BIL

TE

N 2

00

3

23

NASLOVKA.P65 10.2.2004, 14:251

d.o.o.d.o.o.

NASLOVKA.P65 10.2.2004, 14:252

VsebinaBeseda urednika ......................................................................................................................................... 2

Poročilo predsednika za leto 2001 Miha Čekada ...................................................................... 3

Poročilo predsednika za leto 2002 Miha Čekada ...................................................................... 5

Ferranova buža Milan Ferran ................................................................................................................. 7

Roparska jama Jernej Petrovčič ........................................................................................................... 16

Logarček nabira nove metre Uroš Ilič .......................................................................................... 19

Novosti v Velikem in Malem Okencu Uroš Ilič ...................................................................... 26

Lučki dol Aleš Lajovic - Hov-Hov ......................................................................................................... 32

Kras Lesnega Brda Aleš Lajovic - Hov-Hov .................................................................................. 42

Potiskavec Igor Perpar ............................................................................................................................ 54

Nove jame in zaledje Ljubljanice v masivu nad Bistro Jože Pristavec - Joc ......... 58

1. jamarski raziskovalni tabor Velika vrata Kristina Jager ............................................... 60

2. jamarski raziskovalni tabor Velika vrata Ines Klinkon ................................................. 63

Odprava v Jamo na Vjetrenim brdima Boštjan Vrviščar .................................................. 68

Dihalniki, pihalniki ter ostale pihajoče in dihajoče luknje Jože Pristavec - Joc 76

Poskus razlage razvoja jame Kubik kot primera jame v flišu Miha Staut ........... 79

Enajsta krasoslovna šola Miha Staut ............................................................................................. 83

Jamarska šola 2001 Dejan Hladnik ................................................................................................... 85

Jamarska šola 2002 Dejan Hladnik .................................................................................................. 86

Jamarska šola 2003 Boštjan in Mojca Vrviščar ........................................................................... 87

Ryobi – prijatelj ali sovražnik Ljubo Golob .............................................................................. 89

Parkirišče v jami Miha Čekada ............................................................................................................ 92

Praznovanje diplom po jamarsko in še kaj Nace in Zvonka Labernik ....................... 94

Jama Svetih treh kraljev Marko Krašovec .................................................................................. 98

Čehi 2 Peter Gedei ..................................................................................................................................... 100

Moje blagajnikovanje Tibor Gedei ............................................................................................... 107

Moje prvo srečanje s štrikom Živa Hribar ................................................................................. 110

(P)osebne novice ..................................................................................................................................... 115

Fotostrip ....................................................................................................................................................... 123

Oddani zapisniki leta 2001 .............................................................................................................. 124

Oddani zapisniki leta 2002 ............................................................................................................. 124

Seznam članov JK Železničar ........................................................................................................ 126

Seznam akcij 2001 .................................................................................................................................. 127

Seznam akcij 2002 ................................................................................................................................. 130

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:561

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 23Naslov:

Jamarski klub ŽelezničarHrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.ljudmila.org/jkzBilten izhaja občasno.

Prva številka je izšla leta 1963.551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190

23. zvezek so sestavili člani JKŽ.Uredila: Miha Čekada, Peter GedeiLektoriral: Miha ČekadaPostavil: Peter GedeiNaklada: 400 izvodov

Tisk: Literra Picta d.o.o.

Bilten je brezplačen. Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici:Fotografija na naslovnici: Kristina v Paradižu. Foto: Peter Gedei

Beseda urednikaPa je spet tu! Sicer z dvomesečno zamudo, a smo Bilten Jamarskega kluba

Železničar le uspešno postavili na svitlo. Ima 36 prispevkov, toliko kot prejšnjaštevilka Biltena, povečalo pa se je število avtorjev – kar 19 jih je. Pomeni, daje Bilten res postal »zrel« časopis, ne le delo treh, štirih zanesenjakov. Gledena to, da je na tipičnem tedenskem sestanku kluba prisotnih okoli 25 članov,lahko skoraj rečemo, da je vsak aktivni član prispeval vsaj en članek. To pa niveč hec!

Kot je v navadi, so na začetku poročila predsednika, sledi vrsta člankov,urejenih po sklopih (raziskave, odprave, zanimivosti, jamarska šola, nasveti,ekologija, vtisi). Proti koncu je še nekaj bolj tehničnih rubrik, kot so seznamčlanov, pregled akcij in oddanih zapisnikov. Listanje po Biltenu pa sklenemo znašimi sponzorji, brez katerih Bilten ne bi ugledal luči sveta. Za Bilten namrečše vedno velja: Za člane brezplačno, za nečlane zastonj!

Leta 2005 pa nas čaka velika obletnica: Jamarski klub Železničar bo slavil50 let. Ob tem jubileju bo seveda izšla tudi posebna številka Biltena, posvečenanajpomembnejšim dogodkom v bogati 50-letni zgodovini društva.

Veselo branje!Miha Čekada

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:562

3

ačnimo z akcijami. V preteklem letujih je bilo 179. Jamarili smo po naših

tradicionalnih »revirjih«: okolica Radenske-ga polja, zaledje Vrhnike, Dobrepolje, zasprostitev pa smo obiskali še nekaj lepihprimorskih jam.

V začetku februarja sta Dejan in Bojananašla majhen vhod nad cestninsko postajoLogatec. Razširi se v 120 m dolgo, zelorazvejano in lepo zasigano jamo, ki smo jopoimenovali po odkriteljih, Hladnikova ja-ma. Nedaleč stran smo odkrili še štiri vho-de, od katerih je najbolj zanimivo breznoKonjski rep. Globoko je 65 m in se – zaen-

krat – konča z jezercem. V tej jami je bilovloženega že veliko truda za napredovanje,in še bo potreben.

Jamarji smo eni redkih, ki se veselimodolgotrajne suše. Konec avgusta smo spetprišli na svoj račun, saj se je po nekaj letihspet odprl sifonski zapirač v Peklu pri Ko-panju. Ta jama, ena ponornih jam Raden-skega polja, nam ne da miru že vrsto let.Tokrat smo organizrali potop v drugem si-fonu na koncu jame. Simon Oprešnik se jepotopil do globine 25 m, a konca ni dosegel.V suši smo še pregledali končni del Ilovna-tega rova v Viršnici in našli morebitno na-

Poročilo predsednikaza leto 2001

MIHA ČEKADA

Z

Milan Ferran v vhodu Ferranove buže. Foto: Peter Gedei

Poročila

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:563

4

daljevanje. V glavnem rovu pa smozačeli slediti razpoki v pravokotnismeri, ki nas bo, upam, kdaj popeljalv vzporedni rov.

Od novih članov je treba posebejpohvaliti Milana, ki se je z vso vnemopridružil kopaški sekciji. Ravno nje-mu se moramo zahvaliti za verjetnonajvečji uspeh preteklega obdobja, toje odkritje nove jame v Ulovki le ne-kaj tednov nazaj. Iz neznatnega di-halnika je »nastala« jama trenutneglobine 90 m in ocenjene dolžine300 – 400 m.

Med najbolj aktivnimi člani so tudinaši potapljači: Matej Mihailovski, Si-mon Oprešnik, Igor Vrhovec in RobiRenninger, ki so se potapljali v Že-rovnici, Divjem jezeru, Kompoljski ja-mi, Podpeški jami... Posebej je trebaše omeniti naša člana, ki sta sodelovala vodpravi Čehi 2: Peter Gedei se je spustil do–900 in skrbel za fotografijo, Dejan Žugeljpa je prišel do takratnega dna na –1370 (ledva tedna nazaj so jamo še dodatno poglo-bili na –1440).

Še na dve odpravi v tujino ne smemopozabiti. Za prvomajske praznike je odšloosem članov v Romunijo, novembra pa se jeMiha Celarc pridužil Ajdovcem, celo njihovvodič je bil, ko so jamarili po Kubi.

Tudi letos smo organizirali jamarsko šolo.Na začetku je prišlo čez deset tečajnikov,nato se je njihovo število skrčilo na šest.Predavanja smo imeli v prostorih društva,vrvne tehnike pa so se učili v Breznu podVelikim vrhom nad Podpečjo. Za zaključekjamarske šole smo tečajnike peljali v Gradi-šnico do dna spodnje dvorane. Nad akcijosmo bili vsi navdušeni. Na izpitu za naziv»mlajši jamar«, bil je pri Opatjem selu, panismo bili tako uspešni. Štirje so izpit uspe-šno opravili: Mojca Vrviščar Zazula, BoštjanVrviščar, Marko Berginc in Robi Ivanc, dvapa sta padla, deloma zaradi svoje neprevid-

nosti, deloma pa zaradi nedoslednosti in-štruktorja. Pritožbe niso pomagale, tako daje Milan Ferran uspešno opravil izpit šelejeseni v Hudi luknji. Novi člani so bili tuditemeljito krščeni na tradicionalnem lucife-rovanju. Tudi letos je bilo v koči Prangernad Lazami.

