha in na hitro smo se spraviliven. Zunaj se je nevihta že uneslain ob pripovedovanju vicev in kru-ljenju govejih koračnic, ki nama jihje Miha namenil kot moralno pod-poro, smo po strmini nekako pridr-sali do avtomobilov.

Bilo je zaspano, temačno jutro:nedelja. Na bivšem smetišču podVogarjem se je v treh parkiranihavtomobilih po dvakrat nekaj zga-nilo in pretegnilo. Ko se je pokaza-lo sonce, sem iz odprtega prtljažni-ka karavana že lahko opazovala ži-vahno dogajanje in hkrati občudo-vala svoje do nerazpoznavnosti za-tečene podplate v božansko suhihsupergah št. 46. Brata Gedei stamed sistematičnim pospravljanjemopreme glasno razpravljala; Peterje z ostanki suhega sadja in orešč-

kov oziroma t. i. ptičjim futrom nahranilsestradanega Silva, Tiborju pa se je v jamimaščeval ekshibicionizem - samo z »gatami«pod kombinezonom te od vročine pač nemine. Nebojša je zatrjeval, da ga je nekajrezin limone pred spanjem rešilo gotovegaprehlada in le Miha je bil, kot dan poprej,nesramno spočit.

Ob odhodu nismo docela spoštovali tra-dicije: do planinske koče je skočil le Nebojšain sporočil, da smo iz minusa prišli živi inceli, na kavo pa smo se odpeljali v bife. Takose je zaključila še ena akcija; sicer nora, aveliko bolj nedolžna, kot tista, ki se je istonoč dogajala na Kriških podih, in s srečnimiztekom dokazala, da jamarstvo res ni samošport.

Pred Breznom treh. Foto: Peter Gedei

Doživetja

90

il je čisto navadenpetkov večer... Se-

diva z Mihom v biljard-nici, debatirava o stva-reh, ki se naju ne tičejo,ter »paseva firbec«, kajje na dnu najinih kozar-cev. Skratka, res nava-den petkov večer... Zasoboto pa tega nisemveč mogel reči. Povab-ljen sem bil namreč naogled jame.

Začetek tistega so-botnega jutra mi je bilzelo všeč. Zavzeli smoTrubarjevo domačijo, alinatančneje gostilno na Trubarjevi domačiji,ter v samem štartu dali natakarju na zna-nje, da se bomo borili do zadnjega in dapoložajev ne izpustimo iz rok. Enega zažile, enega za pogum, zdaj pa zares!

Vhod v jamo res ni bil hollywoodski, šemanj lasvegaški, a na njem je bilo nekajmisterioznega. Zakaj nihče ne prodajavstopnic? Že res, da me je Miha opozoril, dajama ni turistične narave, a pričakoval semmalenkost več, kot zgolj luknjo v steni in enrahitičen grm, ki jo zakriva. Že takoj povstopu sem našel znane okraske, za katereverjamem, da kot biser lepote bogatijo mar-sikatero jamo na Slovenskem. Smeti na-mreč. Toda moj avanturistični duh je ostalneomajen. Hrabro sem zakorakal naprej,vendar ne za dolgo. Kaj kmalu se je mojekorakanje spremenilo v plazenje, plezanje,

Moji prvi vtisi o jamarstvu TADEJ MACURA

ali kako sem poln zaupanja sledil skupini jamarjev, nevedoč, da nihčeod njih ne ve, kaj nas čaka, jaz pa poln samozavesti, ker so mi pozabili

povedati, da nihče od njih jame sploh še videl ni.

puzanje, padanje in vse ostalo, kar bolj sodina vojaški poligon kot pa na ogled jame.Pravijo, da ko si v težavah, glej na situacijos svetle plati. Saj bi. Pa v tisti hudičevi temisploh nisem mogel ločiti, kaj je svetla in kajtemna plat. Delo naj bi mi olajšala karbidov-ka, a bolj slabo, ker bi morali za smiselnoizražanje njene svetilnosti vpeljati novemerske enote, kot so mili- in mikroluksi. Torej,od poraza do poraza, do končne zmage.

Čiščenje oblek v bližnjem potoku je, vsajkot sem videl, edino mene spravilo v precepNisem namreč vedel, ali naj postrgam blatoz obleke ali obleko z blata. Obojega je bilonamreč enako. Pa nič ne de. Obleka nenaredi človeka, res pa, ko je polna blata,dobro ublaži padce. Pa teh ni bilo dosti.Rane sem si zacelil že v gostilni na potinazaj.

B

PO

Po akciji v Griški jami. Foto: Igor Perpar

Doživetja

91

Bunkerji na Poreznu JANEZ SNOJ

oletna meglica se še ni dvignila, ko svase z bratrancem Martinom, ki je član

Društva za raziskovanje jam Luka Čeč, used-la v avto in se odpeljala proti Poreznu. Avtosva pustila pri neki kmetiji, nato pa šla pešv hrib. Hodila sva uro ali dve in končnoprišla na težko pričakovani cilj. Bil je julij2001, ko sva z bratrancem iskala bunkerjena Poreznu.

Tik pod vrhom sva zagledala več stavb,ki so jih zgradili Italijani v času med obemavojnama. Najprej sva naletela na konjušni-co, ki jo je zob časa že precej najedel. Malonaprej pa stoji lep in velik planinski dom,preurejen iz bivšega vojaškega objekta. Os-krbnika sva vprašala za bunkerje in napotilnaju je še malo višje proti vrhu.

Mahnila sva jo po stezici in res kmalunašla vhod, čeprav je že malo zasut. Vsto-pila sva v dolg hodnik, ki je zelo lepo ohra-njen. Baterije so nama sicer nagajale, a svase v njem dobro znašla. Naenkrat se pro-

stor razširi v majhno dvoranico. Iz te vodihodnik naprej in najinim oslabelim bateri-jam je kmalu priskočila na pomoč dnevnasvetloba. Še nekaj metrov in prišla sva vkupolo s strelnimi linami. Skozi nje sva vi-dela Blegoš in druge hribe Škofjeloškegapogorja. Ko sva šla nazaj, sva opazila, da sehodnik razcepi in novi rov se je končal v šeeni kupoli s strelnimi linami, ki pa so obrnje-ne bolj proti severu. Splezala sva ven in serazgledovala po okolici. Nazaj pa sevedaspet po temnih in vlažnih hodnikih, kjer svaodkrila še en hodnik, ki naju je kmalu pri-peljal ven. Tako ima ta bunker dva vhoda,dvoranico in dve kupoli s strelnimi linami.

Na Poreznu je še en bunker, ki pa jezaprt za obiskovalce, ker ga uporabljajo ra-dioamaterji. Vrh Porezna je res ves preluk-njan. Planincem, ki se odpravljajo na Pore-zen, svetujem, naj ne pozabijo doma dodat-nih baterij, da ne bodo tavali po bunkerjihkot izgubljene duše pod zemljo.

P

Pred akcijo. Foto: Peter Gedei

O

Doživetja

92

Moraliziranje nekega člana TIBOR GEDEI

amarji JKŽ smo že pred leti z velikimveseljem sprejeli medse Tretjega člana.

Na skupnih raziskovalnih akcijah nas nav-dušuje njegov vzkipljivi in prepoznavni zna-čaj, saj v jamah za seboj vselej pušča neiz-brisen pečat. Tretji član odpira popolnomanove poti in perspektive. Hecna stvar.

Nedavno sem ožjemu krogu sodelavcev(nejamarjem) ponosno pokazal slike, ki pri-kazujejo širjenje ožine s pomočjo Tretjegačlana. Misleč, da bom sodelavce očaral sslikami našega dela – ponosno borbo s ska-lami, iz katere kar kipi iznajdljivost, sem bildeležen hude kritike. Sprožili so val vpra-šanj: o koristnosti našega početja, o pravici,ki jamarjem sploh dovoljuje kaj podobnega,o brezsrčnosti do Narave. Slik ni želel gle-dati nihče več. Kakršnakoli je že bila kritikain karkoli bo v prihodnosti dosegla, ni nič vprimerjavi s tem, kar se je med njihovimibesedami dalo izluščiti in je kasneje molčeobviselo v zraku – etika našega početja.Vsakod nas ima svojo filozofijo. Če se tega zave-damo ali ne, nobena od njih ne velja kajdosti. Tudi njihov vpliv na naše delovanje inživljenje je velikokrat zmoten, celo pogu-ben. Nujno je, da poskusimo naša hotenjain usmeritve s kritiko izboljšati.

V klubu sem pričel veliko spraševati, se

pustil podučiti o koristnosti in slabosti naše-ga početja od starih in mladih ter prišel dosklepa, da razprave o Tretjem članu na na-šem klubu sploh ni več mogoče izpeljati, sajvečina v tem ne vidi nič slabega – razisko-vanje pač. V klubu JKŽ, kot zadnjem ne-spremenjenem ostanku nedavne zgodovi-

ne, sicer še vedno vladajo najtoplejši tova-riški odnosi; skrb za jame in Naravo ševedno ohranjamo na zavidljivi ravni. Vesnaš trud se uresničuje ob varovanju jam inbogatenju Katastra. Ljudje zunaj jamarskihkrogov o našem raziskovanju in skrbi zajame ne vedo veliko, če pa jim pokažeš žeomenjene slike, doživiš mrzel tuš, saj skle-pajo, da je z nami nekaj hudo narobe.

Z jamarstvom sem se pričel ukvarjatipred dobrimi 23 leti, pri rosnih in uporniš-kih petnajstih letih. Z nostalgijo, ki se neizbež-no prilepi na stare čase, se spominjam, kakosmo se tedaj podajali v jame. Siti medgenera-cijskega fraziranja in porajajočega se športne-ga potrošništva v podobi teniških kostumovter rojih pobebljenih planincev z gora smose kot zadnji odpadniki podajali v podzem-lje, v Temo. Ljudje s površja zemlje so sepodili za različnimi žogicami, »fitnesirali« insi bili prisiljeni le še z denarjem slepo ku-povati utvaro rekreacijskega oddiha.

J

V razmislek

G d o b i r e d k e j d o b u ?

93

Nas, večne umazance, je v Temo gnalavelika pustolovščina – raziskovanje zadnjihneodkritih koščkov sveta. Za vselej nas jeokužila in večno bomo bolehali za neoz-dravljivo boleznijo, imenovano speleologija.Na akcije smo se takrat podajali na danesnepredstavljive načine. Preklinjali so nas naavtobusih, veliko smo pešačili, lovili zadnjevečerne vlake. V Temo smo se podajali zobrabljenimi delavskimi čeladami, na kate-rih so brlele doma zvarjene »čelke«. Pasaže sonam cefrale bedne platnene kombinezone.Med spusti v kratka brezna so nam za sidriš-ča služili skalni roglji, okoli katerih smo ovilimehke »gurtne« za pritrditev jamskih les-tvic. Raziskovalna strast nam je že tedaj po-rivala v roke najrazličnejše motike in lopati-ce, s katerimi smo tu in tam razgrebli ilovicoter si razširili prehode v nove svetove. »Šte-malo« se je malo. Občutek imam, da smo sPodzemljem tedaj igrali nekakšen fair-play.Veliko ožin in brezen pa je čakalo na kaj ime-nitnejšega, kot so jamske lestvice in rovače.

Nesluten razmah vrvne tehnike je odprlpopolnoma nove poti. Naše »lojtrce« so za-menjale drage, a kakovostne vrvi, lopatkeso zamenjala najrazličnejša dleta, osti in»macole«. Po breznih smo v zadnjih letihnatolkli morje svedrovcev, sprva na roke,kasneje s pomočjo vrtalnih strojev. Danes vTemo ponesemo prijatelja Ryobija, ki medrjovenjem brezpogojno navrta metre in me-tre vrtin. Tretji član je vedno dobrodošel.

Kam to pelje? Kaj sledi čez deset let? Skom vse se bomo prerekali in tožarili, danas ne spustijo več v jame? Bomo tudi jamarjiJKŽ podlegli duhu časa in postali glasniki ri-valstva s površja, nenehnega dokazovanjapremoči nad Naravo ter si kupovali utvarojamskega raziskovanja izključno z denar-jem, ki bo nujen za nakup vse dražje nepo-trebne opreme. Bodo nazadnje v Sloveniji vsejame zaklenjene? Tla pod našimi nogami invedenje o jamah, ki smo ju podedovali odpredhodnikov, so preveč dragoceni, da se o

njih ne bi zamislili. Podzemne jame so innaj tudi ostanejo naša najvišja obveza.

Marsikdo poreče, saj se jamarji na vsomoč trudimo ohraniti prvobitnost naših jam,še kako močno pazimo na jamsko favno,okrasje, bogatimo kataster. Nekaj malegarazbitih skal in »s fiksi nanetanih« brezennam pa res ne sme nihče očitati. Morda res.Vrnitve nazaj ponavadi ni. Uporabe vrvnetehnike ne odpravi nihče več, Tretjega članase najbrž ne znebimo več prostovoljno.

Morda res... V nekem smislu je tudi Na-rava brezbrižna do jam, saj jih ves čas uni-čuje: ruši strope, zasipa prelepa brezna inpodobno. Učinki preoblikovanja jam s straniNarave pa se prav gotovo ne pokažejo vroku 23 let. Razvoj jam se meri v krepkihtisočih letih. Preoblikovanje gora, rek in jamse v primerjavi s kratkostjo našega življenjane izkaže za brezbrižnost Narave, temvečza čudoviti odlomek »Simfonije Stvarstva«.Jamski prostori so vredni, da jih opazujemoin cenimo same po sebi in ne zgolj zato, kerjih opazujemo ljudje, za Naravo nedavnonastala bitja.