Reševalna ekipa v okviru Civilne zaščitese je dobro »prijela«. Lani je imela dve in-terni vaji in eno »uradno« vajo v Trnovskemgozdu, kjer je reševala iz Snežne jame vRabotnem. Mestna občina Ljubljana nam jev ta namen nakazala 400.000 SIT, s čimersmo popolnili opremo.

Na koncu še omenimo Bilten JKŽ, brezpretiravanja edino jamarsko publikacijo vSloveniji, ki se lahko postavi ob bok Našimjamam (ki jih tudi urejata naša člana AlešLajovic in Peter Gedei). Je izdelek 16 avtor-jev člankov in dveh urednikov, torej resnič-no delo celega kluba. Na dan občnega zboraje tudi ugledal luč sveta.

Vsem članom JK Železničar se zahva-ljujem za uspešno sodelovanje v lanskemletu.

Vaja civilne zaščite leta 2001. Foto: Tibor Gedei

Poročila

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:564

5

etošnje leto je bilo zelo uspešno, sajsmo po oddaji zapisnikov v Kataster

jam Jamarske zveze Slovenije zasedli odlič-no drugo mesto. Oddali smo 109 zapisnikovin zbrali 212 točk, prekašali so nas edinoNovomeščani. Nekaj je k temu prispevalatudi precej zapoznela oddaja zapisnikov izokolice Debelega vrha, ki jo je klub razisko-val že leta 1995. Tudi število akcij je biloletos primerno višje, saj smo šli v jamo kar227-krat, to je za 40 akcij več kot lani.

Letošnja najpomembnejša klubska akcijaje prav tako potekala v visokogorju, natanč-neje na Velikih vratih (nad Lepo Komno).

Skupina šestih članov oz. članic (Igor Per-par, Simona Glavan, David Dereani, KristinaJager, Miha Staut in Iztok Trček-Jolbe) jepostavila tabor na nadmorski višini 1900 m,ki je bil izhodišče za raziskave okoliškegaterena. Kljub slabemu vremenu so v nekajdneh odkrili in raziskali 18 novih brezen,najgloblje med njimi je globoko 55 m. Povzpetini severno od tabora so jame poime-novali Skodelica 1 – Skodelica 18. Akcija ješe posebej pomembna zato, ker smo jo iz-vedli ob minimalni logistični podpori, karnam bo prav prišlo tudi v prihodnje. Heli-kopterja nam namreč uprava Triglavskega

Poročilo predsednikaza leto 2002

MIHA ČEKADA

L

O prvem raziskovalnem taboru v Velikih vratih pišemo v tej številki Biltena. Foto: Iztok Trček - Jolbe

Poročila

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:565

6

narodnega parka ni dovolila, zato smo mo-rali robo prenesti ročno.

Naslednje pomembno odkritje je Ferra-nova buža. Iz dihalnika, ki ga je Milan Fer-ran odprl na začetku leta, se je odprl veliksistem s trenutno dolžino 500 m in globino108 m. Jama je zelo ozka in zahtevna,raziskave na dnu pa so še v teku. V jamije veliko jamskih živali, predvsem drobno-vratnikov, obeta pa se tudi nova vrsta žu-želke.

Od potapljačev je treba posebej pohvalitiUroša Iliča, ki se je ob pomoči kolegov po-tapljačev sistematično lotil raziskav izvirovLjubljanice. Ugotovil je, da potekata Malo inVeliko Okence v nasprotnih smereh, in na-meril v Malem Okencu dolžino 240 m inglobino 44 m, v Velikem Okencu pa 267 moz. 26 m.

Letošnja jamarska šola je imela kot pona-vadi velik odziv, potem pa je zanimanjepadlo. Na koncu je ostalo šest tečajnikov,toliko kot leto poprej. Predavanja smo imeliv prostorih društva, vrvne tehnike pa seučili v vhodni dvorani Vranje jame. Izpit zanaziv »mlajši jamar« je potekal ob Koči naPlanini Razor in vseh šest ga je uspešnoopravilo: Uroš Ilič, Borut Jurkovič, PetraŠkrinjar, Katja Senčar, Jaka Žibrat in MatejKoršič. Žal se le še Uroš in Borut udeležu-jeta klubskih sestankov. Zato je imel tudiLucifer bolj malo dela. Obiskal nas je v gozd-ni koči Žaga Medvedjak pod GoteniškimSnežnikom.

Kljub slabemu »uspehu« jamarske šolepa se nam je med letom pridružilo pet novihčlanov, ne da bi jih vabili na jamarsko šolo. Ktemu je veliko pripomogla odlična domačastran kluba, ki jo ureja Peter Gedei. Edenizmed novih članov (Miha Staut) se je tudiudeležil poletnega tabora na Velikih vratih. Vtujini sta barve kluba zastopala Mojca inBoštjan Vrviščar, ki sta se udeležila medna-rodne odprave v najglobljo jamo Črne gore.

Reševalna ekipa v okviru Civilne zaščiteje imela pokazno vajo v Breznu pod Velikimvrhom, kjer smo uspešno demonstrirali re-ševanje iz brezna. Celoten postopek, od pri-prave opreme do izvleka ponesrečenca, jetrajal 50 minut in vodstvo Civilne zaščite jebilo zelo zadovoljno. Poleg rednega financi-ranja v vrednosti 400.000 SIT na leto senam obeta tudi bronasta medalja. Tudi vJamarski reševalni službi naši člani napre-dujejo: dobili smo enega reševalca (RobiRenninger in dva pripravnika (Miha Celarcin Dejan Žugelj).

Letos planiramo tudi izdajo Biltena JKŽ,zato članstvo pozivam, naj hrabro piše član-ke o vsem, kar se je v letu 2002 zanimivegadogajalo na klubu.

Vsem članom JK Železničar se zahva-ljujem za uspešno sodelovanje v lanskemletu.Uroš po potopu v Malem Okencu. Foto: Peter Gedei

Poročila

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:566

7

o sva z Mihom merila in registriralaČotovo jamo v koritih nad Staro Vrh-

niko, je mimo prišel domačin (Pavletov Pe-ter), ki nama je grobo opisal lego neke raz-poke v bližini Lokančevega brezna, iz katerese pozimi kadi in nabira led. Kmalu sem selotil iskanja morebitne jame. Našel sem večmanjših dihalnikov in tudi pričel s kopa-njem. A uspeha ni bilo. Ko je novembrazapadel prvi sneg, se je število dihalnikovna tem območju še povečalo, a nobeden niobetal lahkega dela. Ko je sneg že pobiralo,sem kopal v enem od teh dihalnikov in vodmoru opazil v bližini manjšo vdrtino. Ko

Ferranova buža MILAN FERRAN

sem odmaknil listje z odprtine, sem začutilmočan topel prepih. Odprtina je bila pre-mera 10 – 15 cm, ampak zelo drugačna odsosednjih dihalnikov. S kamnom sem ocenil,da je vhodni del globok 10 m z ujeto vodona dnu.

Še isti dan sem se lotil kopanja. Skala seje lahko drobila in sem hitro napredoval.Čez en teden sva se jame lotila z Dejanomin razširila vhodni del do globine 3 m, jepa večina odkopanega materiala padla vjamo in zamašila nadaljevanje, prehodnoje ostalo le za eno nogo. V naslednjih ak-cijah smo le počasi nadaljevali, v neugodni

K

Takoj po vhodu preidemo v ozek rov. Po osmih metrih se vhodni rov za trenutek razširi.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:567

8

zmesi gline in kamnov, ob hudem mrazuzunaj in prijetni temperaturi v jami. Prizunanji temperaturi –10 °C je bila tempe-ratura v jami +10 °C, prepih pa je bil zelomočan.

Po sedmih akcijah smo vstopili v jamona –8 m, kjer se razširi v prostor 4 × 2 mz ujeto vodo na dnu. Takoj za razširitvijoje sledila neprehodna ožina. Takrat sem bilv jami sam. To ožino sem malo razširil inse poizkusil splaziti mimo. Navzdol je šekar šlo, a mi je za prehod zmanjkal lekakšen centimeter. Ko sem se ukleščen ho-tel vrniti, ni šlo. V pomoč mi je bila vrv, kisem jo privezal za kapnik, a vsako nape-njanje je delovalo kot zavora. Ostal sempopolnoma miren in se po 15 minutahizvlekel.

V naslednji akciji smo šli v jamo še zLjubom in najmlajšim članom. Ožine so hi-tro padale in nas obenem dolgočasile. Početrti ožini je sledilo manjše brezno in obe-

tajoča razširitev. V nadaljevanju sem obsoju karbidovke zagledal večji prostor stemnim ozadjem, poimenovali smo ga Ki-noteka. Medtem, ko je Ljubo prihajal zamano, sem vznemirjen tekal po dvorani iniskal nadaljevanja. V spodnjem delu je žu-borel potoček. Pretok je bil, kot smo pozne-je ugotovili, med večjimi v tej jami. Ljubo seje podal v pritočni meander, jaz pa v od-točnega. Meander je bil tak, da se je bilotreba premikati bočno. Po 50 m sem seobrnil.

V naslednji akciji smo v jamo odšli vvečjem številu. Večina je raziskovala v pri-točnem meandru do Kinoteke, s Kristino pasva se odpravila v odtočnega. Meander jeklasične oblike, višine od 4 do 8 m in širine40 – 60 cm. V zgornjem delu meandra sorazširitve v večje nepovezane prostore di-menzij tudi do 7 × 2 m. Napredoval sempo spodnjem delu meandra, Kristina pa posrednjem, širšem delu. Značilnost srednje-

Dvorana Kinoteka je pravo olajšanje po začetnih ozkih rovih in kratkih stopnjah.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:568

V slačilnici je zadnji trenutek za oblačenje kovačije.Meander do brezna Hamex je lepo prehoden v zgornjem delu.

Pred Hamexom se moramo prebiti skozi nekaj dodatnih ožin. V Hamex se ob obilnih padavinah zliva kar velik potoček.

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:569

10

ga dela meandra je ta, da je na obeh stra-neh neprehodno zaprt, povezave s spod-njim delom so redke, v začetnem delu je leena. Tako smo imeli na začetku težave, kljubenostavnosti meandra, najti pravo pot. Vpoznejših obiskih se je dogajalo, da kdor jeprvič iskal pot skozi meander, se je večkratobračal sem ter tja, preden je našel izhod.Ob prvem obisku sem jaz pomagal Kristini,ko sem jo slišal zagozdeno nad mano vsamem začetku meandra.

Meander se je po 70 m še zožil. Nada-ljevanje je bilo zelo oteženo, kljub gladenjurogljev. Po nekaj metrih se je na dnu poja-vila majhna črna odprtina. Videl sem, da jeto nekakšno brezence, globoko nekaj me-trov, a sem vseeno tuhtal, kako naj se galotim, ali z glavo ali z nogami naprej. S

kladivom sem odbil skalno špičko, ki me jeovirala, in ta je zgrmela v globino v večse-kundni tišini in z močnim bobnenjem nadnu. Razburjenje je v hipu poskočilo.

V naslednjih dveh akcijah smo uredilidostop skozi meander »Zagi« in dostop vbrezno »Hamex«. Glede na dosedanjo jamoje Hamex presenetljivih dimenzij, 38 mgloboko od točke vstopa (strop je še 10 mvišji), 8 m širine in 15 m dolžine. Na dnuHamexa smo opazili drobnovratnike indruge vrste živalic. Dno Hamexa se najprejdvigne za 5 m in nadaljuje s tremi manj-šimi zasiganimi prostori. Lepo zasigan jetudi južni del Hamexa, še posebno v višini10 – 20 m. Še v isti akciji smo odkrilinadaljevanje skozi razgiban meander, kise po 20 m prevesi v 22 m globoko brezno.

V galeriji, ki se odpre nad dnom brezna Hamex, najdemo tudimnožico drobnovratnikov.

Na dnu brezna Hamex.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5610

11

Na dnu tega brezna smo imeli občutek, dase jama konča, kljub temu, da vodni tokizginja v ozki in visoki odprtini. To breznoima v srednjem delu razširitev, v kateronismo uspeli splezati. V naslednji fotograf-ski akciji sem opremil dostop do tega deladela brezna in naredil pritrdišče na zelonerodnem mestu. To pritrdišče si je zelozapomnil Marko in vsi čakajoči. Ta del brez-na je obetal nadaljevanje, je pa le bilopreozko.

V naslednjih akcijah je bil vedno z naminaš član Ryobi, ki je bil zelo delaven. Nada-ljevali smo na takratnem dnu jame na glo-bini 100 m. Ta meander ni sestavljen izozkih in širokih delov, ampak iz ozkih in šebolj ozkih delov. Ljubo ga je imenoval »Nimetka«, in sicer zaradi hitrosti premikanja.V poznejših akcijah, ko se je bilo treba pre-

bijati še s težkimi »prasicami«, smo se nauči-li grdo pogovarjati sami s seboj.

Tu smo napredovali še kakšnih 35 m,zadnjih 12 m je bilo še posebej naporno –»Meandertal«. V smeri odtekanja vode se tujama konča, prepih pa nakazuje možnostnadaljevanja navzgor skozi meander.

Prav navzgor skozi meander smo tudiodkrili nadaljevanje, v začetku zelo ozko,čez 10 m pa se razširi v manjšo dvoranicopremera 5 m. Ta del se zelo razlikuje oddosedanje jame, je zelo suho, brez sige, niopaziti niti kapljanja vode, posamezne skalepa so preperele kot v meandru Zagi. Takokot v zgornjih delih jame je veliko sledovpolhov. Jama se nadaljuje s 15-metrskimbreznom, na dnu katerega so zanimivo na-loženi podorni bloki. Jernej jih je poimeno-val »Pod prešo«. Pod bloki se nadaljuje strm

... in višje ležečih delih galerije.Obilica kapniških tvorb nas priča v končnih ...

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5611

Jama sledi ozkemu meandru, ki kmalu preide v 22-metrskostopnjo.

Nadaljevanje jame se je obetalo v ozki špranji.

Ko je že vse kazalo, da se bo jama končala, se jenepričakovano odprl višje ležeči rov.

Po mukotrpnih ožinah se je odprla suha in krušljiva dvorana.

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5612

13

rov spremenljivih dimenzij. Ta se na globini–140 m konča z manjšo odprtino in rahlimprepihom. S Pod preše je Peter opazil na-daljevanje navzgor, sprva 12 m navpično,nato prehod v vodoravni del. Od tu se jenakazovalo nadaljevanje v več smeri, pre-hodno pa je le strmo navzgor, kjer se končaz velikim podorom. Težko prehodno je v večsmereh, bi pa bilo dobro preveriti, ko bomočnejši prepih. Meritve so pokazale, da jeta podor zelo blizu dela, kjer smo prišli vnovo jamo. Do površja je 75 m. Jama jedolga 660 m.

V jami so značilne raznovrstne živalice,ki jih v večjem številu srečujemo po celijami, in prepih, ki poleti vleče proti notra-njosti, pozimi pa proti vhodu. Na –100 msmo opazili živo žabico, v zadnjih akcijahnetopirje pred samim vstopom v Hamex inslepca na vstopu v meander Zagi na globini35 m.

Fotografije: Peter Gedei

Ljubo in Jernej v za zdaj končni podrti dvorani.

Jernej se »Pod prešo« pripravlja na spust skozi ožino.

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5613

14

FERRANOVA BUŽAMeritve: JK Železničar, feb. 2002 – nov. 2003Risal: Milan FerranY: 5442 415 X: 5092 730

Dolžina: 660 m Globina: 140 m

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5614

15

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5615

16

ed Staro Vrhniko (2 km zahodno odVrhnike), Zaplano in smučiščem

Ulovko leži hrib Planina (n. v. 735 m) zrazglednim stolpom. Še ne dve leti nazaj jebila v okolici Planine znana samo ena jama:Lokančevo brezno.

Terenski oglediOktobra 2002 sem med pregledovanjem

terena v okolici Lokančevega brezna (v nje-govi bližini je bila takrat že eno leto znanaBuža) našel več dihalnikov, med temi tudidihalnik, iz katerega se je odprla Roparskajama. Nobeden izmed njih ni dihal tako kotBuža, tako da nisem vedel, katerega bi selotil. Ko sem pozimi hodil opazovat dihalni-ke, je bil ta nekakšna udrtina premera 2 m,ves sneg na vrhu pa je bil stopljen. Zima jeskoraj že minila, ko mi je med pogovoromLjubo omenil, da so dihalniki v bukovemgozdu lahko precej zatrpani s humusom. Tomi je dalo še nekaj dodatne motivacije prikopanju.

Prišel je dan 25. februar 2003, ko semse odločil, da odkopljem ta pretopljen ugrez.Tokrat so bili zadnji dnevi za prepihe, nekajzaplat snega je bilo še in s tem ugodnatemperatura.

1. marec 2003To je bila tretja manjša popoldanska ak-

cija, ko sva z Gorazdom odprla ugrez in seje pojavila odprtina premera 20 cm, iz ka-tere je udaril močan prepih. Videlo se jebrezno, globoko okoli 10 m, v njem pa se jeslišalo kapanje vode.

4. marec 2003Z Gorazdom sva razširila vhod. Nad

brezno sem postavil vejo, da sva vrv spe-

Roparska jama JERNEJ PETROVČIČ

M ljala po sredini, ker ni bilo primernega me-sta za izvedbo sidrišča. Gorazd se je prvispustil v jamo, jo pregledal in našel dvemožni nadaljevanji. Za njim sem se vesnestrpen spustil še jaz, da pogledam, kajse obeta.