Evolucijsko gledano ljudje Naravi ne pred-stavljamo nič večje vrednosti kot čebelice, kioprašujejo cvetove. Človek kot nabiralec plo-dov Naravi najbrž prestavlja preprostegaosemenjevalca. Sadež poješ tu, črevo iztre-biš tam. Seme ima zelo dobro izhodišče zakalitev, saj je obdano s prvovrstnim narav-nim gnojilom. Tako gre to. To, kar človekanenaravno dviga nad Naravo, je njegovakultura. Zmožnost, da svoje znanje o Nara-vi prenesemo na naslednjo generacijo, neda bi to morali storiti izključno naši geni, jeobčudujoča. Smreka preda svoje izkušnje innačrte svoji potomki preko semena. Človeš-ki potomec poleg naravne genetske kode vkratkem času prejme tudi kulturo svojihstaršev. Žal pa je tu nekaj hudo narobe.

Slike s površja kažejo še kako ubogo sli-ko. Živimo v svetu, ki ni ravno prizanesljivdo nas samih, kjub temu, da smo si ga

V razmislek

94

podredili sebi v prid. Norost človeštva sekaže v skrajno zavoženi preteklosti in obe-tih, da dobesedno izničimo sami sebe. Para-doks, da človek z razvojem znanosti in kul-ture evolucijsko gledano sebi ne koristi, sajga to oddaljuje od Narave, je zaskrbljujoč.Od iznajdbe prvega orodja in ognja naprejse zdi, da celo človeštvo brezglavo leti svo-jemu koncu naproti na krilih bliskovitegatehnološkega razvoja. Razum na vso močcaplja za tehnološkim razvojem in kulturože od iztrebljenja neandertalcev naprej. Vtoku zgodovine smo z iztrebljenjem različ-nih kultur in ljudstev spregledali marsikate-ro rešitev kvalitetnega sobivanja z Naravo.

Sedanja grabežljiva civilizacija izvaja gro-bo nasilje nad naravo in ljudmi. S črpanjemnaravnih virov in popolno nedozorelostjonašega razmišljanja o obnavljanju le-teh sstrani Narave si kopljemo lastni grob. Karpoglejmo: nekaj sto ljudi, vodij multinacio-nalk, bo ravnokar nadvladovalo nekaj milijardljudi. Z brezglavim črpanjem težko obnovlji-vih naravnih bogastev in zagotavljanjemhrane izključno iz nenaravnih monokultur,ki ne dozorijo brez dodanih herbicidov inostalih strupov, smo dobršen del planetaspremenili v polpuščavo, kjer je rodovitnazemlja dobesedno mrtva. Lačnih je, kljubsvetovnemu presežku pridelane hrane, ob-čutno preveč. Kot obupanci ustanavljamonaravne parke, kjer skušamo ohraniti neo-krnjeno naravo, obenem pa te parke »škro-fimo« z umetno izzvanim kislim dežjem.

Trdno upamo, da je Černobil streznil šetako razgrete glave, obenem pa vemo, dado jedrske katastrofe slej ko prej pride, ponesreči ali celo hote. Kakšne bodo posledicemorebitne jedrske nesreče ali spopada? Kajprinaša s seboj sprememba temperature vo-de globoko v oceanih? Bo naslednja ledenadoba poklicana predčasno? Kljub hudemurazdejanju in morebitnemu izničenju člo-veške vrste bo Narava preživela. Življenjebo vedno preživelo, saj živa bitja poseljujejo

skale in morja našega planeta že vsaj trimilijarde let. Narava bo preživela!

Pojav tople grede, poplava strupov v na-ši hrani, vodi, zraku; najbrž se vse že daneskaže na ljudeh. Kaj slaba popotnica za našepotomce. Riše se nam klavrna slika prihod-nosti. Naši otroci ne odrastejo več brez an-tibiotikov in različnih pršil, že vsaka drugazakonska zveza razpade, naše starše pravi-loma ubije rak. Težko je reči zakaj, vemo pa,da so to slike tihe epidemije. Obračun Naravez ljudmi? Obračun ljudi z lastno kulturo?Vsi se ves čas za nečem pehamo, zdi se mi,da tako kot vsi tudi sam ves čas nekaj de-lam, naredim pa nič. Je tudi tole pisanje za-stonj, saj ga slej ko prej povozi duh časa? Jeza preživetje človeštva nujen preobrat v mi-selnosti vsakega izmed nas? Moramo izniči-ti svojo kulturo, da sprevidimo, da smo bitjaNarave, da je Zemlja naša najvišja obveza?

Zemlja nam ne sme predstavljati le kupaskal, podobnega luni, kjer je s pomočjo vodein svetlobe nastalo življenje. Ne moremovrednotiti le življenja, ne da bi vrednotilitudi Zemlje, kot pogoj za življenje. Prastarahindujska misel govori: »Bog spi v kamnu,diha v rastlini, sanja v živali in se prebujav človeku«. In misel razločno pove vse. Nedomišljajmo si, da smo bogovi ali pa nekajposebnega. Predstavljamo le del zaključene-ga kroga. Ključ do sreče je preprost. Poenosta-vite si življenje. To vam seveda ne prinesekončne odrešitve, saj boste zaradi nagrma-denih človeških strupov na Zemlji tako alitako umrli od raka, kapi ali neozdravljivegripe. Poenostavitev življenja vam prinesele duhovni mir in iz duhovnega miru izviraradost bivanja in navdušenje nad Zemljo.

Jamarke in jamarji, pozor! Ljubite skale,saj so gradniki naših templjev! Nuja, da bimorali prav na vsaki akciji, z vsemi sredstviizsiliti nadaljevanje jame, bo čarobno počakalana stranskem tiru. Ob naslednjem obisku vjami postojte, ugasnite luč in v temi prisluh-nite skalam. Poslušajte in slišali boste!

V razmislek

95

Vreča za smeti

Naravno okolje v veliki meri vpliva načlovekov razvoj, na njegovo poselitev pro-stora in na način, s katerim se preživlja.Velja pa seveda tudi obratno, človek prostor,v katerem živi, neprestano spreminja in siga prilagaja, pogosto do te mere, da muspreminja podobo. Kot geologa me je vednoprivlačilo vprašanje, v kakšni meri geološkerazmere vplivajo na urbanizacijo in kulturnirazvoj. Vpliv je vsekakor velik, primerjamosamo razmere na Krasu s tistimi v Gorič-kem, pa bomo opazili zelo velike razlike.Vendar odgovor na to vprašanje še zdalečni premočrten, poenostavljanje pa nas hitropripelje do banalnih sklepov.

Geologi preučujemo nastanek in razvojkamnin, preko teh odgovorov pa sklepamotudi na razvoj življenja v zemeljski prete-klosti. Z razglabljanji o zemeljski zgodovinipa prenehamo, ko se približamo človekovizgodovini. Kot naravoslovce in deloma teh-nike nas postane strah humanistike, ki jevrt nekoga drugega. Pa vendar lahko poiš-čemo nekatere skupne točke med človeko-vim delovanjem in njegovim vplivom naokolje in naravo, v kateri živi. Ker človeknaravo neprestano spreminja, morda boljkot se tega zaveda, tudi sam postaja geološ-ki dejavnik. Za seboj pušča sledi, ki bodoostale in obstale tudi v prihodnosti. To sosmeti. To je človekov sediment, tako kot sogrebeni sediment koral ali katerekoli drugesedimentne kamnine. Smeti so sediment, kinudi čisto drugačno informacijo o človekovizgodovini, kot jo nudijo arhivski viri. Vred-nosti teh sedimentov se arheologi že dolgo

Mirnača ali Žalnsko brezno –iz življenja nekega brezna

MIHA BRENČIČ

zavedajo, druge stroke pa jih upoštevajo letoliko kot terja nuja.

Smeti so na krasu zelo pogost pojav, celoprepogost. Toda niso pojav zadnjega časa,temveč jim lahko sledimo skozi vso zgodo-vino. Upal bi si trditi, da je človek odlaganjesmeti v brezna, jame in vrtače v preteklostijemal kot nekaj povsem samoumevnega. Va-nje je metal odpadke, ki so preprosto izgi-nili. Ker je bila akumulacija človeštva skozivečji del zgodovine zelo majhna, se odpad-ki, razen v mestih, niso nikoli pojavljali kotproblem. Akumulacija smeti je bila mnogomanjša, kot je bila hitrost njihovega narav-nega razpada. Nenazadnje tudi zaradi te-ga, ker je bila večina odpadkov organskih.Da je šlo za nekakšna trajna smetišča, nampotrjujejo tudi imena nekaterih jam, kot sona primer Kozlovka, Pasjica ali Konjščica. Toso pač bila območja, na katera se je odlagalomrhovino. Stran, nevidno očem. Ti vzorciodlaganja odvečnega v nevidne globine paso se ohranili tudi do danes, ko akumulacijaodpadkov močno presega naravni razpad.Odpadki so se kaj kmalu nakopičili do temere, da so nekatere jame in brezna pre-prosto izginile, tako da so jih smeti napol-nile do vrha.

Tega prispevka se lotevam že zelo dolgo.Osnutke zanj skozi leta prelagam iz mapev mapo, iz predala v predal. Po dolgemčasu so mi zopet prišli v roke in ker so setakratna razmišljanja ujela z nekaterimi mo-jimi današnjimi premisleki, sem sklenil tozgodbo dokončati. Idejo za ta prispevek semdobil, ko sem nekoč gledal oddajo o rekiKrki. Eden takrat znanih naravovarstveni-kov se je s kanujem vozil po reki in razlagal

V razmislek

96

o njenih značilnostih in naravnih karakteri-stikah. Med drugim je omenjal, da je rekaže na svojem izviru onesnažena za večještevilo populacijskih enot, kot pa je prebi-valcev v njenem napajalnem zaledju. Kotjamarju, ki je v zaledju Krke pogosto ril poluknjah, je bil odgovor na vprašanje hitrojasen. Jame in brezna, ki so samo še vrečaza smeti.

Čisto prava kamnita vrečaTakšno brezno v napajalnem zaledju

izvirov Krke je tudi Žalnska jama ali Mir-nača, ki leži med Žalno in Lučami vzhod-no od Grosuplja (glej sliko). Jama ima za-nimivo zgodovino, ki se odraža tako v nje-nem nastanku kot tudi v odnosu ljudi donje. Skušajmo rekonstruirati njeno zgodo-vino, od njenih nastankov, ko se je v sred-njem zemeljskem veku odložil karbonatnisediment, do danes, ko se na jami odražajovplivi človeka, za katere bi lahko le navidez zaključili, da nimajo ničesar opravitiz geološkimi procesi. Poskušajmo se po-staviti na nezdružljivi poziciji zgodovinar-

ja in geologa hkrati in morda še v vlogokakšne druge stroke. Seveda le površno,saj mi razpoložljivi viri in znanje v temtrenutku ne dopuščajo kaj več kot paberko-vanje.

Kaj nam pripovedujejo o jami, breznudostopni zapisi? Jame se je prvi dotaknilAlojzij Horvat v svojem članku »Kraško poljepri Žalni«, ki ga je leta 1959 objavil v revijiNaše jame. V njem pravi: »Približno 200 mod te votline (to je od Skednja pri Žalni) jev bregu ob kraju gozda veliko Žalnsko brez-no ali Mirnača, ki je gosto zaraščeno zaradivarnosti ljudi in živine. O njem pripovedu-jejo starejši ljudje, kot povsod o breznih, vsemogoče reči. Ob koncu prve svetovne vojneje vojaštvo, ki je imelo tu blizu postojanko,zmetalo vanj staro železo, žice, stare sodeitd. in s tem zatrpalo jamo, da ni več takogloboka, kot je bila prej.« Podobna dejstva ojami, vendar bolj suhoparno, je zapisal tudiRoman Savnik leta 1971 v Krajevnem lek-sikonu pod geslom Velika Loka, kjer ugotav-lja, da je blizu ponora potoka Breg na Žaln-skem polju Mirnača jama, ki jo postopoma

zasipavajo.V Katastru jam Jamarske zveze

Slovenije zasledimo prvi zapis izleta 1959, katerega avtor je StanePirnat. V zapisniku pravi: »Jama jebrezno, od katerega je ohranjen leše zgornji lijak. Pobočja lijaka sopokrita z zelo ilovnato prstjo najužni in vzhodni strani, na severniin na zahodni strani pa so navpič-ne skalnate stene, obrasle z ma-hom. Dno je umetno (smeti!).« Vnadaljevanju je pod rubriko»Opombe« naspisal še naslednje:»Domačini pripovedujejo, da je bilopred prvo svetovno vojno breznoveč kot še enkrat globlje, vendar seje na dnu še videlo kamenje. Vprvi svetovni vojni so, kot pripove-dujejo domačini, zmetali v jamo

V razmislek

Lega Žalnskega brezna ali Mirnače.

97

več voz bodeče žice, ki jebrezno skorajda popolnomazasula. Ves čas pa mečejo do-mačini v jamo smeti in pogi-nule živali.« V zvezi z jamoje v katastru ohranjen le šeen zapis, ki nam ga je posre-doval Roman Savnik, v kate-rem pa ne podaja podrob-nejših informacij. Verjetnomu je ta zapisnik kasnejeslužil kot osnova pri pisanjugesla v Krajevnem leksikonuSlovenije.

Na podlagi teh podatkovlahko rekonstruiramo, da jebilo brezno globoko nekaj čez trideset me-trov. Severna stena brezna je bila strma,skorajda navpična, ostala pobočja pa so bilabolj položna. V spodnjem delu se je breznozožilo in nadaljevalo v nekaj metrov širo-kem vertikalnem rovu. Tloris vhodnega de-la je ustrezal krogu s premerom med 20 in30 metri. Več informacij o geometriji breznapa na podlagi podatkov, ki so na razpolago,ni mogoče rekonstruirati, saj se nam ni ohra-nil noben načrt, ki bi bil več kot le skica.

Kako je nastalakamnita vreča

Toliko nam o breznu posredujejo pisniviri. Kakšna pa je zgodovina brezna od nje-govih začetkov? Kamnine, jezere, reke, ja-me, brezna se neprestano spreminjajo inživijo svoje neživo življenje. Neprestano so-delujejo v večno spreminjajočem se toku, oddavne preteklosti do neskončne prihodno-sti.