Vhod je 12 m globoko brezno v oblikizvona. Dno je v premeru široko 6 m. Vsmeri proti severu se odpira komaj prehod-na odprtina, iz katere se čuti prepih. Podveh metrih spusta se razširi v manjši pro-stor, iz katerega se vidi še neprehodenmeander. Druga možnost nadaljevanja pase je kazala pod vhodnim breznom, kjer jebilo treba splezati čez sigovo kopo, za kate-ro se je čutil prepih iz bližnje Polhove ka-mrice. Prehod vanjo je bil tisti trenutek ne-mogoč.

8. marec 2003Sedaj se je začelo nekoliko bolj zares. Z

Milanom sva se odločila, da bova sledila vo-di, zato sva širila ožino v meandru podvhodnim breznom. Delo je bilo zelo težav-no, saj je iz stropa precej curljalo. Prebilasva se skozi nekaj težavnih ožin in prednama se je pojavil odmev v še neznan pro-stor, danes ga imenujemo Baza. Ovira jebila 15 cm široka in 3 m dolg razpoka – Hiltiožina.

13. – 21. marec 2003Za preboj skozi to ožino so bile potrebne

tri popoldanske akcije. Odprlo se je 12 mgloboko brezno z ravnim dnom premera 6m, voda pa se je odtekala po 10 cm ozkišpranji, skozi katero ni bilo čutiti prepiha.Nad špranjo, ki se je odpirala skoraj dostropa, je Gorazd z reflektorjem opazil, dase tam nekaj dogaja.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5616

17

Raziskave

ROPARSKA JAMAMerili: Ines Klinkon, Miha Staut,Boštjan Vrviščar, Mojca Vrviščar

Risal: Miha Staut

JK Železničar, januar 2004

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5617

18

V naslednji akciji sva z Milanom splezalana drugo stran tega brezna in ugotovila, daje imel Gorazd prav. Jama se prečno cepi vdva kraka. Tu je opaziti, kot da bi prišel vdrugo vzporedno jamo. Milan je šel v levikrak in po 10 m pasaže »padel« v lepozasigan rov Levi meander, ki se nadaljuje vpetih stopnjah, visokih dva metra. Konča sez dolgo neprehodno pasažo, skozi katero jedobro čutiti prepih. Jaz sem se ta čas od-pravil v desni krak, ki se po približno 30 mhoje po kolenih prevesi v zaenkrat nepre-hoden meander.

26. marec – 3. april 2003Z Gorazdom sva se odločila, da se pre-

bijeva skozi neprehodno ožino v desnemkraku (Ryobi ožina), za katero se je zadnjičslišalo kapanje vode. To nama je uspelo veni od popoldanskih akcij, čeprav je sprvaizgledalo precej težje. Ko sem se spustil povrvi za 6 m, sem bil nekoliko presenečen.Bil je čisto drugačen meander kot v levemkraku. Na tleh je bila razpoka po celemprostoru. Pod njo je sledila še ena stopnjapodobnih dimenzij (10 m dolga, 3 m širokain 6 m visoka). Po tej akciji sem opazil, danas čaka še veliko dela, če se bo jama na-daljevala v takšnih stopnjah, kot sta bili prvidve.

V naslednji akciji, ki je bila spet popol-danska, sva se z Gorazdom še trikrat spu-stila za okoli 6 m nižje. Tu sva nekaj časaiskala nadaljevanje, ker se je videlo, da sezdružita dva meandra (Vzporedni in De-sni). Na tleh pred nama je bilo opaziti manj-ši podor in ta je bil tudi edina rešitev zanaprej. Počasi sem se tlačil v Pasažo rešitve,ki je imela po tleh polno ježkov, za katerese je zatikala plezalna oprema. Po petihmetrih se je ustavilo in mislil sem, da je zanadaljevanje konec upanja. Takrat sem podseboj opazil manjši prostorček in se z nekajčudnimi gibi zrinil vanj. Na tem mestu jebilo prostora ravno za enega jamarja, nekaj

skal in delovne opreme, kajti spet je sledilaneprehodna ožina, za katero se je v globinislišalo kapanje vode.

5. april 2003Po nekaj dneh premora je sledila celo-

dnevna akcija z Milanom. Ožina s prejšnjeakcije mi ni bila pisana na kožo, zato se jevanjo podal Milan, ki je drugačnih dimenzij.Splazil se je pod balvan, okoli njega, da jestopil na polico nad breznom ter razširiložino. Pod nama se je odprlo brenzo, napol-njeno z »mega« skalami, ki so bile vkleščenemed stenami: Brezno podornih balvanov.Ko sem se po vrvi spuščal mimo, morampriznati, da me je bilo pošteno strah. Brez-no je globoko okoli 13 m. Na tleh sva ponov-no sledila vodi in dobro je kazalo za napre-dek v naslednji akciji.

28. julij 2003Po nekaj mesecih premora smo nadalje-

vali v najnižji točki. Sledili sta dve celodnev-ni akciji. Prebiti se je bilo treba skozi štirimetre dolgo razpoko (Bosch ožina), ki paje »padla« v tretji akciji, ko mi je priskočilna pomoč Joc. Po vrvi sva se spustila šešest metrov in prišla v prostor, imenovanZbiralnik, ki ni čisto nič podoben tistim vzgornjem delu jame. Na tem mestu se opa-zi, da ob močnem deževju pritečejo velikekoličine vode, ker je na desni strani podstropom vse polno majhnih neprehodnihmeandrov. Vsa voda pa odteka v razpoko,po kateri mi je uspelo priti precej daleč. Odtod se je videlo še cca. 5 m, široko pa nič večkot 15 cm.

Tako se jama nekako zaključi. Njeno imepa je vezano na roparja, ki nam je med-tem, ko smo hodili v jamo, vlamljal v avto-mobile.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5618

19

ogarček se za Dietzovim oknom raz-deli na Severni rokav in Južni rokav

(glej načrt). Severni rokav je ponavadi pre-hoden do Severnega sifonskega brezna, zakaterim napredovanje zapre sifon. Južni ro-kav je ponavadi prehoden do Južnega si-fonskega brezna. Če pa je voda malo nižja,se da priti še v dvoranici za naravnim mo-stom.

Pričujoča serija raztegovanja Logarčka seje začela okoli 15. junija 2003, ko sta Jernejin Gorazd ugotovila, da sifon za severnimsifonskim breznom ni do vrha zalit. Dljebrez neoprena nista mogla.

Teden kasneje sva na ogledni akciji zJernejem ugotovila, da je voda res izredno

Logarček nabira nove metre UROŠ ILIČ

nizka. Severno sifonsko brezno in sifon zanjim sta bila popolnoma suha. Predstavljaj-te si, koliko časa je bil Jernej brez sape inkako je jecljal, preden mi je uspel dopove-dati, da je bilo pred enim tednom več kotmeter vode. V »sifon«, skozi katerega lahkogreš, ne da bi se sklanjal, se je leta 1999potopil Igor Vrhovec. Dosegel je globino1 m. Če mi tega ne bi povedal, bi za vrv,ki je ostala, mislil kvečjemu, da je za obe-šanje perila.

Sledijo štiri jezera. Prvo je bilo prehodnopo suhem (pa kaj, saj sva imela neopren),drugo je bilo treba preplavati, tretje je bilozopet prehodno po suhem in prišla sva dočetrtega jezera. Na desni se je jezero nada-

L

Severno sifonsko brezno je bilo med akcijami ves čas suho. Na levi strani je lepo vidna vrv, ki jo je napeljal Igor Vrhovec medpotopom leta 1999. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5619

20

ljevalo skozi dober meter visok prehod vnadaljevanje okoli 20 m daleč. Ta prehod jebil verjetno zaprt, ko so risali načrt (ker nevidim drugega razloga, da ga ni na načrtu),prav tako leta 1999, ko se je v jezero poto-pil Igor Vrhovec. Z nogami sva pretipala vsestene v jezerih in edino v četrtem jezeru stabili dve možnosti za sifon.

Prvi potopNavdušenje je bilo neizmerno in rešil

nas je praznik 25. junija. Navdušencev se jenabralo kar 15 (z besedo: petnajst!). Am-pak na koncu je vsak naredil nekaj korist-nega. Prva ekipa je del od sifonskega brez-na do četrtega jezera na no-vo izmerila. Za drugo jeze-ro smo imeli eni neoprene,drugi čoln. Njihova nalogaje bila odnesti vso opremoza potop do četrtega jezera.

Potopil sem se v četrtojezero, kjer je logično nada-ljevanje. Skozi 5 m globokin 45 m dolg sifon z nekajzračnimi žepi sem prišel vsuho nadaljevanje jame.

Sledi okoli 165 m suhegarova, ki je večjih dimenzijkot med jezeri, zatem 30 mdolgo jezero s prehodom,ki je bil komaj odprt, natoje še okoli 55 m suhega ro-va (prav tako večjih dimen-zij) do manjšega jezera4 × 5 m, ki se zelo verjetnonadaljuje s sifonom. Potap-ljaške opreme po suhemdelu nisem nosil.

Ob povratku je bila kljub mulju na dnusifona vidljivost le malo slabša kot na začet-ku (1,5 m). Očitno se voda skozi četrto je-zero pretaka, na kar sklepam tudi iz neko-liko višje temperature (10,5 °C) v primerjavis prvimi tremi jezeri (8 °C). Pogledal semše na drugo, »pritočno« stran jezera in sepotopil 12 m globoko in 50 m daleč. Zaradišpartanske opreme več ni šlo, gre pa šenaprej (in dol). Če vse skupaj seštejem, jenovih okoli 350 m rovov in sifonov. Vse sku-paj je trajalo slabih 9 ur.

Sodelujoči: pobudnik akcije Jože Prista-vec - Joc (JK Borovnica+JKŽ) in Ljubo Golob(JKŽ), ki sta nekje nekaj iskala. Opremo so

Uroš pred prvim potopom. Foto:Peter Japelj

Čoln je marsikatero kožo pustil nasuhem. Foto: Peter Japelj

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5620

21

mi pomagali nositi (hvala vsem): Jernej Pe-trovčič, Matjaž Cvar (JKŽ), Jože Košir - Cox(ŠD Tornado) in Rok Škulj (JK Borovnica),Peter Japelj (JK Borovnica+JKŽ) pa je skr-bel za čoln za »ne-neoprenčke«. Peter Gedei(JKŽ) je zadevo poslikal. Merilna ekipa: Moj-ca in Boštjan Vrviščar, Ines Klinkon in MihaStaut, čez jezero jih je v neoprenu vozilBorut Jurkovič (vsi JKŽ). Zraven je šel šeGorazd Petkovšek, Jernejev sosed.

Drugi potopPotem je bilo malo dežja. Kmetje pravijo

premalo, mi preveč. Pisal se je 28. julij inLogarček je bil spet naša žrtev. Imeli smonekaj problemov s kadri za pomoč pri trans-portu opreme, nakar me pred jamo pričakanasmejan Cox s še petimi jamarji, ki so seodzvali na Palčičevo posredovanje. Tako jeminimaliziranje opreme za nošenje (in natopotapljanje) k sreči odpadlo.

Miha in Ines sta se odpravila v južni rovin ugotovila, da je južni lijak popolnomasuh, vendar nadaljevanja nista našla. Ostalipa smo šli s potapljaško opremo in čolnomv severnega. Oprema je bila ekspresno predčetrtim jezerom (ja, eni pa imajo kondicijo),kjer sem se potopil v severni sifon.

Ob prejšnjem potopu sem vrvico pustil vsifonu in tokrat mi je prav prišla – skozi sembil prej kot v dveh minutah. Opremo sem posuhem delu odnesel do naslednjega poten-cialnega sifona. Ugotovil sem, da se protiseveru po približno 65 m zapre, edino mož-no nadaljevanje je proti zahodu, kjer sem šelokoli 50 m daleč, vendar globlje od 12 mbrez kompenzatorja plovnosti nisem mogel.Kaj je naprej, ne vem. Drugič.

Nato sem se potopil še v južni sifon včetrtem jezeru – no, poskušal sem se poto-piti, saj je bila vidljivost manj kot 10 cm insifona po 20 minutah poskušanja sploh ni-sem našel. Tako se je več kot očitno poka-zalo, da je severni sifon pritočni, južni paodtočni. Pretoka se sicer ne čuti, očitno pa

ga čuti mulj, ki sem ga dvignil pri opremlja-nju. V suhem delu za severnim sifonom jebil nivo vode za 10 – 20 cm višji kot nazad-nje. To je očitno povzročilo malo močnejšipretok kot zadnjič, od tod tudi svinjarija vjužnem, odtočnem sifonu. Zadnjič sem vjezeru dvignil približno enako mulja, ven-dar do sifona to ni prišlo. Vsaj vemo zanaslednjič, v katerega se je treba najprejpotopiti.

Sodelovali smo: Jože Košir - Cox (ŠDTornado), Mitja Mršek, Marko Matičič (JDRakek), Martin Rajšter, Roman Bogataj, To-maž Česnik (DZRJ Luka Čeč Postojna), Mi-lan Ferran, Ines Klinkon, Miha Staut in UrošIlič (JKŽ). Še enkrat hvala vsem, ki so po-magali nositi, in pa Igorju, ki mi je »šenkouen star lajf pa posodu flaše«.

Severni rov po Severnem sifonskem breznu. Foto: PeterGedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5621

22

Novo brezno

Volja za Logarčka je malo upadla, nakarme 10. avgusta kliče Joc in pravi, da grestaz Jernejem nekaj pogledat v južne rove.Pred enim tednom sta namreč odkrila luk-njo, iz katere se sliši voda. Kaj hitro se mije potožilo po Logarčku in čez tri ure smose že oblačili. Tokrat brez potapljaške opre-me, čeprav je bila prisotna voda, in to vobliki nevihte. Zanimivo je bilo pod Dietzo-vim oknom, kjer je tja grede drla voda,nazaj grede pa nič več.

Tistih jezer ali sifonov na koncu seveda popričakovanjih ni bilo. Samo blaaaato. Pa šeeno »baby-glisto« smo našli v blatu. Malo na-prej od južnega lijaka (malo pred »koncem«jame), natančneje tik pod merilno točko 27,se res sliši voda. Ta majhna luknja se je raz-širila v 25 m globoko brezno, nato pride šeena stopnja (»blatni tobogan«) in še stenaspodnje dvorane, skupaj čez 40 m globoko.To je nova najnižja točka jame! Vse skupajgre v glavnem navpično, rahlo proti jugu.

No, pa smo pri vodi. Spodaj sta dvejezeri, med njima so štirje višinski metri inslapič. Voda priteka z zahoda, jezero je ve-liko 6 × 9 m in teče v večje jezero v oblikifižolčka 5 × 8 m, proti vzhodu. Nad zgor-njim jezerom je par kaminov, spodnjega pabi se dalo pregledati edino z neoprenom.No, tu je verjetno še kakšen sifon.

Prvih 25 m brezna so popolnoma gladkeskale, tam očitno velikokrat teče voda. Kaže,da veliko vode. Takoj sem se spomnil Hotiš-kih ponikev. Enake skale. Tam, kjer je stop-nja, je odloženo blato (ostali deli so čisti) inizgleda, da je to zgornji nivo vode. To je15 m višje, kot je bil nivo vode med našimobiskom. Teh 15 m pa je podobnih obalimed plimo in oseko – ostre, krušljive skale.

»Potop« v novem breznu13. avgusta sva se z Jernejem dogovori-

la, da grem v neoprenu pogledat obe jezeri.

Pridruži se nama še Cox, prinesel je enomalo jeklenko, in precej otovorjeni se odpra-vimo v jamo. Jernej opremi brezno, spustimose do edinega dela, kjer se da nevarovanstati. Kaj mislite, kaj je po tleh v edinem zasilo ravnem delu, kjer sem se preoblekel. Ne,ni zjutraj pokošena angleška travica.Z Jernejem greva do vode, zelo malo mest je,kamor se da stopiti. Nekako spravim naseopremo in grem najprej v odtočno jezero.Voda okoli mene je močno spremenila barvo.Potem sem hotel »naučiti potapljati« Coxovdigitalni termometer. Odločno se je uprl,upam da ne za zmeraj. Tako smo ostali brezmeritve temperature vode. Ni pa zelo mrz-la, saj me v tisto nogo, za katero je neopren-ski čeveljček ostal doma, ni pretirano zeblo.

Na koncu jezera je suho nadaljevanje, kiprecej verjetno pride v glavno brezno. Je patreba to od zgoraj preveriti. Sifon je ogro-ogro-ogro-ogro-ogro-menmenmenmenmen, gre v smeri proti jugu in sploh nisemvidel tal jezera. Potopil sem se samo dovhoda v sifon. Potem pa se je moja baterijaodločila, da se bo brez mene potopila vsifon. »Jernej, daj poglej sem,« sem vpil izzavogala in priplaval do njega. Tako je bilopotapljaških aktivnosti v tej akciji nepreklic-no konec. Rezervna baterija je varno ležalana moji domači mizi. Prav žal mi je za pri-točni sifon (no, pa za baterijo in Coxov ter-mometer tudi). Vseeno sem šel pogledat vzgornje jezero in kolikor sem lahko ugotovil,voda pride iz sifona iz smeri jugozahod.Tudi za ta sifon sem dobil občutek, da niprav majhen, nad njim pa so kamini inluknje. Jernej je od sredine brezna pregle-dal nekaj lukenj, ne pa še vseh. Od kodpiha na vhodu v brezno, je še vedno nez-nanka.