V srednjem zemeljskem veku, v triasu,pred 120 milijoni let, so se v takratnemoceanu odložile debele plasti karbonatnegablata. Nanj so se odlagale vedno nove innove plasti in tako so počasi tonile globlje.Teža zgornjih plasti je pritiskala nanje, za-

radi višje temperature v globinah se je kar-bonatno blato pričelo spreminjati. Iz nespri-jetega sedimenta je pričela nastajati kamni-na. Zemeljska skorja se neprestano premi-ka, dviguje in spušča. Kamnine v njej senarivajo druga čez drugo, zaradi tega selomijo in drobijo. Pojavijo se razpoke in pre-lomi različnih dimenzij. Pred petimi milijonilet je, sedaj že apnenec, prišel v bližinozemeljskega površja.

Skozi razpoke v apnencu so pričele pre-nikati vode padavin in talečega se snega terpočasi raztapljati njegovo notranjost. Tisoč-letja je kaplja za kapljo, počasi, v enakomer-nem ritmu širila razpoko. Iz sprva tankelasnice je počasi nastalo vedno bolj navpič-no brezno. Kaplja, ki je polzela po razpokinavzdol, se je zaradi površinske napetostiobesila na strop in tukaj za trenutek obsta-la. V trenutku, ko je visela nad breznom, jeraztopila drobec kamnine, ki se je je dotak-nila. Nato se je odluščila in padla navzdol vglobino, se morda razblinila ob poševni ste-ni brezna ali pa je padla na njegovo dno.Kaplja za kapljo je dolbla dno in ga širilanavzdol. Tisočletja in desettisočletja. Prostorse je počasi, a nezadržno širil. Strop nadbreznom je postajal vedno tanjši, vse dotlej,dokler ni več mogel prenašati svoje teže in

V razmislek

Odpadki v Smrdljivem breznu nad Igom. Foto: Mojca Opara

98

se je porušil. Na površju je zazijalo brezno.Sedaj so spremenjeni vremenski pogoji bi-čali stene novonastalega brezna, ki se jepočasi širilo in poglabljalo. Le tu in tam jevanj padla kakšna skala s sten ali pobočij.Vanj je zdrsnilo drevo, ki je rastlo nad vho-dom in se je od starosti posušilo.

Kako je breznopostalo vreča

V globoki starosti brezna so se v njegovibližini naselili ljudje. Doslej je brezno živelopočasi, spremembe so bile le posledica dol-gega tisočletnega naravnega ritma. Ko se jebreznu približal človek, so se dogodki pričeliodvijati z bliskovito naglico. Človek se jebrezna sprva izogibal v širokem loku, s svo-jo globino ga je odbijalo in mu vzbujalo strah.O njem je pričel napletati številne bajke inzgodbe. Iz brezna so na plano prihajalačudna podzemeljska bitja, ki se jih je bal šebolj kot neznosne globine. Da bi te temnesile zadržal pod zemljo, je na obodu breznaizrekal zarotitvene obrazce, občasno pa jeglobini daroval tudi živali iz svoje črede. Sprihodom krščanstva je žrtvovanje prene-halo, k njegovemu robu pa so se nadaljevalevsakoletne procesije. V tem obdobju so brez-no poimenovali Mirnača. Srednji vek je mi-nil, nastopil je novi vek in z njim tudi de-vetnajsto stoletje. V tem stoletju je človekpostal racionalen, bajke so pričele počasiizginjati. Ostale so le kot prijeten spomin inzanimivost iz preteklosti. Mirnača je postalaŽalnsko brezno. Tako je izginil tudi strahpred luknjo in zemeljsko notranjostjo.

Duh racionalnega časa in brezno na robunaseljenega kraja. Mrhovina iz bližnjih kme-tij je vedno pogosteje romala v brezno. Priš-

la je prva svetovna vojna in njen konec,brezno pa pravi kraj za odlaganje odvečne-ga vojaškega materiala. To so bili prvi od-padki, katerih razpadanje je zelo počasno.Po prvi svetovni vojni je v jamo letelo vsemogoče, toda večjega obsega to ni zavzelo.Brezno je bilo še vedno globoko okoli 15 m,po drugi svetovni vojni se je ta vzorec od-metavnja smeti nadaljeval. Toda z narašča-jočo potrošniško miselnostjo je bilo odpad-kov vedno več, odpadki pa vedno bolj od-porni na naravne vplive. Brezno je počasiizginevalo, iz leta v leto ga je bilo manj.

In danes? Naključni mimoidoči naletina tablo »Prepovedano odlaganje odpad-kov«. In tisto, kar je bilo nekoč breznoglobine trideset metrov ali več, je danes leše s smetmi nastlana ravnina na robu goz-da. Brezno je zasuto s sedimenti modernedobe.

V razmislekČlovek je z odlaganjem smeti v brezno

posegel v naravni tok dogodkov. Brezno bizaradi zniževanja površje verjetno počasiizginilo, tako pa je človek s smetmi nehotezacementiral njegovo obliko, hkrati s tem paje pustil sledi svoje dejavnosti v podzemnivodi, ki se pretaka v nizvodni smeri odbrezna, proti izvirom Krke.

Če uporabimo poimenovanje v duhu geo-loške terminologije, lahko dobo, v kateri jeprišlo do zasutja Mirnače s smetmi, imenu-jemo »poluticen1« in ga razdelimo na triobdobja. Na podlagi tega bi lahko podalinaslednji »strokovni« opis sedimentov Žaln-skega brezna.

V območju Žalne so za sedimente spod-njega poluticena značilne kosti kopitarjev, kiv posameznih delih nastopajo kot tanatoce-

1 Nekoliko ponesrečeno poimenovanje dobe. Ime je sestavljeno iz latinske besede pollutio – onesnaženje, oskrunitevin grške besede kainos – nov. Kljub temu pa je povsem v duhu geološke terminologije, ki načela pravilne tvorbebesed pogosto krši, hkrati pa spominja na imena nekaterih dob, kot so npr. paleocen, eocen itd.

V razmislek

99

noza2. Te plasti so debele od enega do dvehmetrov. Za srednji poluticen je značilna se-dimentacija v obliki elementarnega železa,ki nastopa v prevladujočih linearnih tekstu-rah3. Debelina teh sedimentov znaša do 10m. Za zgornji poluticen je značilna izrednohitra in pestra sedimentacija, z zelo razno-liko zrnatostjo, velikost zrn je v razponu odnekaj milimetrov do nekaj metrov. Debelinateh sedimentov je ocenjena na 25 – 30 m.Geokemične značilnosti pa kažejo na širokspekter ogljikovodikov.

Morda bodo bodoči sedimentologi resuporabljali podobno terminologijo in opise.Toda ne glede to, da je usoda Mirnače groz-ljiva in hkrati vsakdanja, in ne glede nazgornji poenostavljen in izmišljen opis zgo-dovine brezna, se v dogodkih, skozi katereje šlo brezno v svoji preteklosti, kaže odnosčloveka do narave in bivalnega okolja.

Človekova dejavnost, dejanje in neha-nje, ni nič drugega kot del bodoče geološkezgodbe. Človeštvo za seboj pušča sledi, po-leg kulture in njenih ostankov so to tudismeti. Te smeti pa ne ostajajo le na ravnikulturnega sedimenta, kot so na primer os-tanki jamskega medveda v Potočki zijalki,temveč tudi tako, da spreminjajo procesekroženja snovi v naravi. Najbolj znan pri-mer takšnih sprememb je pojav tople gre-de, zasipavanje kraških jam in brezen pa jele drug obraz intenzivnega poseganja v na-ravo. Naj se sliši še tako čudno, človeštvo jegeološki dejavnik, vendar so spremembe, kijih povzroča, zelo dolgotrajne, učinki pa po-gosto presegajo zaznavanje ene same gene-racije.

Vse kar je človeku neprijetnega najrajeodstrani, odloži stran od sebe. Če so to skrbiin osebni problemi, skuša nanje pozabiti. Česo to odpadki, jih odstrani iz svojega bival-

nega okolja, tako daleč stran, da jih ne vidiin ne zaznava. Ali se je že kdo kdaj vprašal,kakšne probleme povzročajo komunalnesmetiščne deponije in kam romajo naši od-padki izpod pomivalnega korita? Torej jepovsem razumljivo, da je globoko breznopriročen kraj za odlaganje. Smeti padejogloboko v notranjost, v globino, v temo,stran. Ker izginejo v temo, se jih znebimo šena simbolni ravni. Požre jih nekaj neznane-ga. Od neznanega do nezavednega pa je leše korak in to nezavedno se pogosto odražav naši kolektivni zavesti in našem vsakda-njem ravnanju.

Spremembe, ki jih sproža človek, seodražajo tudi v krasu, kraških jamah inbreznih. Mirnača je le eden žalostnih pri-merov, ki bi jih na našem krasu našli ševeliko. Spremembe in posledice, ki jih člo-vek povzroča na krasu, so še premalo zna-ne. Posamezni vidiki so morda pojasnjeni,nejasne pa so povezave med posameznimidejavniki. Čeprav se sliši utopično, bi zapojasnitev takšnega človekovega ravnanjamorali združiti tako dognanja kulturološkihved kot tudi naravoslovja. Le rezultati tak-šne analize bi nas morda privedli do tega,da bi odkrili pot, ki bi nas vodila k spre-membam našega odnosa do narave. Pred-pisi, stroge kazni in propaganda niso dovolj.Če ukineš kazni in predpise, se bo onesna-ževanje nadaljevalo naprej z nezmanjšanomočjo. Morda je rešitev v tem, da reciklažapostane del svetovnega nazora?

LiteraturaHrHrHrHrHrooooovat, Avat, Avat, Avat, Avat, A.,.,.,.,., 1959: Kraško polje pri Žalni.

Naše jame 1/2, str. 53 –57SaSaSaSaSavnikvnikvnikvnikvnik, R.,, R.,, R.,, R.,, R., 1971: Velika Loka, geslo v

Krajevnem leksikonu, knjiga 2

V razmislek

2 Iz stare grščine thanatos – smrt in koinos – skupen3 Strokovni izraz iz sedimentologije, ki podaja medsebojni odnos elementov, ki tvorijo sediment

100

Tomo Vrhovec(1958 - 2000)

Tomo Vrhovec se je rodil17. 6. 1958 v Ljubljani. Že kot otrokje bil nemirnega duha, saj se je žezelo zgodaj začel intenzivno ukvar-jati z različnimi, predvsem vodnimišporti. Z osemnajstimi leti je prišelv stik s potapljanjem, športom, ka-teremu je kasneje posvetil vse svoježivljenje. Prve potapljaške izkušnjeje začel pridobivati v ljubljanskemDruštvu za raziskovanje morja, ka-terega član je bil kar nekaj let.

Najbolj so mu bili pri srcu pod-vodna orientacija, plavanje s plavut-

mi ter hitrostno potapljanje, pri čemer mu je z njemu lastno jekleno voljo uspeloseči po najvišjih rezultatih. Bil je večkratni jugoslovanski prvak v podvodni orien-taciji in plavanju s plavutmi ter hitrostnem potapljanju. Zelo dobro se je uveljaviltudi na mednarodnih prvenstvih. Največji uspeh je dosegel na svetovnem prvens-tvu v Moskvi, kjer je zasedel četrto mesto. Veliko odličij si je prislužil tudi naplavalnih tekmovanjih. Po diplomi na ljubljanski Fakulteti za strojništvo leta 1982ga je potapljanje vodilo na Hrvaško, kjer se je deset let poklicno ukvarjal znabiranjem rdečih koral in spužev.

Kmalu je postal znan kot izjemen potapljač. Njegove odlike so bile predvsemizjemna psihofizična vzdržljivost in odlično poznavanje vseh področij potapljanja,posebno fiziologije, na kar kaže tudi dejstvo, da se je leta potapljal po lastnihdekompresijskih tabelah na velike globine preko, 115 metrov. Svoj največji globin-ski dosežek s stisnjenim zrakom pa je dosegel v Grčiji, ko se je potopil na globino151,6 metrov. Ta potop je tudi eden najglobljih potopov s stisnjenim zrakom nasvetu. V jami pa se je z zrakom potopil 112 metrov v Divjem jezeru in Mrzleku,z mešanico plinov trimix pa na 137 m, tudi v Divjem jezeru.

Tomo je leta 1990 v Ljubljani ustanovil svoje podjetje in potapljaški klub Noriksub. Ukvarjati se je začel s prodajo potapljaške opreme in organizacijo potapljaškihtečajev. Na potapljaških tečajih je svoje bogato znanje in izkušnje podajal mnogim,ki sta jih zanimala podvodni svet in življenje v njem. Postal je inštruktor potap-ljaških šol, kot so ANDI, CMAS, DAN, IANTD, NACD, PADI... Njegova predavanjaso bila vedno zanimiva, saj so bila začinjena s humorjem in številnimi zanimivimizgodbami iz njegove bogate potapljaške kariere.

101

Z jamarstvom je pričel leta 1995 s prvimi jamskimi potopi v Divjem jezeru.Kot mu je bilo v navadi, se je tudi jamarstva lotil sistematično in zagrizeno.Pridružil se je Jamarskemu klubu Železničar in kmalu postal eden najboljšihjamskih potapljačev. Skupaj smo raziskovali v več kot štiridesetih jamah poSloveniji v sodelovanju s številnimi drugimi klubi, ki so nam bili v veliko pomoč.

Naj omenim le nekaj najpomembnejših jam: Podpeška jama na Dobrepolju,Pivka in Planinska jama, izvir Mrzleka, Divje jezero, Zelške jame, Habečkovbrezen, Govic, Predjamski splet, Bilpa, Šimenkovo brezno, Krška jama in številnedruge. Kot gonilna sila je bil Tomo nepogrešljiv, saj brez njega v dobrih petih letihne bi raziskali več kot 13 kilometrov novih podzemnih rovov, od tega skoraj 4kilometre na novo preplavanih sifonov. Vsa nova odkritja je takoj, navadno še istidan, skrbno dokumentiral in s tem ustvaril verjetno največjo zbirko poročil innačrtov s potapljaških raziskav v slovenskih jamah. Svoje izkušnje je Tomo tudikot član Jamarske reševalne službe uporabljal pri nekaj reševalnih akcijah obpotapljaških nesrečah.

V Januarju leta 2000 se je Tomo pridružil ekipi tržaških jamarjev, ki so gapovabili na sodelovanje pri raziskovanju izvira Na jami pri Trstu v neposrednibližini slovensko-italijanske meje. Še vedno se dobro spominjam najinega zadnje-ga pogovora, ko mi je Tomo poln navdušenja po oglednem potopu pripovedovalo izviru, v katerega naj bi se potopil že prihodnji dan. Žal je bil ta potop njegovzadnji, saj se je, verjetno zaradi drobne nepazljivosti, 11. februarja 2000 prav tamsmrtno ponesrečil. Z njegovo smrtjo smo izgubili izjemnega človeka in jamarja-potapljača, še posebno pa dobrega prijatelja, ki je v svojem kratkem življenjuzapustil veliko delo in veliko neizpolnjenih načrtov. Vzela mu jih je mnogoprezgodnja smrt. Praznine, ki je nastala z njegovim odhodom, ni moč zapolniti,lahko pa nadaljujemo delo, katerega smo skupaj zastavili.

Spomin nanj pa naj živi z nami na vseh prihodnjih akcijah, ki bi se jih Tomoprav gotovo z veseljem udeležil.

Matej Mihailovski

Rado Poženel(1943 - 2001)

Na ljubljanskih Žalah smo se 2. julija 2001 poslovili od Rada Poženela, dolgo-letnega aktivnega člana Jamarske sekcije Planinskega društva Železničar in Jamar-skega kluba Železničar iz Ljubljane.

Rodil se je 23. oktobra 1943 v znani ljubljanski gorniški družini – njegov očeRadivoj je bil znan alpinist, njegov stric dr. Miha Potočnik pa eden najbolj znanihplezalcev in planinskih organizatorjev svojega časa. Rado je tako že zaradi dru-žinske tradicije hodil po gorah, še preden se je konec petdesetih let prejšnjega

102

stoletja pridružil jamarjem – že-lezničarjem, ki so imeli eno naj-pomembnejših torišč dela v Tri-glavskem narodnem parku,predvsem od Bohinja do Triglava.Čeprav ni posebej izstopal na no-benem od področij jamarskegadela, je bil vendarle nadvse pre-poznaven član vsake od jamar-skih akcij, najsi na Viševnik ali naKomno, na Kočevsko ali v jame nakraških osamelcih okoli Moravč,na Notranjsko ali Primorsko. Od krasa, površinskega in podzemskega, mu je bilmenda še posebno pri srcu tisti na Mestnem vrhu nad Kočevjem, v KočevskemRogu, nad Kolpo na Kostelskem ter od Vogarja in Pršivca do Triglava, v precejšnjimeri tudi zaradi prave jamarske družbe, ki se je zbirala na teh za tiste čase pravihodpravah. Ko je Planinsko društvo Železničar, katerega del je bila njega dni tudiJamarska sekcija, začelo urejati svojo planinsko kočo na Vogarju nad Bohinjem, jebil Rado med najvztrajnejšimi šerpami in kuliji, ki so uresničevali sanje o lastniplaninski strehi nad glavo.

Po nižji gimnaziji, po osmih letih osnovnega šolanja torej, se je bržčas predvsemna željo staršev vpisal na Srednjo tehnično šolo, da bi pozneje šel po stopinjahočeta in postal elektroinženir. Kmalu je obupal, se potem nekaj let prebijal skoziživljenje kot elektromonter in nato tudi s pomočjo nekaterih jamarskih kolegov obdelu končal večerno gimnazijo z maturo, ki je bila pogoj za študij na šoli zarentgenske tehnike. Tudi to je končal in nato še dva semestra ustrezne višje šole,da je postal radiološki inženir in se zaposlil na Onkološkem oddelku Kliničnegacentra v Ljubljani, kjer je delal vse do svoje smrti.

V glavnem je sam hodil skozi življenje, zato mu je bila jamarska druščina šetoliko ljubša. V tem okolju je med drugimi spoznal češke jamarske kolege, znekaterimi od njih navezal tesna prijateljstva, pogosto potoval na češki kras in ktamkajšnjim jamarjem ter jih enako pogosto vabil v Slovenijo. V letih svojegaaktivnega jamarstva menda ni bilo četrtka, da ne bi prišel na jamarski sestanekin potem z jamarskimi kolegi odšel k Slamiču na kozarec piva. V tem prijateljskemkrogu je bil vedno dobro razpoložen in humorist od glave do pet. To je bila nemaranjegova edina druščina, v kateri se je dobro počutil in sprostil, kajti sicer je bil boljzagrenjen, kot bi si lahko kdo mislil.

Dne 25. junija lani mu je v ljubljanskem Kliničnem centru nehalo biti srce poneki na videz preprosti in skorajda rutinski operaciji.

Kadarkoli bo kdaj v jamarskih družbah nanesla beseda na zgodovinska letajamarskega in objamarskega raziskovanja v JK Železničar, bo v teh spominih RadoPoženel gotovo kar pogosto vstal od mrtvih kot prijeten in prijazen jamarskisopotnik.

Marjan Raztresen

Težkó upret’ narave se je krasom,Oko lepote išče si izbrane,Mirnó srcé nikoli ne obstane,Odgovor večni da ti s tihim glasom.

Sprijaznit’ se težkó je s končnim časom,Takó hudó pustit’ obraze znane,A kaj, ko zdaj resnice so izdane,Je ni moči življenja strtim klasom.

Ak’ nam pa lažje lé bo s tem živeti:Zdaj pota naša njemu še sledijo,Njegovi so načrti še neizpeti.

A dókler duše naše ne vzletijo,Mi sanj njegá si ne pustimo vzetiIn sveče še v spomin naj lé gorijo.

11. februar 2002. Brko

Še zvonki glas odmeva njen v ušesu,Preteklo dni od druženja je malo,Enkrat za vedno z nami bo ostaloLe nemo lice, lesk solza v očesu.

Izmaknit’ časa krutemu kolesuCelo mladosti njeni ni se dalo,Izzivov drznih ni srce se baloZa izpolnitev duši in telesu.

Al’ sploh usoda se nikol’ ne vpraša,So želje male, veliki načrti,Luči življenja pihne, dan ugaša.

Ostanejo izhodi vsi zaprti,V temni vodi dih poslednji odnaša,Oko le srepo zre - tja k mrzli smrti...

25. december 1997. Brko

,

,

,

104

Nekako je že v navadi, pa tudi prav je tako, da v tej rubriki najprej predstavimo članet. i. Upravnega odbora našega »ferajna«; tudi zato, da se ne pozabi.

Petra Gedeija je na predsedniškem mestu zamenjal Miha Čekada, ki je že pred tem odPetra prevzel urednikovanje našega BILTENA, Peter pa je do nadaljnjega podpredsednik.Njegov brat Tibor, ki je deset let nadzoroval delo pajkov v klubskem mošnjičku, je ugotovil,da ga ta posel ne zadovoljuje več povsem in pravi, da se bo v prihodnje raje bolj posvetilstereofotografiji (trenutno je namreč predsednik zadevnega kluba). Primerno nedolžnožrtev je našel v Kristini (Jager). Če bo vzdržala vsaj pol toliko kot Tibor, bomo nadvsezadovoljni. Tudi s tajnico so težave. Legalno izvoljena je postala mamica (Bojana Modic,pardon, že nekaj časa Hladnik), ostale kandidatke pa se prikazujejo nekako po sistemu »sadjih ima, sad jih nema«. Občni zbor pa je tik pred vrati! No ja, vsaj v gospodarstvu je red.Tako rekoč železna, bolje vojaška disciplina. Matej (Mihailovski) je namreč ravnokar prišeliz vojske, glavni »gospodarstvenik« Dejan (Hladnik) pa je v njej kar ostal, oziroma se jepreselil k vojaški policiji. Predvidevamo, da mu je tam okolje bolj povšeči. Je več zelenjain dreves. Pa tudi sence…

• • •Vzrok? Čas! Peter ga namreč nima več toliko »kot prej, ko je živel kot ptiček na vej«

Postal je namreč očka in živi dobesedno v »kućici u cveću« (starejši se te popevke gotovoše spominjajo) sredi Polja in mu nikakor ne gre slabo. Ansambel Anonimus so na vrhuncuslave razpustili (Peter je bil namreč njegov član in spiritus agens, vadili pa so v klubskihprostorih našega »ferajna«). Eden od vzrokov samoukinitve je bil menda, poleg časa, tudita, da jih ni nihče več hotel poslušati. Pravzaprav niso prvi, ki se jim je to pripetilo!

• • •Se je pa Peter silno zavzel za nemoteno izhajanje Zvezine revije Naše jame (doslej jo

je namreč večidel samo kritiziral). Glede na izkušnje, ki si jih je pridobil kot urednik Biltena(da njegovih službenih obveznosti v zvezi z revijo Monitor sploh ne omenjamo), v uspehnjegovih prizadevanj nikakor ne dvomimo. Obljublja, da bo do nadaljnjega njen tehničniurednik.

• • •Mnogo let nas je Jolbe (Iztok Trček), znan tudi kot general von Jolbe (sicer pa v rednem

vojaškem življenju stotnik Trček), vabil na svoj vikend v Belo krajino. Pa se nekako nismoin nismo spravili tja doli. Nekam od rok se nam je zdelo, pa nobene pametne jame ni vbližini, dasiravno je zadeva tik ob reki Kolpi. Pa še Lahinja je zraven – pravzaprav je Trčkovmlin na sotočju obeh rek. Ta mlin ima na Lahinji tudi jez, ki ga voda rada razdre in takoje bil pred leti že hudo potreben popravila; na ferajnu pa je bila prav takrat ekipadelavoljnih, večno žejnih žurerjev (in seveda jamarjev, da ne bo pomote). Jez se je obprimerni oskrbi popravilo, potem smo v prekrasnem vremenu tam proslavljali Jolbetovopetdesetletnico in zadeva se je nekako, bi rekli, prijela. Lokacija je res čudovita. In tako smose sredi junija v preteklem letu na sotočju Kolpe in Lahinje zopet srečali. Boštjan (Vrviščar)je skupaj z Mojco (v privatnem življenju je to tudi njegova žena, sicer pa Štajerka) »zrihtal«janjca in vino, Jolbe pa vse ostalo. Tako so domorodci skrbeli za logistiko, ostali pa smoprispevali sebe. Pošteno? Pošteno!

(P)osebne novice

105

• • •Sonce je izdatno grelo, tam okoli 40

stopinj je bilo in pomlad v polnem raz-cvetu. Mi pa lepo v senci, vino na pri-merni temperaturi, ah, kaj bi pravil! Ve-trič pihlja čez polja in če ti je vroče, sezvališ v Kolpo. In če ti je še pretoplo,zaviješ pod jez v Lahinjo. »Ja, takole bi sekar dalo preživeti,« večkrat pomodrujeDane (Bernik) in nekoliko obrne janjca,da mu ne bi bilo na eni strani prevroče.

• • •Proti jugu, čez Lahinjo, je kamp, malo

bolj vzhodno, čez Kolpo, je po novemcesarju urejeno kopališče, pa še pivo jetam precej cenejše. In seveda zato tolikobolj tekne. Še preden je glavnina zavila,pardon odplavala na omenjeno pivo,smo Hrvaško privezali na Evropo –skratka čez Kolpo smo napeli tirolko.Zadevo je preizkusil dični predsednikosebno. V kopalkah, jamarskem pasu inviseč oziroma vozeč se po škripčku je kajkmalu pristal v Kolpi. Kaj hočemo: la-godno življenje pa papica in pivce terkilce so tu.

• • •Kakorkoli, tirolko smo potem še malo

zategnili, Igor (Perpar) pa je začel sprejemati stave: Tisti, ki zleze zgolj po vrvi od Slovenijedo Hrvaške, dobi gajbo piva! Junakov ni bilo veliko in so večinoma kaj kmalu popadali vKolpo. Da posebej ne omenjam širokoustnih herojev! Čast domovine je rešil Igor, ki je taboleči preizkus uspešno prestal, čeprav mu je tam sredi Kolpe šlo že precej za nohte.Vzdržal je pa le. Tako kot tudi v jamah zlepa ne odneha!

• • •Transport članstva na klubski piknik, za katerega iz srca upamo, da bo postal tradicio-

nalen, je potekal na razne načine (le z letalom ni nihče prišel, čeprav je letališče v bližini).Aleš je kot zaprisežen »ajzenponar« do Črnomlja prišel z vlakom, naprej pa s kolesom, kiga je v ta namen vlekel s seboj. Med Črnomljem in Primostkom si je namreč hotel ogledativelevažno jamo, ki je v ondotnih goščavah ni našel, pač pa je našel nekaj lisičk. Jamo jeponovno iskala številna ekipa še naslednji dan, tudi brez uspeha. Boštjan in Mojca sta jouspela izslediti šele kak mesec kasneje.

• • •Pot domov naslednjega dne pa je bila sploh nekaj enkratnega. Še v Metliki je sijalo toplo

sonce, proti Novemu mestu se je iz črnih oblakov že grozeče bliskalo, v Trebnjem pa jepadala toča »par excellence«. To pot nas na postaji ni pričakal Igor (Perpar) s pijačo, tako

Predsednik Miha med sončenjem po načinu »speleo«.