Bukovčev rovGlede na rekordno nizko vodo smo se odlo-

čili, da damo prioriteto pred potapljaškimiakcijami iskanju suhih nadaljevanj na mestih,kjer je navadno voda. Tako se je na seznamu

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5622

23

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5623

24

našel Bukovčev rov in obe »jezeri« za narav-nim mostom pri koncu južnega rova.

Prva ekipa (Ines, Miha, Kristina, Andrejin jaz) se je odpravila v Bukovčev rov, zLjubom in Jernejem smo se dogovorili, da sedobimo kasneje pod naravnim mostom. Nadbreznom (niti v breznu) nismo našli nobene-ga svedrovca. Očitno zadnje čase brezno nibilo obiskano. Počasi smo se spustili do vode,50 m daleč in 35 m globoko. To niti ni brezno,temveč bolj razpoka. Spodaj je jezero, skraj-nih točk nismo videli, to nas čaka naslednjičv neoprenu ali celo skupaj s potopom. Mož-no je, da se ta razpoka še nadaljuje v globine.

Iz desne prihaja po rovu en zelo sramež-ljiv potoček. Rov je dolg 25 m in se dvigne15 m nad nivo jezera. Konča se z ujetovodo, ki pa verjetno nima nadaljevanja. SKristino sva se počasi odpravila pod Dietzo-vo okno po rezervne baterije, ostali so rovin brezno izmerili. Pod Dietzom je tudi »iz-ginilo« več kot pol robe, ki smo jo pustili zajužni rov. Po krajšem počitku se odpravivado naravnega mostu, kjer sta ga Ljubo inJernej že začela osvajati. Nad levo steno jeprišel Ljubo s pomočjo »klamf«, v breznozadaj se ni spustil.

Nato se je zbrala cela ekipa in Ljubo je odzgoraj metal kladivo na vrvici. Po nekaj neus-pešnih poskusih in skorajšnjem obupanjunam je le uspelo. Prvi gre gor Ljubo, naredisidrišče, Jernej očisti več kot 10 cm debeloplast blata na robu in pridružimo se ostali.Ines, Kristina in Andrej medtem odidejoprodi izhodu. Ker je nekaj stvari žal ostalopod Dietzovim oknom, smo morali to vrvodnesti naprej in se spustiti v brezno. Spodajje suho, ta dvorana ima samo en prehod vspodnjo (levo) dvorano, ki je tudi suha. Naj-prej je Ljubo našel rov, dolg okoli 20 m, ki severjetno konča z ujeto vodo. Nato je Jernejna nasprotni strani našel rov, v katerega jemočno vleklo. Na tleh je zelo redko blato,tako da ne manjka veliko, da bi bilo zalito zvodo. Po okoli 10 m se preveč zoži za na-

daljevanje. Miha in Jernej sta poskušala zodmikanjem skal, vendar smo zaradi pozneure odnehali. Akcija je trajala 11 ur.

Naslednji dan so me za to akcijo na ur-genci nagradili s šivom v roki, ki je bil po-sledica nepazljivega spuščanja v Bukovčevrov. K sreči je bila spodaj voda, v čeladi paprva pomoč. In prav žal mi je, da se nisempogel pridružiti širjenju te ožine, saj je bilazaradi ugodnih razmer načrtovana v naj-krajšem možnem času.

Potop v novem breznuVremenske razmere se od zadnje akcije

niso spremenile, zato sem se odločil (kljubšivu v roki) narediti potop v novoodkritembreznu v južnem rovu. Odločil sem se zapritočni sifon, saj so nekateri upali, da bi zasifonom prišel v suha nadaljevanja jame.Nazadnje sem se preoblačil v blatu, kar seni nabolje obneslo, tako smo tokrat vso opre-mo prinesli prav do zgornjega jezera, kjerje prostora za tri ljudi. Potopil sem se skompenzatorjem plovnosti in dvema 7-litr-skima jeklenkama. Sifon je prostoren (viši-na in širina čez 2 m), po tleh je mestomamulj, mestoma droben pesek. Sifon gre vsmeri 210 stopinj, se počasi spušča, skozi jebilo rahlo čutiti tok vode. Od 50 m dolžinegre strmo navzdol, nato se zopet zravna.Upi o suhem nadaljevanju so se počasi ne-hali in cca. 60 m daleč, 24 m globoko semse obrnil. Vidljivost tja grede je bila 2 – 3 m,nazaj grede mestoma tudi 0. Potop je trajal13 minut, temperatura vode je bila 10 °C.

Sifon je perspektiven, nezahteven, ven-dar je dostop težaven, zato bi se rad zah-valil vsem za pomoč pri transportu opreme(poleg Coxa še Aleš Stražar, Borut Korošin,Božo Štupca in Primož Novak iz DZRJ Si-mon Robič Domžale).

Samega brezna še nismo izmerili, ven-dar ocenjujemo, da je gladina jezer najglob-lja točka jame (95 – 100 m), tako da semverjetno dosegel globino okoli 120 m, to je

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5624

25

nadmorska višina 380 m, kar je 64 m podnivojem Planinskega polja. Absolutni rekordpa prav gotovo še vedno drži moja baterija.

Za konec spet Severni rovŽeleli smo ujeti zadnje ugodne vremen-

ske razmere za meritev nadaljevanja za če-trtim jezerom v Severnem rovu in raziskatimorebitno novo nadaljevanje. Za to sta po-trebna dva potapljača in tako sva se za akcijodogovorila najprej z Igorjem Vrhovcem natopa še zaradi veliko opreme z ostalimi zapomoč. V neoprenu so bili poleg naju z Igor-jem še Peter Gedei in Rok Škulj, za ostalesmo zopet imeli čoln. Opremo smo prineslido četrtega jezera, nato so se ostali odpraviliv Bukovčev rov (z Igorjem sva namreč raču-nala, da bova potrebovala več kot dve uri nadrugi strani sifona). Sam sem imel dve 3-litrski jeklenki, Igor pa dve 6-litrski.

Dogovorila sva se, da v drugem sifonutokrat poskusi srečo Igor. Najprej sva sepotopila v prvi pritočni sifon in za to pora-bila manj kot 2 minuti. Nato sva opremo zaIgorja nesla do naslednjega sifona, kamorse je takoj potopil. Pravi, da se na globini 14m zapre, kasneje je našel tudi kamin, ki setudi zapre, in del proti severu (verjetnoistega kot jaz zadnjič), ki se prav tako za-pre. Vendar se oba strinjava, da nekje na-daljevanje mora biti. Nato sva opremo neslanazaj in suhi rov med sifonoma izmerila.Prvi sifon je dolg 45 m, nadaljevanje zanjim 273 m in zadnji sifon okoli 65 m.Našla sva še dva stranska rova, pri je dolg18,5 m in drugi 21 m. Tako so vsa nadalje-vanja za četrtim jezerom, če prištejemo šeodtočni sifon, nanesla 467 m.

Ekipa v Bukovčevem rovu je ugotovila(jezero sta preplavala Peter in Rok in obrobu pretipala stene zaradi morebitnih na-daljevanj), da se rov z jezerom konča, se paverjetno razpoka nadaljuje še v globino. Je-zero je veliko 23 × 11,5 m.

V tej akciji smo se zopet nabrali s cele

Slovenije: Igor Vrhovec (JKŽ, Norik Sub),Peter Gedei, Marko Krašovec, Uroš Ilič (JKŽ)Rok Škulj (JK Borovnica), Marko Pavlin, Dar-ko Hribar (JK Novo mesto) in Jure Furlaniz Borovnice. Le kje je bil Cox?

•••

Zelo plodno poletje z ugodnim vreme-nom se je končalo, prav tako raziskovanjeLogarčka. Skupaj z južnim breznom in no-voodkritimi deli je Logarček daljši za krepakkilometer. Vendar pa potapljaške raziskaveše zdaleč niso izčrpane – pravzaprav soperspektivni prav vsi sifoni, v katere sem se(in se še nisem) potopil. Kdaj nam bo sušazopet omogočila perspektivne obiske, bomopa videli.

Malo pred četrtim jezerom se rov zoži. Ožino lažjeobhodimo po zgornji strani. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5625

26

ri pripravah na ta članek sem naletelna veliko zmedo pri poimenovanju

obeh izvirov. V starejših člankih se je zajužni izvir uporabljalo ime Veliko Okence,za severnega pa Malo Okence. Pred dese-timi leti se je pojavila zmeda, ker so neka-teri trdili, da je v prvih objavah prišlo dozamenjave. Mogoče je eden izmed vzrokovnapačno poimenovanje na TTN 1:5.000,razlika je celo v dveh različnih izdajah At-lasa Slovenije. Po posvetovanju z AndrejemMihevcem (IZRK) in domačini bom v nada-ljevanju uporabljal za južni izvir ime VelikoOkence in za severni izvir ime Malo Oken-ce, tako sem popravil zmedo tudi v Katastrujam. Južni izvir oz. Veliko Okence ima kata-strsko številko 5513, severni oz. Malo Oken-ce pa 6185. Voda iz Malega Okenca se, gle-dano v smeri toka, z leve izliva v vodo, kiprihaja iz južnega izvira – Velikega Okenca.