(P)osebne novice

106

kot na poti v Belo krajino, pač pa množica premočenih in premraženih kolesarjev, ki sose komaj uspeli s kolesi vred zbasati v vlak. V Ljubljani je bilo na postaji pošteno mraz, kljubtemu smo uspešen piknik primerno zaključili (primeren zaključek prosto po Badiju (MilanKuzmič) namreč pomeni, da je treba prav na koncu zaviti še na kako pivo ali dve). Da bibilo le še večkrat tako!

• • •Ob vseh dobrotah tam v Beli krajini pa ne smemo pozabiti na prispevek Dejanovih

staršev v obliki slastnega peciva. Dejan (Žugelj) je sicer domačin in član lokalnega Šport-nega društva Orel iz Semiča. Zdaj je več v Ljubljani, postal je tudi naš član.

• • •Naš piknik je obiskal tudi semiški župnik, Štajerc na začasnem delu v Beli Krajini Janko

Štampar. Trenutno je prior križevniškega reda, sicer pa vsestranski športnik in predsednikŠportnega društva Orel ter kot tak tudi predsednik semških jamarjev in mimogrede še članNadzornega odbora Jamarske zveze Slovenije. Ker je imel tisto popoldne še družabneobveznosti (kako to izgleda v Beli krajini, se ve), ga nismo pretirano silili s hrano in pijačo.

• • •Pravkar je minilo vseslovensko preganjanje po naši najgloblji jami z malo čudnim

imenom Čehi II. (Našli so jo namreč Slovaki, raziskali pa Italijani. In ker Italijani ne vedoprav natančno, niti kje je Češka niti kje Slovaška, še manj pa, kakšna je razlika med njima,jim te zmede niti ne moremo pretirano zameriti. Ime pa se je prijelo.) Zadevo si je zamislil,vodil in izpeljal Tone Palčič iz Borovnice (pa tudi sicer so mu borovnice zelo pri srcu).Medijsko silno odmevne odprave sta se udeležila tudi naša člana Dejan (Žugelj), ki je prišeldo dna, in Peter (Gedei), ki se je zaradi ukaza vodilnih obrnil na okoli 900 metrih.Čestitamo!

• • •Nesreča nikoli ne počiva in je obiskala tudi naše vrste. V zadnjih letih žal že večkrat.

To pot jo je skupil Danilo (Cej) v breznu, ki je dejansko odtok Zgornjega Kriškega jezera.Med izvajanjem prostih likov na enem od sidrišč je nerodno padel, sicer le nekaj metrov,vendar dovolj za hudo poškodbo hrbtenice. V vhodnem delu jame so bila potrebna znatnazemeljska dela, da so šla nosila sploh v jamo. Kljub mnogim zapletom take in drugačnenarave, v jami in okoli nje, danes Danilo spet veselo špancira po hribih. V jame pa pravi,da ne bo več šel.

• • •Istočasno so se dogajale tudi nenavadne reči v Gamsovi, kjer je eksercirala glavnina

našega ferajna, kar pa je predmet posebnega sestavka v tem Biltenu izpod peresa Kristince(Jager).

• • •Naša »luciferovanja« nam zadnja leta silno uspevajo. V vseh ozirih. Našli smo ravno

pravšnjo kočo sredi Menišije – Lovsko kočo na Prangerju. Večina članstva se je tja pripeljala,Aleš in Nace pa sta šla do Laz po stari dobri »ajzenponarski« navadi z vlakom, naprej papeš. Tudi naslednji dan sta pešačila – od Prangerja za nosom do Pokojišča in navzdol vBorovnico ter zopet na vlak. Vreme je bilo »čmurno«. Čez hoste so se vlekle megle in nizkioblaki, tako da orientacija ni bila možna. Množica novih gozdnih cest situacijo še dodatnozapleta, zlasti če imaš karto starejšega datuma. Družbo so jima delali očitno precej svežisledovi številnih medvedjih šap, saj je le dan prej zapadel sneg. Vendar ju to ni pretirano

(P)osebne novice

107

motilo. Srečno sta prikolovratila do Ljubljane, vendar dogodivščin tega dne še ni bilo konec.Na postaji ju je že čakal novinar Tomaž Bukovec, sicer tudi jamar iz novomeškega kluba.Skupaj so se nato podali v bližino Sel pri Pancah in si ogledali enega od bunkerjev, ki sobili grajeni kmalu po drugi svetovni vojni in dolgo zaviti v tančico molka in skrivnostnosti.Ogled so končali v gostilni na Pancah ob domačem narezku in cvičku (saj je bilo ravnoMartinovo), Tomaž pa je v Nedeljcu o zadevi objavil daljšo reportažo.

• • •Za kulinariko na Luciferovanju je skrbel Danilo (Cej), ki je kljub poškodbi že toliko

okreval, da je ob asistenci Draga (Novaka) zmogel nasititi številna grla. Ker je bila Martinovasobota, je bila na mizi tudi gos v družbi z racami (gos smo namreč uspeli nabaviti šele takorekoč zadnji trenutek, rac pa je bilo na trgu dovolj). Predvsem pa nam bo ostala v spominučudovita repica. Hmmm…

• • •Znani rudarski mojster Gorazd (Grmek), ki je izdatno poglobil Jamo pri gnezdu (ob

sodelovanju širokih članskih množic – predvsem Mihe (Celarca), seveda) zadnje čase tamne gnezdi več prav pogosto. Tudi on je namreč postal očka v navezi z Natalijo (Oberč),zato oba na sestankih precej redkeje videvamo. Seveda pa obema čestitamo!

• • •Podobne rezulate beleži tudi znana islandska kolesarka Urša (Petje). Rezultata sta

trenutno baje dva. Kaj šele bo?

Na Mirni gori, 1. januarja 1960. Na sliki so: (zgoraj od leve proti desni) Beno Strah, Boža Robek, Janez Šubelj, neznana gospa,Marjan Raztresen, Janez Belič, Andrej Kranjc, Dora Mulej, Dušan Novak in oskrbnik. Spodaj od leve proti desni pa si sledijoJože Mulej, Zvezdana Novak-Čadež, Sašo Vovk in Mulejeva hči, vsem pa dela družbo psiček Rex. Foto: Nada Čadež-Novak

(P)osebne novice

108

Fotostrip Foto: Dorotea Verša

Bilo je nekoč pred Slivarskimi ponikvami. Na začetku je kazalo še dobro,a se je vse skazilo po petelinjem boju dveh najbolj zagretih ...

109

Oddani zapisniki leta 1999ime jame tip datum akcije zapisnikarBrezno v Svetinjski gmajni B,E 11.05.98 Igor PerparBruhalnik nad Peklom B 04.02.99 Tomo VrhovecEleonorina jama B,E 13.12.98 Tomo VrhovecGovic B 10.11.98 Aleš LajovicHabečkov brezen B 29.08.98 Aleš LajovicJama pri gnezdu 2B,E 5.1.98-12.11.98 Gorazd Grmek, Dejan HladnikKačna jama 2B,E 18.10.98-14.11.98 Tomo VrhovecKostanjeviška jama B,E 24.01.99 Tomo VrhovecKotarjeva prepadna B ??.5.98 Tomo VrhovecKrška jama B,D,3E 14.2.98-30.3.98 Aleš Lajovic, Tomo VrhovecLekinka B,E 02.05.99 Tomo VrhovecLudvigovo brezno A,E 07.04.83 Jernej KalanOdžagano brezno 1 A,E 02.01.99 Igor PerparOdžagano brezno 2 A,D,E 20.12.98 Miha ČekadaOtoška jama B,E 26.01.98 Tomo VrhovecPivka jama 7B,D 3.7.98-11.2.99 Tomo Vrhovec, Aleš LajovicPlaninska jama 5B 20.1.98-13.12.98 Tomo Vrhovec, Dejan HladnikPodpeška jama 7B,3E 9.1.98-11.2.99 Tomo Vrhovec, Robi Renniger,

Miha Pihler, Aleš LajovicPotiskavška jama B 16.04.98 David DereaniPredjama 2B,E 23.1.99-20.12.99 Tomo Vrhovec, Miha PihlerPrerezana jama A,E 20.12.98 Simona GlavanŠimenkovo brezno 2B 25.12.97-25.12.98 Tomo VrhovecTatrca B 18.03.98 Igor PerparVetrnik B,E 13.01.98 Natalija OberčViršnica B,E 05.04.98 Tomo VrhovecZelenka B 19.09.97 David DereaniŽupanova jama B,E 06.05.99 Miha Čekada

Na straneh 109 in 110 je seznam zapisnikov, ki so jih člani JK Železničar oddali vKataster jam Jamarske zveze Slovenije v letih 1999 in 2000. Jame so razvrščene poabecednem redu. V drugem stolpcu je označen tip zapisnika: A – osnovni zapisnik (odkritjenove jame), B – dopolnilni zapisnik o že znani jami, D – nerazvrščeno gradivo, E – načrt,EE – meritve in F – fotografija. Kjer je bilo oddanih več zapisnikov istega tipa, je podanozraven število, npr. »3B,E« pomeni, da so bili oddani v tem letu trije B- in en E-zapisnik.Če je bilo več akcij v isto jamo, je v rubriki »datum« podano obdobje med najstarejšim innajnovejšim zapisnikom. Ker je v igri več datumov (datum akcije, datum izdelave in datumoddaje zapisnika) ter več ločenih evidenc (društveni dnevnik, Kataster jam, osebna eviden-ca), je med seznamom akcij na straneh 112-124 in tem seznamom nekaj odstopanj. Vzadnjem stolpcu je napisan zapisnikar (torej le tisti, ki je oddal zapisnik). Kadar je napisanoveč imen, gre za zapisnikarje z različnih akcij.

Seznam oddanih zapisnikov 1999

110

Oddani zapisniki leta 00ime jame tip datum akcije zapisnikarBrezno na možicu B 16.8.00 Aleš LajovicBrezno nad cesto B 1.1.01 Miha ČekadaBrezno nad Retovjem B 27.4.99 Peter GedeiBrezno v Jernejčevem talu B 23.10.00 Miha ČekadaBrezno v Prepovedancu A,E 24.12.00 Miha ČekadaČrnega bliska brezno A,E 27.4.00-20.8.00 Peter GedeiDvojno brezno pri pohojenem mahu A,E 9.1.01 Miha ČekadaErčelova jama A,E,EE 17.10.87-20.7.00 Aleš LajovicHladnikova jama A,E,F 11.2.01 Miha Čekada, Peter GedeiJama 1 nad Planinsko koliševko A,E,F 19.11.00 Miha ČekadaJama 1 pri Jabljah A,E 20.8.00 Igor PerparJama 2 nad Planinsko koliševko A,E,F 19.11.00 Miha ČekadaJama na ravnici B,D,F 5.8.00 Miha ČekadaJama na Studencu B 17.2.01 Miha ČekadaJama norih krav A,E 23.12.00 David DereaniJama pri gnezdu B 12.12.00 Dejan HladnikJama Štenge B,E 20.11.00 Matej MihailovskiJama treh bratov B 1.1.01 Miha ČekadaJama v F’ču A,D,E 26.3.00 Miha Čekada, Aleš LajovicJama v grapi B 18.3.01 Miha ČekadaJama v Taborski steni B 17.12.00 Aleš LajovicJama v Vincarški grapi A,E 4.4.01 Nace LabernikJelenov jezik A,E 10.12.00 Miha ČekadaJimnyjeva jama A,E,F 7.1.01 Miha Čekada, Igor PerparKevderc A,E 17.8.00 Aleš LajovicKlančarjeva jama A,E 20.12.00 David DereaniKonjšca jama B 8.4.01 Miha ČekadaKozlovka A,E 20.8.00 Igor PerparKukovska jama A,B,D,E 13.5.00-14.6.00 Miha Čekada, Aleš LajovicLekinka B,E 3.8.00 Aleš Lajovic, Tomo VrhovecLučka jama 2B 20.12.00-22.1.01 Matej MihailovskiMačkovica B 30.9.00 Dejan HladnikMala jama na ravnici A,D,E,F 27.8.00 Miha ČekadaOtoška jama B,F 24.1.1998 Aleš LajovicPečuje A 17.12.00 Aleš LajovicPekel pri Kopanju B,E,EE,F 19.8.00-10.3.01 Peter Gedei, Miha ČekadaRantov brezen B 18.3.01 Nace LabernikSangraška jama A,D,E 8.3.00 Miha Čekada, Igor PerparSpodmol v Iškem vintgarju A,E,F 2.7.00 Miha ČekadaSRT 1 B,E 25.8.00 Peter GedeiSvetoantonska jama B 22.10.00 Igor PerparTrzinska jama A,E 8.8.00 Igor PerparŽegnana jama B 30.1.01 Matej MihailovskiŽupanova jama B,E,F 17.3.00-16.2.01 Igor Perpar

Seznam oddanih zapisnikov 2000

111

Članstvo

1 Marko Berginc2 Dane Bernik3 Dani Bertocchi4 Branko Bogunovič5 Miha Brenčič - Kuki6 Danilo Cej7 Miha Celarc8 Matjaž Cvar9 Miha Čekada10 David Dereani11 Milan Ferran12 Milan Frelih - Pingo13 Tina Gabrijel14 Peter Gedei15 Tibor Gedei16 Simona Glavan17 Ljubo Golob18 Marko Grden19 Gorazd Grmek20 Hubert Herman21 Bojana Hladnik22 Dejan Hladnik23 Milan Hočevar24 Sandi Horvat25 Vito Hussu26 Robi Ivanc27 Kristina Jager28 Tomaž Koblar29 Andrej Kranjc30 Marko Krašovec31 Danica Kronegger32 Luka Kronegger33 Tine Kronegger34 Zvezdana Kržič35 Milan Kuzmič - Badi36 Nace Labernik37 Zvonka Labernik38 Aleš Lajovic

Seznam članov JK Železničar

39 Dušan Maruzzi40 Nebojša Matijević41 Silvo Matulič42 Matej Mihailovski43 Čarna Miloš44 Roman Modic45 Karlo Drago Novak46 Mojca Opara47 Simon Oprešnik48 Igor Perpar49 Tomo Petek50 Urška Petje51 Miha Pihler52 Gregor Pižent53 Urša Podvršič54 Zvjezdan Popov Popov55 Bojana Raztresen56 Marjan Raztresen57 Robi Renniger58 Viktor Robič - Brko59 Janez Smrke60 Uroš Stepišnik61 Jošt Šmajdek62 Peter Šuštar63 Danijela Štrempfelj64 Marko Šuštar - Maki65 Peter Šuštar66 Klemen Tepina67 Iztok Trček - Jolbe68 Mihaela Triglav69 Sašo Volk70 Igor Vrhovec71 Tomo Vrhovec†72 Boštjan Vrviščar73 Mojca Vrviščar Zazula74 Matija Zorn75 Dejan Žugelj

Našteti so vsi, ki so v letih 1999, 2000 ali 2001 plačali članarino. Simpatizerjev pa je sevedaše mnogo več.

112

št. datum jama udeleženci1 1.1. izvir Timava Igor Perpar, Simona Glavan2 2.1. Lesno brdo, nova jama Igor Perpar3 2.1. Mačkovica Tomaž Koblar, Igor Perpar, Simona Glavan4 2.1. Lipiška jama Zvezdana Kržič + drugi5 3.1. dihalniki okoli Krvave jame Dejan Hladnik, Bojana Modic + drugi6 9.1. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger, Miha Pihler7 10.1. Najdena jama Gorazd Grmek + drugi8 10.1. Lipiška jama Aleš Lajovic + Sežančani9 10.1. Matjaževa jama Miha Čekada

10 ?.1. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger, Miha Pihler11 16.1. izviri okrog Šimenkovega brezna Aleš Lajovic, Tomo Vrhovec12 16.1. ljubljanska kanalizacija Nebojša Matijević, Tibor Gedei, Peter Gedei,

Miha Čekada, Marko Šuštar-Maki, Igor Perpar,Simona Glavan, Urša Podvršič, Tomaž Koblar,Mojca Opara, Mark Šuštaršič, Dane Bernik

13 16.1. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler14 17.1. Divje jezero Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, Arne

Hodalič15 17.1. Matjaževa jama (Šmarna Gora) Miha Čekada, Roman Modic + 116 20.1. idrijski rudnik Zvezdana Kržič17 20.1. Viršnica Nace Labernik18 23.1. Predjama Tomo Vrhovec, Robi Renniger19 24.1. Kostanjeviška jama Zvezdana Kržič, Iztok Trček-Jolbe, Igor

Perpar, Simona Glavan, Tomo Vrhovec,Tomaž Koblar, Miha Čekada, Robi Renniger,Ljubo Golob, Urša Podvršič + Novomeščani

20 24.1. Martinska jama Sandi Horvat, Milan Kuzmič-Badi, Danilo Cej+ 5

21 26.1. Vilenica Aleš Lajovic + Sežančani, JRS, NATO22 30.1. Bruhalnik nad Peklom Tomo Vrhovec, Robi Renniger + Rakovčana23 30.1. Gradišnica Gorazd Grmek, Anja24 30.1. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler25 31.1. Jakofčičeva jama Natalija Oberč, Gorazd Grmek26 4.2. Bruhalnik nad Peklom ?27 6.2. Bilpa Tomo Vrhovec, Igor Vrhovec, Robi Renniger

+ JRS28 7.2. Predjama Tomo Vrhovec, Igor Vrhovec, Robi Renniger,

Nadja Rajgelj, Peter Gedei, Tibor Gedei,Iztok Trček-Jolbe, Bojana Modic, DejanHladnik, Mojca Opara, Zvezdana Kržič,Ljubo Golob, Nebojša Matijević, SimonaGlavan, Igor Perpar + 3

29 7.2. Rotovnikova jama Natalija Oberč, Gorazd Grmek30 10.2. Kevdrc na Puštalu Zvonka in Nace Labernik31 14.2. Jama ob Bazoviški cesti na Natalija Oberč, Gorazd Grmek

Goropajski gmajni

Seznam akcij 1999Seznam akcij 1999

113

32 14.2. Gipsova jama Nace Labernik33 14.2. Klevevška jama Miha Čekada, Roman Modic + 134 20.2. Jama pri Svetih treh kraljih Matej Mihailovski, Andrej Milek, Dejan

Hladnik, Bojana Modic + 235 21.2. Jama pri drogu št. 17 Natalija Oberč, Gorazd Grmek36 27.2. Županova jama Miha Čekada, Danijela Štrempfelj, Aleš

Lajovic, Nebojša Matijević, Mojca Opara,Iztok Trček-Jolbe, Igor Perpar, SimonaGlavan

37 1.3. Jama ob poti na Komno Miha Čekada + 238 6.3. Golokratna jama Natalija Oberč, Gorazd Grmek39 13.3. Županova jama, Mikličeva jama, Miha Čekada, Tomaž Koblar, Mojca Opara,

Kozlovka Matic Zorn, Iztok Trček-Jolbe, DavidDereani, Igor Perpar, Simona Glavan

40 14.3. Medvedjak Gorazd Grmek, Natalija Oberč, ZvezdanaKržič, Ljubo Golob

41 14.3. Unška koliševka Miha Čekada42 19.3. Divje jezero Igor Vrhovec, Matej Mihailovski43 20.3. Predjama Peter Gedei, Tomaž Koblar, Miha Čekada44 20.3. Divje jezero Matej Mihailovski45 20.3. Bohkovo brezno Nace Labernik46 21.3. Logarček Igor Vrhovec, Miha Pihler, Matej Mihailovski

+ 347 22.3. Najdena jama, Gradišnica Tomaž Koblar48 23.3. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler, Robi Renniger49 25.3. Šteberk Matej Mihailovski50 25.3. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger51 27.3. Vrhniška jama Igor Perpar, Simona Glavan + 252 27.3. Predjama Tomo Vrhovec + 353 27.3. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler54 29.3. Kačna jama Tomaž Koblar55 30.3. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger56 31.3. Šteberk Matej Mihailovski57 3.4. Predvratnica, Konjšca, Kostna Mojca Opara, Tomaž Koblar, Urša Podvršič,

jama Igor Perpar, Simona Glavan + jamarska šola58 4.4. Ledena jama na Stojni Natalija Oberč, Gorazd Grmek59 4.4. Kostanjeviška jama Tibor Gedei, Peter Gedei + Novomeščani60 4.4. Zelške jame Nebojša Matijević z družino61 5.4. Smrdljivo brenzo, Jama pod Miha Čekada, Tomaž Koblar, Mojca Opara,

Ovčjim gričem, Skednenca Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Miha Brenčič-Kuki

62 5.4. Golobja jama Miha Celarc, Natalija Oberč, Gorazd Grmek63 5.4. Škamprletova jama Igor Vrhovec, Miha Pihler64 6.4. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger65 6.4. Kačna jama Tomaž Koblar66 10.4. Lesno brdo Tibor Gedei, Tomaž Koblar + jamarska šola67 17.4. Skednena jama, Vranja jama, Miha Brenčič-Kuki, Iztok Trček-Jolbe, Miha

Mačkovica Čekada + jamarska šola68 18.4. Krška jama Matej Mihailovski, Andrej Milek, Igor Perpar,

Simona Glavan

Seznam akcij 1999

114

69 19.4. Zelške jame Tomaž Koblar70 20.4. Verdska obcestnica Igor Perpar, Simona Glavan71 20.4. Jama pri Mišji peči Tomaž Koblar72 24.4. Postojnska jama Gorazd Grmek, Natalija Oberč, Miha Celarc,

Tina Gabrijel, Iztok Trček-Jolbe, Danica inTine Kronegger, David Dereani

73 24.4. Jezerina 2 Sandi Horvat74 24.4. Ledenica pri Planinici David Dereani, Miha Čekada, Aleš Lajovic,

Nebojša Matijević, Tomaž Jenc-Žila75 25.,26.4. Manita peć, Vodarica (Velebit) Simona Glavan, Matic Zorn + kolegi76 27.4. Kačna jama Miha Celarc, Gorazd Grmek77 1.5. Brezno pravilne odločitve, Peter Gedei, Iztok Trček-Jolbe, Miha Čekada,

Facijevo brezno Mojca Opara78 2.5. Lekinka Tomo Vrhovec + 179 2.5. Velika Kozinska jama Miha Čekada, Mojca Opara, Danijela

Štrempfelj, Iztok Trček-Jolbe, Simona Glavan80 6.5. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Robi Renniger81 8.5. Vilenica Miha Čekada + sodelavci82 9.5. Verdska obcestnica, Brezno Nebojša Matijević, Miha Čekada, Mojca

pravilne odločitve Opara, Igor Perpar, Simona Glavan83 12.5. Škratovka Tomo Vrhovec + 384 13.5. Golobja jama Tomo Vrhovec + 185 13.5. ljubljanska kanalizacija Tibor Gedei, Nebojša Matijević + 286 15.5. Brezno pravilne odločitve Miha Čekada, Dejan Hladnik, Bojana Modic,

Peter Gedei, Matjaž Cvar87 15.5. Viršnica Tomaž Koblar + 188 16.5. Ocizeljska jama Mojca Opara, Miha Čekada, Ljubo Golob,

Zvezdana Kržič89 20.5. Predjama Tomo Vrhovec + 190 23.5. Zelške jame Mojca Opara, Milan Kuzmič-Badi, Nebojša

Matijević + 291 2.6. Slugov brezen Zvonka in Nace Labernik92 6.6. Klevevške jame Tomo Vrhovec, Nadja Rajgelj93 6.6. Mobyjeva jama, Logaška jama Miha Čekada, Dejan Hladnik94 8.6. Jama v grapi Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Miha

Pihler95 9.6. nova jama med Sv. Antonom in Aleš Lajovic

Vidmom96 10.6. Kompoljska jama Igor Vrhovec, Miha Pihler97 12.6. Erjavčeva jama Igor Perpar, Simona Glavan98 12.6. Snežna jama pod Raduho veteranska akcija - vsi99 12.6. Veselova jama, Divje jezero Igor Vrhovec, Miha Pihler, Matej Mihailovski

100 13.6. Očesa (Rakov Škocjan) Matej Mihailovski, Igor Vrhovec1010 14.6. Predjama Matej Mihailovski, Robi Renniger, Tomo

Vrhovec102 15.6. Očesa (Rakov Škocjan) Igor Vrhovec103 17.6. Divje jezero Matej Mihailovski104 19.6. Mačkovica Peter Gedei + 2105 19.6. Ponor polne lune Matej Mihailovski, Dorotea Verša, Igor

Vrhovec + 1

Seznam akcij 1999

115

106 19.6. Potokarjevo brenzo Bojana Modic, Dejan Hladnik107 20.6. Brezno pravilne odločitve Matjaž Cvar, Ljubo Golob, Miha Čekada108 20.6. Županova jama, udor pri Aleš Lajovic, Igor Perpar, Simona Glavan

Šmarju - Sapu109 23.6. Škratovka Tomo Vrhovec + 1110 24.6. Jama št. 1187 (Dleskovška Natalija Oberč, Gorazd Grmek

planota)111 25.6. Kobilja jama, Bilpa Mojca Opara, Miha Čekada112 25.6. Rotovnikova jama, Pekel pri Igor Perpar, Simona Glavan

Šempetru113 25.6. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler, Matej Mihailovski114 26.6. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek115 26.6. Jama s sedmimi vhodi Miha Celarc, Aleš Lajovic116 27.6. Krška jama Matej Mihailovski117 27.6. Snežna jama na Mežakli Mojca Opara, Miha Čekada118 28.6. izvir Krope, Gornji grad Tomo Vrhovec, Miha Pihler119 28.6. Pološka jama Tomaž Koblar120 29.6. Vetrnica Tomo Vrhovec, Miha Pihler121 1.7. Šteberk Matej Mihailovski122 1.7. Logaška jama Tomaž Koblar123 3.7. Jama s sedmimi vhodi Tina Gabrijel, Miha Celarc, Gorazd Grmek,

Natalija Oberč124 3.7. Turkovo brezno Miha Čekada, Nace Labernik, Ljubo Golob,

Zvezdana Kržič, Dejan Hladnik, BojanaModic

125 3.7. Ponor polne lune Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, DoroteaVerša + 4

126 4.7. Pivka jama Tomo Vrhovec + 1127 5.7. Škamperletova jama Tomaž Koblar128 6.7. Šimenkovo brezno, Kadujčeva Tomaž Koblar

jama129 7.7. Lesno brdo Tomaž Koblar130 8.7. Kristalna jama Tomaž Koblar131 8.7. Županova jama Tibor Gedei + 1132 11.7. Koroščevo brezno, Brezno nad Zvezdana Kržič, Ljubo Golob + 3

jezersko glažuto133 12.7. Vrelo (Fužine, Hrvaška) Igor Perpar, Simona Glavan134 13.7. Ponor polne lune Tomaž Koblar135 15.7. Gutmana ala, Maza ala (Latvija) Mojca Opara, Miha Čekada + 3136 17.7. Jama pri Geršičih Iztok Trček-Jolbe137 17.7. Planinska jama Nace Labernik138 20.7. Lesno brdo Tomaž Koblar139 21.7. Vranja jama, Skednena jama Gorazd Grmek140 24.7. Dantejeva jama Tomaž Koblar141 25.7. Brezno pri gamsovi glavici Milan Kuzmič-Badi, Nebojša Matijević142 28.7. Očesa (Rakov Škocjan) Igor Vrhovec143 30.7. Brezno pri gamsovi glavici Iztok Trček-Jolbe, Simona Glavan, Igor

Perpar144 ?.7. Zelena špilja (Vis), Modra špilja Bojana Modic, Dejan Hladnik

(Biševo)