Obe Okenci sta občasna izvira Ljubljanicev Retovju. Predvsem Veliko Okence je zaradibližine Ljubljane, nezahtevnega dostopas potapljaško opremo, relativno nenevarne-ga dela do prve ožine in tudi zaradi občasnedobre vidljivosti cilj tudi manj ali celo neizku-šenih jamskih potapljačev. V njem smo delalitako uvodni tečaj jamskega potapljanja kottudi nadaljevalnega. Malo Okence pa imanizek vhod in tudi vidljivost je navadno slab-ša, zato je precej manj obiskano.

Zadnji zapisniki v Katastru jam kažejo, daje v Velikem Okencu zadnje večje raziskavenaredila francoska skupina G. E. P. S. avgu-sta 1972, izmerili so dolžino 255 m in izde-lali načrt. Za Malo Okence je najnovejši za-pisnik Sama Morela iz leta 1994, kjer opisujedel jame do približno 70 m daleč. Po bese-

Novosti v Velikem inMalem Okencu

UROŠ ILIČ

dah Igorja Vrhovca je Tomo Vrhovec leta1997 odkril veliko dvorano v Malem Okencu,Igor Vrhovec in Miha Pihler pa sta leta 1998tam naredila nekaj potopov in vrvico prive-zala v kamin v tej dvorani na globini približ-no 6 m. Vendar nič od tega ni dokumentirano.

Nedolžni začetkiV Malem Okencu je do nedavnega ostala

vrvica še od Igorja in Mihe iz leta 1998, vVelikem, ki pa je bolj obiskano, vrvico verjet-no vzdržujejo številni potapljači. Ob začet-ku naših novih raziskav pa je bila vrvica vobeh zelo potrgana. S Simonom Oprešni-kom sva se konec leta 2001 odločila, dabova v Veliko Okence napeljala novo vrvico,jo pritrdila z elastikami in jamo izmerila.Tako sva v treh potopih do marca 2002 posilnem dogovarjanju o vseh podrobnostihnapeljevanja in označevanja prišla do kon-ca. Dokler vrvice v jami ni bilo, je bilo vse vnajlepšem redu, sedaj pa so seveda vsi ime-li pripombe na potek vrvice, zato smo seodločili, da položimo novo vrvico od vhodav jamo do konca. Dogovorili smo se za načinpritrjevanja vrvice: čim bolj pri tleh, pritrje-vanje z elastikami, vrvica naj se ne dotikaskal. Prednost pritrjevanja z elastikami (natrakove narezane avtomobilske zračnice) jev tem, da močan pretok vode vrvice nedrgne ob skale, zato se težje strgajo – str-gajo se kvečjemu elastike. Razlog za pritrje-vanje pri tleh pa je večja varnost ob more-bitni potrebi po sledenju vrvici pri povrat-ku, če bi potapljačem odpovedale vse luči.Vrvico nato opremimo s plastičnimi trikotni-ki z označenimi dolžinami od vhoda (ali doizhoda). Te dolžine so namenjene za vse

P

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5626

27

meritve in so referenca za ostale raziskave.Trikotniki imajo poleg tega, da se lahko na-nje kaj napiše, še eno pomemno nalogo – obmorebitnem vračanju brez luči s svojo obli-ko kažejo, v kateri smeri je izhod.

Veliko OkenceV šestih potopih marca 2002 smo po-

novno napeljali vrvico in jo pritrdili z elasti-kami (poleg mene še Igor Vrhovec, SimonOprešnik in Primož Kumše). Nato sem vrvi-co opremil s trikotniki. Končala se je pri 267m, sledi podor, ki pa ni popolnoma zasulsifona. Ostal je nekaj 10 cm visok prehod,kar pa je premalo za potapljača. V nasled-njih treh potopih (aprila) sva s Primožemizmerila poligon ter višino stropa, s pomočjoteh meritev sem narisal tloris in iztegnjeniprofil ter umestil tloris na TTN 1:5.000. Kosmo načrt primerjali s tistim od francoskeskupine iz leta 1972, smo morali uporabitikar precej domišljije, da smo lahko potrdili,da gre za isto jamo.

Skupaj smo naredili 14 potopov. Začelismo marca, končali aprila. Večino potopovse je dalo narediti kar med tednom, popol-

dan po službi. Za potope, ki sem jih opravilsam, sem imel na 155 m dodatno jeklenko,ki sem jo puščal kar notri. Trajanje potopovje bilo med 35 in 90 minut. Temperaturavode je bila med 5 in 8 °C, začetna vidljivostpa zelo ugodna za tako delo, tudi do 7 m.Proti koncu akcije se zaradi številnih poto-pov umazanija s stropa nad vrvico ni večusipala in je bila vidljivost ob povratku ena-ka kot na začetku. V tem času tudi ni bilovečjih padavin in je bil vodostaj ob koncuakcije že skoraj tako nizek kot poleti.

Vmes je vsaj pet kaminov, ki še niso iz-merjeni. Zadnji niti še ni preiskan do konca.V treh izmed njih se da ob nizkem vodosta-ju priti v manjšo dvorano nad gladino vode(2 × 1,5 m). Dva kamina pa sta označenaz vrvico, ki je ovita okoli glavne.

Malo OkencePo meritvah Velikega Okenca sem se ju-

nija odpravil na ogled Malega Okenca. To jebil naslednji cilj, saj v Katastru jam ni bilosploh nobenega načrta, razen prvih 70 m.Po pripovedovanju Igorja Vrhovca je jamadolga okoli 180 m.

Veliko Okence ob suši. Foto: Tibor Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5627

28

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5628

29

Za vhodom sem opazil novejšo vrvico, kije bila položena v stranski, slepi rov, pa šeokoli »ovinka« je bila speljana. Sam sem seodpravil v glavni rov, ki se spusti na 40 m.S seboj sem imel vrvico (2 mm) in sem jopolagal bolj provizorično, a sem jo vseenopustil notri. Med potopom dva dni kasnejesem se s 40 m dvignil v večjo dvorano (vkateri sta bila že Miha in Igor), in našelizhod do vodne gladine. Nato sem pri vra-čanju opazil nadaljevanje na globini 20 m.V naslednjih treh potopih sem prišel poobčutku 80 m daleč na globino 43 m, kjerje bilo na koncu precej zamuljeno, zato vrvi-ce tam nisem pustil, saj sem presodil, da ninadaljevanja. Naslednji dan pa sem jo pu-stil verjetno v drugem slepem rovu na glo-bini 30 m.

Zaradi tega novega nadaljevanja sem seodločil jamo izmeriti. Zanimalo me je na-mreč, v katero smer jama sploh gre in ko-likokrat oz. kje vmes zavije. Napeljati je bilotreba označeno vrvico 3 mm. Zanimanjeostalih je po Velikem Okencu močno upadlo,zato sem nadaljeval sam. Začelo se je de-ževje, tako da sem prvi naslednji potop na-redil šele konec julija in do konca avgusta šetri potope v vidljivosti okoli enega metra. Vteh treh potopih sem položil 200 m vrvice.Če ne bi imel za »vodilo« moje prve vrvice2 mm, še dolgo ne bi prišel do konca.

V naslednjih treh potopih v začetku sep-tembra sem označil vrvico in jamo izmeril do200 m. Malo me je begal podatek, da sem vnadaljevanju dosegel globino okoli 30 m, dvameseca pred tem pa 43 m. Naredil sem dvanova potopa, našel pravo nadaljevanje inizmeril še ta, zadnji del. Kasneje se je izka-zalo, da tako tisti del na 30 m kot tudi na 43m nista vodila v pravo smer, ampak da grenadaljevanje skozi zoprno nizek prehodnavzdol. V začetku oktobra se me je za po-moč usmilil Simon, vendar ni prinesel sreče,ker ni mogel izenačiti pritiska. Počakal me jev jezeru, sam sem pa potegnil še približno

25 m nove vrvice. Na dekompresiji pa me jeSimon 15 minut zabaval z metanjem ka-menčkov. Nadaljevalo se je počasneje. Maloje padla volja, ocenjenih 265 m dolžine na45 m globine je že velik (in lahko nevaren)zalogaj za enega potapljača. Konec decembrasva hotela z Igorjem še enkrat noter, vendarje bil pretok premočen za resno delo. Nada-ljeval sem marca 2003, ko sem v štirih po-topih jamo izmeril do konca, kar je nanesloprecej več od ocene – 285 m in končnaglobina 45 – 46 m. Med vsakim potopomsem gledal za nadaljevanje, a ga nisem na-šel, nisem pa še pregledal vsega. Takrat semse tudi odločil, da sam ne bom nadaljeval,ker je prenevarno. V enem izmed zadnjihpotopov mi je na koncu jame odpovedalaprimarna luč, prva rezervna pa je kazala, kotda ima prazne akumulatorje (kar se je po-tem k sreči izkazalo za provokacijo). Vseenosem pri plavanju do izhoda postavil rekord.