Seznam akcij 1999

116

145 2.8. Setergrottan (Norveška) Mojca Opara, Miha Čekada + 3146 4.8. Očesa (Rakov Škocjan) Igor Vrhovec147 6.-8.8. Brezno pri gamsovi glavici Tanja Zalokar, Bojan Bojnec, Milan Kuzmič-

Badi, Danilo Cej, Dane Bernik, Iztok Trček-Jolbe, Nebojša Matijević, Igor Perpar

148 7.8. Jama na Prevalji 1 Peter Gedei, Dejan Hladnik, Bojana Modic,Matjaž Cvar

149 7.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 2150 8.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 2151 10.8. Huda luknja Tomo Vrhovec + 2152 10.8. Šteberk Igor Vrhovec, Miha Pihler153 12.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 4154 14.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 5155 14.8. Unška koliševka Tomaž Koblar156 15.8. Podpeška jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler157 16.8. Logarček Igor Vrhovec, Miha Pihler158 19.8. Kavškovo brezno Dejan Hladnik159 21.8. Govic Tomo Vrhovec, Nace Labernik, Robi

Renniger, Miha Pihler, Peter Gedei + 9160 22.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 5161 22.8. Ledena jama na Stojni Igor Perpar, Simona Glavan162 27.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 7163 28.8. Županova jama Dejan Hladnik, Bojana Modic + 8164 28.8. Ponor polne lune Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, Dorotea

Verša + 4165 29.8. Planinska jama Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 4166 29.8. Golobaršček Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, Dorotea

Verša + 4167 29.8. Unška koliševka Mojca Opara, Miha Čekada + 3168 31.8. Šteberk Igor Vrhovec, Miha Pihler169 2.9. Planinska jama Tomo Vrhovec + 5170 5.9. Šteberk Igor Vrhovec, Miha Pihler + 1171 10.9. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler + 1172 15.9. Veliko Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler + 2173 15.9. Lesno brdo Tomaž Koblar174 17.9. Viršnica, Pekel pri Kopanju Matjaž Cvar, Peter Gedei, Miha Čekada175 18.9. Šteberk Igor Vrhovec, Miha Pihler + 1176 18.9. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek177 18.9. Jama na Studencu Miha Čekada178 19.9. Tkalca jama, Zelške jame Miha Čekada, Roman Modic + 1179 19.9. Janičja jama Aleš Lajovic180 19.9. Potočka zijalka Viktor Robič-Brko + 2181 19.9. Jama za Šteberkom Igor Vrhovec, Miha Pihler182 19.9. Jurjevčevo brezno Miha Brenčič-Kuki183 20.9. Postojnska jama Viktor Robič-Brko + 4184 23.9. Malo Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler185 25.9. Postojnska jama Miha Čekada + 1186 25.9. Škamperletova jama Tomaž Koblar187 26.9. Veliko brezno v Grudnovi dolini Igor Vrhovec, Miha Pihler188 26.9. Govic Tomo Vrhovec + 1

Seznam akcij 1999

117

189 26.9. Postojnska jama Miha Čekada190 26.9. Coprniška jama na Slivnici Viktor Robič-Brko191 26.9. udor na Dobrepolju, Jama sv. An- Igor Perpar, Simona Glavan

tona, Brezno pri Jelenovem žlebu192 29.9. Malo Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler193 30.9. Govic Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Miha

Pihler, Simon Oprešnik, Dejan Hladnik194 1.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Miha

Pihler195 2.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Miha

Pihler196 2.10. Malo Okence Igor Vrhovec197 2.10. Betalov spodmol Zvezdana Kržič, Ljubo Golob198 2.10. Škamperletova jama Tomaž Koblar + 1199 3.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski + 1200 7.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Robi

Renniger201 8.10. Malo Okence Igor Vrhovec, Miha Pihler202 8.-10. jama na Kriških podih Milan Kuzmič-Badi, Danilo Cej, Igor Perpar,

10. Simona Glavan, Tanja Zalokar203 9.10. Jama pod Babjim zobom Tomaž Koblar204 10.10. Šteberk Igor Vrhovec, Miha Pihler + 1205 12.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 1206 13.10. Govic Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski, Robi

Renniger207 15.10. Jama za Šteberkom Igor Vrhovec, Miha Pihler + 1208 16.10. Govic Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 6209 16.10. Brezno pri gamsovi glavici Miha Celarc, Iztok Trček-Jolbe, Tibor Gedei,

Peter Gedei210 17.10. Jama na Prevalci Tomaž Koblar, Miha Čekada, David Dereani

+ 50 lokalcev211 17.10. Mrzlek Matej Mihailovski212 17.10. Žegnana jama Matjaž Cvar213 23.10. brezno na Dleskovški planoti Aleš Lajovic, Tomaž Koblar + JRS214 24.10. Hubatarjeva jama Miha Čekada, Matjaž Cvar215 26.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler216 27.10. Ciganska jama pri Godoviču Tomaž Koblar217 29.10. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler218 30.10. Kačna jama Igor Vrhovec + 7219 30.10. Logarček Bojana Modic, Dejan Hladnik, Nace

Labernik, Zvezdana Kržič, Miha Čekada,Matjaž Cvar

220 31.10. Brezno pravilne odločitve Peter Gedei, Ljubo Golob, Miha Čekada221 31.10. Lesno brdo Tomaž Koblar222 31.10. Jama dveh klubov, Krvava jama Dejan Hladnik, Matej Mihailovski223 1.11. Paradana (vhod) Mojca Opara, Miha Čekada + 1224 1.11. Divje jezero Tomo Vrhovec, Igor Vrhovec, Miha Pihler225 2.11. Najdena jama Tomo Vrhovec + 10226 6.11. Brezno pravilne odločitve Tibor Gedei, Dejan Hladnik, Ljubo Golob,

Peter Gedei, Miha Čekada, Aleš Lajovic

Seznam akcij 1999

118

št. datum jama udeleženci1 2.1. Tkalca jama, Zelške jame Miha Čekada, Simona Glavan, Igor

Perpar, Roman Modic, Mojca Opara2 2.1. Dihalnik nad Krvavo jamo, Dejan Hladnik, Bojana Modic

Jama dveh klubov3 4.1. Divje jezero Tomo Vrhovec4 8.1. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek5 8.1. Vrhniška jama Matej Mihailovski, Dejan Hladnik,

Bojana Modic6 8.1. Lubniški kevdrc, Marijino brezno Tomaž Koblar7 9.1. Obrh pri Dolenjskih Toplicah Matej Mihailovski

Seznam akcij 2000

227 7.11. Divaška jama, Jezerina, Iztok Trček-Jolbe, Igor Perpar, SimonaJezerina 2 Glavan + 5

228 8.11. Lesno brdo Tomaž Koblar229 11.11. Grotte (opuščen rudnik na Miha Čekada

Nizozemskem)230 11.11. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler231 14.11. Planinska jama Tomo Vrhovec + 6232 14.11. Lipiška jama Nebojša Matijević, Milan Kuzmič-Badi,

Danilo Cej, Dane Bernik, Iztok Trček-Jolbe,Tanja Zalokar, Bojan Bojnec, Igor Perpar,Simona Glavan + 7

233 14.11. Jama pri Novi vasi Miha Celarc, Gorazd Grmek, Natalija Oberč234 14.11. Lesno brdo Tomaž Koblar235 14.11. Planinska jama Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Lojze Troha236 26.11. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski + 1237 28.11. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler + 1238 29.11. Dihalnik pri gostilni Ravbar Dejan Hladnik + Borovničani239 30.11. Divje jezero Tomo Vrhovec, Miha Pihler240 4.12. Svinjska jama, Jama pod cesto Miha Čekada, Dejan Hladnik, Bojana Modic,

Zvezdana Kržič, Igor Perpar, Simona Glavan241 8.12. Lesno brdo Gorazd Grmek242 8.12. Škratovka Zvezdana Kržič243 11.12. Jama dveh klubov Nace Labernik, Matej Mihailovski, Dejan

Hladnik, Miha Čekada244 12.12. Mobyjeva jama Miha Čekada, Roman Modic245 18.12. Dihalnik nad Krvavo jamo Bojana Modic, Dejan Hladnik, Miha Čekada,

Peter Gedei246 18.12. Šimenkovo brezno Milan Kuzmič-Badi, Nebojša Matijević,

Danilo Cej, Aleš Lajovic, Tomaž Koblar,Herman Hubert, Danijela Štrempfelj, MatejMihailovski

247 19.12. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek248 25.12. Divje jezero Igor Vrhovec, Matej Mihailovski, Samo Morel249 31.12. Križna jama Igor Perpar, Simona Glavan

Seznam akcij 1999

119

Seznam akcij 2000

8 15.1. Brezno v Hrenovških talih Peter Gedei, Miha Čekada, Aleš Lajovic9 16.1. Kostanjeviška jama Matej Mihailovski + 26

10 20.1. Izvir pod orehom Matej Mihailovski, Arne Hodalič11 22.1. Predjama Miha Čekada, Simona Glavan, Igor

Perpar, Matjaž Cvar, Dejan Hladnik,Bojana Modic

12 23.1. trije dihalniki nad Krvavo jamo Dejan Hladnik, Bojana Modic, Tone(udornica Konč hrib) Palčič + Borovničani

13 26.1. Pivka jama Dejan Hladnik, Tone Palčič, Jure Leben,Ana Makovec

14 28.1. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski15 29.1. Sangraška jama, Brezno pri Miha Čekada, Simona Glavan, Igor

Štefanji vasi Perpar, Urša Podvršič, Dani Bertocchi,Aleš Lajovic

16 29.1. Dihalnik nad Krvavo jamo Dejan Hladnik, Matej Mihailovski,Dorotea Verša, Peter Gedei

17 30.1. Ajdova jama Igor Perpar, Simona Glavan18 31.1. Lesno brdo Tomaž Koblar19 3.2. Divje jezero Tomo Vrhovec, Matej Mihailovski20 3.2. Vranja jama, Skednena jama Gorazd Grmek + sodelavci21 5.2. Županova jama (čistilna akcija), Dani Bertocchi, Urša Podvršič, Matjaž

Mijavčevo brezno Cvar, Miha Čekada, Nace Labernik,Simona Glavan, Igor Perpar

22 6.2. Divje jezero Tomo Vrhovec23 8.2. Suputnik (Štenge) Matej Mihailovski + Blejčani24 8.2. Podpeška jama Robi Renninger, Simon Oprešnik25 9.2. Malo Okence Tomo Vrhovec + tečajniki26 11.2. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Dejan Hladnik27 11.2. Boljunec (Italija) Tomo Vrhovec: na tem potopu se je

smrtno ponesrečil28 15.2. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc29 19.2. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Natalija Oberč30 20.2. Brezno pri Drnovici, Dihalnik Dejan Hladnik, Bojana Modic

nad Krvavo jamo31 20.2. Medvedjak Igor Perpar, Simona Glavan, Danijela

Štrempfelj, Miha Čekada32 22.2. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Dejan Hladnik33 23.2. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Natalija Oberč, Dejan

Hladnik34 26.2. Jama pri gnezdu Dejan Hladnik, Bojana Modic, Gorazd

Grmek, Natalija Oberč, Matjaž Cvar,Miha Celarc

35 29.2. Viršnica Robi Renninger, Simon Oprešnik + 136 4.3. Golokratna jama Gorazd Grmek, Miha Celarc, Tina

Gabrijel, Natalija Oberč37 4.3. Jezerina Milan Kuzmič-Badi, Danilo Bernik,

Tomaž38 5.3. Lipiška jama Iztok Trček-Jolbe, Milan Kuzmič-Badi,

Nebojša Matijević, Tanja Zalokar39 5.3. Vranja jama Miha Čekada, Roman Modic + 1

120

40 11.3. Županova jama, Trontljevo brezno Miha Čekada, Igor Perpar, Simona Glavan,Tomaž Koblar, Marko Krašovec + 1

41 11.3. Dimnice Simona Glavan + kolegi42 11.3. Križna jama Ljubo Golob, Lojze Troha43 12.3. Slivarske ponikve Peter Gedei, Tomaž Koblar, Matjaž Cvar,

Tibor Gedei, Robi Renninger, MatejMihailovski, Dorotea Verša, Iztok Trček-Jolbe

44 12.3. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc45 12.3. jama pri Pavletovi špici Danilo Bernik, Milan Kuzmič-Badi, Tine

Kronneger46 14.3. Zelške jame Gorazd Grmek + sodelavci47 17.3. Županova jama Danijela Štrempfelj, Nebojša Matijević,

Igor Perpar, Simona Glavan, NaceLabernik, Miha Čekada

48 18.3. Kompoljska jama Simon Oprešnik49 19.3. idrijski rudnik Mojca Opara, Roman Modic, Miha

Čekada50 23.3. Vranja jama Tibor Gedei51 25.3. Postonjska jama, Rakov Škocjan Miha Čekada + 152 26.3. Jama v F’ču, Podpeška jama Miha Čekada, Aleš Lajovic53 26.3. Ocizeljska jama Peter Gedei, Simon Oprešnik, Tibor

Gedei, Iztok Trček-Jolbe, Silvo Matulič,Matjaž Cvar

54 30.3. nova jama nasproti Logaške jame Dejan Hladnik55 2.4. Jama pri gnezdu Miha Čekada, Silvo Matulič, Robi

Renninger, Peter Gedei, Miha Celarc,Simon Oprešnik

56 4.4. Jama pri gnezdu Miha Celarc, Gorazd Grmek57 8.4. Betalov spodmol Silvo Matulič, Miha Čekada, Simona

Glavan, Igor Perpar, Bojana Modic,Dejan Hladnik, Simon Oprešnik

58 8.4. Mačkovica Silvo Matulič, Simon Oprešnik59 9.4. Logaška jama Tomaž Koblar60 9.4. Kevdrc pod Raskovcem Silvo Matulič, Simon Oprešnik61 8.-9.4. Kačna jama (dvodnevna akcija) Peter Gedei, Janez Dolenc, Rok Rihar62 15.4. Logarček, Kevdrc pod Raskovcem Miha Čekada, Silvo Matulič, Dejan Hladnik63 15.4. Velika in Mala Trebanjska jama Igor Perpar, Simona Glavan64 16.4. Brezno v Kafolovi gmajni Nace Labernik65 23.4. Vranja jama (pri Splitu) Gorazd Grmek, Natalija Oberč66 25.4. Logaška jama, Kačna jama Tomaž Koblar67 27.4. brezno blizu Štampetovega mostu Dejan Hladnik, Bojana Modic68 27.,28.4. Grotta di Nettuno, Grotta di San Miha Čekada, Mojca Opara + 3

Giovanni (Sardinija)69 2.5. Kukovska jama, Sovina jama Aleš Lajovic70 5.5. Krška jama Matej Mihailovski, Simon Oprešnik71 7.5. Predjama, Jama v Hrastnicah Miha Čekada, Matej Mihailovski, Simona

Glavan, Igor Perpar, Aleš Lajovic,Nebojša Matijević, Iztok Trček-Jolbe,Kristina Jager, Matjaž Cvar, Nace

Seznam akcij 2000

121

Labernik, Danilo Cej, Milan Kuzmič-Badi, Silvo Matulič, Igor Perpar, PTT šola

72 11.5. Skednena jama Miha Celarc, Gorazd Grmek, NatalijaOberč + duševno prizadeti otroci

73 13.5. Kukovska jama, Lcinovo brezno Miha Čekada, Matjaž Cvar, Aleš Lajovic,Nace Labernik

74 13.5. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek75 16.5. Tonikovo brezno, Skednena jama, Simona Glavan

Vranja jama76 16.5. Golobja jama Ljubo Golob77 21.5. Logaška jama Miha Čekada, Kristina Jager, Silvo

Matulič78 24.5. Najdena jama Matej Mihailovski + Matičarji79 25.5. Mačkovica Simon Oprešnik + 280 25.5. Krška jama Matej Mihailovski81 28.5. Studenška jama Miha Čekada + 182 28.5. Kompoljska jama Matej Mihailovski83 30.5. Malo Okence Matej Mihailovski84 30.5. Krimska jama, brezno nad Ljubo Golob + 2

Golobjo jamo85 30.5. Možic Aleš Lajovic86 1.6. Podpeško jezero Matej Mihailovski87 3.6. Boljunec (Italija) Matej Mihailovski88 3.6. Županova jama Nace, Zvonka in Primož Labernik, Viktor

Robič-Brko89 4.6. Najdena jama Matej Mihailovski, Matjaž Pogačnik,

Marjan Baričič + 190 8.6. Veliko Okence Simon Oprešnik91 9.6. Ajdovska jama Simona Glavan, Igor Perpar92 9.6. Najdena jama Tomaž Koblar, Matej Dular, Anja93 9.6. Križna jama Ljubo Golob94 9.6. Jocova jama Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Jože

Pristavec - Joc95 10.6. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Iztok Trček-Jolbe96 10.6. Zelške jame Kristina Jager, Viktor Robič-Brko,

Nebojša Matijević, Silvo Matulič, Ana,Matjaž Cvar

97 16., 17.6. Malinkovec Peter Gedei, Miha Čekada, Miha Celarc,Matjaž Cvar, Urša Podvršič, SimonaGlavan, Tomaž Koblar, Simon Oprešnik,Tibor Gedei, Aleš Lajovic

98 18.6. Spodmol v Iškem vintgarju Miha Čekada99 19.6. Mačkovica Silvo Matulič + 1

100 21.6. Postonjska jama, Rakov Škocjan Miha Čekada + 1101 22.6. Šteberk Simon Oprešnik, Robi Renninger102 24.6. Vipavska jama Silvo Matulič + 2103 24.6. Divaška jama Tomaž Koblar104 25.6. Ponikve v Odolini Miha Čekada, Danijela Štrempfelj, Urša

Podvršič, Dani Bertocchi, Kristina Jager, Iz-tok Trček-Jolbe, Igor Perpar, Simona Glavan

Seznam akcij 2000

122

105 27.6. Zelške jame, Tkalca jama, Simona Glavan, Matic ZornŠkocjanske jame, Vranja jama,Skednena jama, Planinska jama

106 3.7. Jami na Sredi (Cres) Igor Perpar, Simona Glavan107 9.7. jama pri Lubenicah (Cres) Simona Glavan, Igor Perpar, Dani

Bertocchi, Urša Podvršič108 13.7. Mačkovica Simon Oprešnik + 4109 22.7. Podstenska jama Simon Oprešnik, Rok Dolenc, Iztok

Trček-Jolbe, Miha Čekada, Kristina Jager,Marko Krašovec, Nace Labernik, IgorPerpar, Simona Glavan

110 23.7. Jama na Ravnici Aleš Lajovic, Igor Perpar, Simona Glavan111 29.7. Medvedjak Miha Čekada, Miha Celarc, Kristina

Jager, Peter Gedei, Matjaž Cvar112 29.7. Kozlovka, Brezno Šakovca Simona Glavan, Igor Perpar113 5.8. Jama na Ravnici, Mala jama Bojana Modic, Dejan Hladnik, Miha

na Ravnici Čekada, Igor Perpar, Simona Glavan114 11.5. Kapljarka (Hrvaška) Miha Čekada, Roman Modic115 12.8. SRT 1 (Budna jama) Kristina Jager, Simon Oprešnik, Iztok

Trček-Jolbe, Peter Gedei116 12.8. Bizjakova jama Miha Brenčič-Kuki + novomeški jamarji117 13.8. Jama na Soriški planini Aleš Lajovic118 14.8. Kevdrc na Planinci Miha Brenčič-Kuki119 15.8. Drenov grič Miha Brenčič-Kuki120 18.8. Pekel pri Kopanju Nace Labernik, Matjaž Cvar, Simon

Oprešnik121 19.8. Pekel pri Kopanju Simon Oprešnik122 22.8. Risanica, požiralnik Temenice Igor Perpar, Simona Glavan

pri Požganju, Požganjska jama123 24.8. Pekel pri Kopanju Peter Gedei, Matjaž Cvar, Miha Čekada,

Nace Labernik, Igor Perpar124 27.8. Pekel pri Kopanju Peter Gedei, Nace Labernik, Igor Perpar,

Simona Glavan125 2.9. Šteberk Simon Oprešnik, Miha Pihler, Tina Kapelj126 3.9. Mačkovica Ljubo Golob, Zvezdana Kržič127 3.9. Brezno v Jernejčevem talu Aleš Lajovic128 5.9. Golobina Zvezdana Kržič, Lojze Troha + 1129 5.9. Žerovnica Simon Oprešnik, Tina Kapelj130 7.9. Križna jama Zvezdana Kržič131 10.9. Lubniški kevdrc Nace Labernik + 1132 12.9. Unška koliševka (bunker) Simon Oprešnik, Miha Čekada, Simona

Glavan133 12.,13.9. Ledena peščera, Targašinsko Iztok Trček-Jolbe + Rusi

brezno (Rusija)134 16.9. Brezno pri gamsovi glavici Silvo Matulič, Tibor Gedei, Peter Gedei,

Nebojša Matijević, Kristina Jager, MihaCelarc

135 16.9. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek136 16.9. Viršnica Miha Čekada + 2

Seznam akcij 2000

123

137 18.9. Skednena jama Silvo Matulič, Nebojša Matijević, PeterGedei, Tibor Gedei

138 23.9. jama blizu Kureščka Matej Mihailovski, Bojana in DejanHladnik

139 24.9. jama pod Lubnikom Nace Labernik140 24.9. Brezno nad Račno Viktor Robič-Brko141 26.9. Modriča, Kapljarka, Sinčić Pečić Simona Glavan

(Hrvaška)142 30.9. Mačkovica Miha Čekada, Bojana in Dejan Hladnik,

Matej Mihailovski, Dorotea Verša143 30.9. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek144 7.10. Taborska stena Gorazd Grmek, Natalija Oberč145 13.10. Žirovnica Simon Oprešnik, Matej Mihailovski, Tina

Kapelj146 14.10. Brezno pri Gamsovi glavici Peter Gedei, Miha Celarc, Nebojša

Matijević, Zvezdana Kržič, Ljubo Golob,Milan Kuzmič-Badi, Kristina Jager, IgorPerpar, Simona Glavan, Dejan in BojanaHladnik, Robi Renniger, Miran Šubelj-Sagmeister, Miha Čekada

147 15.10. Žirovnica Simon Oprešnik148 17.10. Žirovnica Simon Oprešnik149 21.10. Brezno v Jernejčevem talu, Miha Čekada, Ljubo Golob

Jama naj ji bo, Jama brez DDV150 21.10. Kompoljska jama, Šteberk Simon Oprešnik, Tina Kapelj151 31.10. Šupljara (Plitvice) Mojca Opara, Roman Modic, Miha

Čekada152 3.11. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Tibor Gedei153 5.11. Izvir Krke Matej Mihailovski, Igor Vrhovec154 11.11. Predjama Matej Mihailovski, Miha Pihler, Igor

Vrhovec, Robi Renninger, Miha Celarc155 25.11. Rakov Škocjan - Veliki naravni most Matej Mihailovski, Igor Vrhovec156 25.11. Vranja jama Mojca Opara, Miha Čekada + 3157 25.11. Jama v Hrastnicah Igor Perpar, Simona Glavan, Matej

Mihailovski, Peter Gedei158 25.11. Jama pod Slapom (Janče) Aleš Lajovic, Nebojša Matijević159 28.11. Rakov Škocjan - Veliki naravni most, Matej Mihailovski + 2

Planinsko polje, Ručigajev izvir160 2.12. Jespa Mojca Opara, Roman Modic, Miha

Čekada161 5.12. Jama pri gnezdu Matej Mihailovski, Dejan Hladnik162 7.12. Jama pri gnezdu Matej Mihailovski, Dejan Hladnik163 8.12. Jama Jablje 1 Matej Mihailovski, Simona Glavan164 9.12. Jelenov jezik + 2 jami David Dereani, Miha Čekada, Simona

Glavan, Igor Perpar165 10.12. Križna jama Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + biologi166 10.12. jama blizu Vogarja Nebojša Matijević167 10.12. Divje jezero Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo

Morel168 15.12. Koreno pri Horjulu Iztok Trček-Jolbe, Marko Krašovec

Seznam akcij 2000

124

169 16.12. Meglenova jama (Potiskavec) Miha Celarc, Nebojša Matijević170 16.12. Klančarjeva jama, Jama norih krav, Miha Čekada, David Dereani, Simona

Brezno nad cesto, Lučka jama Glavan, Igor Perpar, Dejan in BojanaHladnik, Danijela Štrempfelj

171 17.12. Ledena jama pri Kunču Miha Čekada, Roman Modic172 20.12. Lučka jama Matej Mihailovski, Martina Frelih173 23.12. Kačna jama Peter Gedei174 23.12. Brezno za hramom, Brezno Simona Glavan, Igor Perpar, Bojana in

v Prepovedancu, Dvojno brezno pri Dejan Hladnik, Miha Čekada, Zvezdanapohojenem mahu Kržič, Ljubo Golob

175 24.12. Jama v Globoki dolini, dihalniki nad Ljubo Golob, Dejan HladnikKrvavo jamo

176 26.12. Šimenkovo brezno Nebojša Matijević, David Dereani, MilanKuzmič-Badi, Iztok Trček-Jolbe, Marko,Bojan Bojnec, Tanja Zalokar, Nace Labernik

177 27.12. Lubniška jama, Lubniški kevdrc Silvo Matulič, Miha Čekada178 28.12. Stota jama, Planinska jama Miha Čekada, Matej Mihailovski,

Dorotea Verša179 30.12. Eleonorina jama Marko Krašovec, Simona Glavan, Igor

Perpar, Kristina Jager, Miha Čekada,Urša Podvršič, Dani Bertocchi, IztokTrček-Jolbe, Milan Kuzmič-Badi

180 31.12. Jama treh bratov Igor Perpar, Simona Glavan, KristinaJager, Miha Čekada

Seznam akcij 2000

Trgovina z alpinistično, planinsko in treking opremoKrakovski nasip 10, Ljubljana

Delovni čas:Ponedeljek - petek: 9-19h; Sobota: 9-13h

Tel.: (061) 126 34 28; Telefaks: (061) 273 209VABLJENI!

Kokaljeva 1, 1000 LjubljanaTelefon: 041/738 474, 01/423 89 14

herman.hubert@hotmail.com

jeans

International

Najboljše fotografije dobite s Kodakovim T-Max filmom.

Vodovodna 100, Ljubljanatel.: 01/589 46 00, faks: 01/568 43 40

Obiščite nas v naši trgovini Kodak Express - Mali trg 6

Ilirska 18, Ljubljanatel: 43-86-060, fax: 43-03-475, e-mail: kres@siol.net

naša podpora vsem nivojem poslovanja

INTRA• certificiran program, ki z enim vnosom in

• z eno evidenco obvladuje prav vsa področja:• glavna knjiga, saldakonti z DDV,

• stroškovno, devizno, osnovna sredstva• ter zna uvoziti podatke iz drugih aplikacij

DENTOK• nadzor plačevanja z upoštevanjem fiksnih prilivov in odlivov

• projekcija denarnih tokov• analiza plačilnega obnašanja partnerjev

EXPERT• hitra in temeljita analiza poslovanja• kaj-če analiza kazalnikov poslovanja

• priprava celovitega plana

vir podatkov za programa expert in dentok je lahkokaterikoli računovodski paket na katerikoli platformi

BIL

TE

N 2

00

1

22

R E P R O S T U D I O

0 1 / 5 1 7 4 0 5 0

D E M M @ S I O L . N E T