Uroš med pripravami na potop. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5629

30

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5630

31

Z Igorjem sva šla noter še konec marcain našla nadaljevanje, ki gre po razpokinavzgor. Dvignila sva se na globino 30 m,kjer se odpre velika dvorana. Malo sva po-gledala naokoli in očitnega nadaljevanja nis-va našla, je pa treba še temeljito pregledati.Tega dela še nisva izmerila. Nazaj grede svaše popravljala vrvico, tako da sva dobilanagrado 41 minut dekompresije (dva po-tapljača v jezeru 8 × 6 m). Na poti nazajsva srečala še mojo staro vrvico 2 mm, ki pagre prečno nad sedanjo vrvico. Očitno je toostalo od nekajkrat neuspešnega iskanja na-daljevanja, ki sem ga opisal.

Poleti sva naredila en potop z Matejemob izredno nizkem vodostaju. Šla sva v zrač-ni žep in prav zaradi nizke vode ugotovila,da je precej daljši kot ponavadi (več kot 10m). Vsekakor vredno še kakšnega potopa.Jeseni so domačini razširili jezero pred iz-virom, kar je povzročilo ogromno mulja potleh. Počakali smo prvo večje deževje, ki jevodo in vso svinjarijo »porinilo« čez jezero.Decembra 2003 sem naredil še dva potopain ob slabi vidljivosti nisem naredil nič, ra-zen da sem ugotovil, da je vrvica še vednov odličnem stanju.

Sedaj je izmerjeni del dolg 280 m (zneizmerjenim nekaj čez 300 m), največjadosežena globina je za prehod v dvorano38 m, za zadnje nadaljevanje 45,3 m. Tuditu širine sifona in dvoran nisem meril. Za-radi slabe vidljivosti in ker nisem imel po-moči, nisem meril niti višine stropa.

Jama gre po začetnem vijuganju od dol-žine 51 m praktično naravnost v smeri 330°,vključno z nadaljevanjem, ki ga še nisvaizmerila.

Skupaj sem naredil 25 potopov (36 –102 minut), temperatura vode je bila med8 in 10 °C, v jezeru pred vhodom poleti večkot 12 °C. Vidljivost do sredine julija je bilatudi do 5 m, po deževju do jeseni 2002 pavčasih celo manj kot 1 m. Avto sem puščalpri mostičku, kjer ga niti ne bi smel, ven-

dar ni nihče delal problemov. Domačini some večkrat spraševali o sami jami, edinoenkrat je prišel mimo hudo nezaupljiv ri-biški čuvaj, ko pa je ugotovil, da sem vistem klubu kot Brko, sva se naprej pogo-varjala čisto drugače.

SklepPo prenosu tlorisa na TTN 1:5.000 sem

ugotovil, da se sifon v Malem Okencu končana več kot pol poti do drugega izvira Ljub-ljanice, Močilnika.

V obeh jamah je še ogromno dela. VVelikem Okencu sem spomladi 2003 ugoto-vil, da elastike na vrvici niso bile v pravveliko pomoč, saj je bila vrvica strgana pocelotni dolžini jame vsaj desetkrat (razenzadnjih nekaj deset metrov). Vrvico sem zasilo popravil, vendar večjih nalivov v tejjami pač ne zdrži.

Nasprotno pa je v Malem Okencu preži-vela dve večji obdobji padavin.

Uroš v Malem Okencu. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5631

32

Uvod

Na ostenje južno od vasi Luče nedaleč odGrosuplja sem postal pozoren že kmalu,vsekakor pa mnogo pred tem, ko sem sepridružil jamarjem. Pri hiši smo namrečimeli avtomobil, kar v tistih časih ni bil nevem kako splošen pojav, oče pa nas je obnedeljskih popoldnevih rad zapeljal na kakkrajši izlet, če je le imel čas, denar in je bilovreme primerno. Tako smo se kdaj pa kdajzapeljali tudi po cesti, ki vodi iz Grosupljamimo razvalin gradu Boštanj, skozi Zagra-dec, mimo Šole in nato kar visoko nad de-

Lučki dol ALEŠ LAJOVIC - HOV-HOV

presijo Lučki dol proti dolini reke Krke. S terazgledne ceste je cel Lučki dol skupaj zvasjo Luče in cerkvico Sv. Ožbalta kakor nadlani. Kasneje, ko sem z jamarji prekrižarilže večji del ondotnih hribov in lukenj, zaJamo, kot ji enostavno pravijo domačini, ne-kako nikoli ni bilo dovolj interesa.

Na Muljavi smo imeli »ajzenponarji« ne-kaj časa celo sekcijo, na Krki pa je par letdelovalo jamarsko društvo, s katerim smokar nekaj sodelovali. Med člani muljavskeskupine najdemo celo aktualnega ivančnogo-riškega župana Lampreta in njegovo ženoTonco (Bregar), med člani krškega društva

Marko Grden in Rok Krek na vhodu v Lučko jamo 1, prvega februarja 1981. Foto: Aleš Lajovic

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5632

33

pa gostilničarja Borštnika. Znan je predvsempo brinovcu, ki ga pošilja raznim državnikompo svetu. Leta 1980 smo »ajzenponarji« naFilozofski fakulteti organizirali XI. zborovanjeslovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa,na Magistratu pa občni zbor JZS. Tam smov preddverju pripravili tudi fotografskorazstavo z jamsko in jamarsko tematiko, naotvoritvi le-te pa je zapel celo Ljubljanskioktet – tedaj uradno še Študentski oktet.

Ob tej priliki smo iskali primeren prostorza jamarski tabor in tedaj sem bil prvič priJami (uradno: Lučka jama 1, kat. št. 150).Ambient se je izkazal kot zelo primeren, sajje pred vhodom v Jamo nekakšen amfitea-ter, zahodno od njega kar velik spodmol (šebrez katastrske številke) in še nekoliko na-prej nekaj deset metrov dolg, do deset me-trov širok in nekaj metrov visok jamski rovz dvema vhodoma (uradno: Lučka jama 2,kat. št. 2387). Spodmol in ta rov bi nam vprimeru slabega vremena lahko nudila pri-merno zatočišče, kar se je tudi res zgodilo,le da ni šlo samo za slabo vreme, temvečkar za manjši vesoljni potop. Šotore smopostavili kar na travniku sredi tega narav-nega amfiteatra. Za tabor smo seveda mo-rali pridobiti občinsko dovoljenje, kmetu papovrniti stroške za potacano travo.

Vse omenjene jamske objekte smo tedajponovno premerili, to sta opravila M. Že-ljeznov - Kiko in A. Potočnik - Toli. Žal staoba že pokojna. Načrti niso bili najboljši –deloma zaradi težav s kompasom oziromaodčitavanjem deloma zaradi visoke vode,tako da nekateri deli v Jami niso bili dostop-ni. Načrte smo potrebovali za gradivo zastrokovno ekskurzijo ob zborovanju, ki pa jezaradi premajhnega zanimanja žal odpadla(gradivo z naslovom Kras severozahodneDolenjske je pripravil dr. A. Kranjc). V okvi-ru omenjenega jamarskega tabora je bilopravljen verjetno prvi potop v Jami (poto-pil se je M. Krašovec), in sicer v Vodnjaku.To je sifon v desnem (zahodnem) delu tega,

iz več razlogov silno zanimivega speleološ-kega objekta, ki skupaj s Spodmolom in Sta-rim gradom (prej omenjena Lučka jama 2)v bistvu tvori jamski splet.

Osnovni podatki o jamah

Jama (Lučka jama 1)

Kat. št.: 150Koordinate: X = 5085 990,Y = 5479 050, z = 313 mDolžina poligona: 303 mDenivelacija (razlika med doslej do-seženo najvišjo in najnižjo točko):73 m

Stari grad (Lučka jama 2)Kat. št.: 2387Koordinate:spodnji vhod (T4): X = 5086 048,Y = 5479 021, z = 317 mzgornji vhod (T9): X = 5086 088,Y = 5479 021, z = 331 mDolžina poligona: 56 mDenivelacija: 16 m

SpodmolKat. št.: še nimaKoordinate (T5): X = 5086 024,Y = 5479 018, z = 318 mDolžina poligona: (50 m)Višina: do 20 m

HidrologijaLučki dol je okoli tri kilometre dolga in do

kilometer široka udorina ali depresija medGrosupeljsko kotlino oziroma njenim jugo-vzhodnim podaljškom z imenom Radenskopolje in izviri reke Krke, na nadmorski višinidobrih 300 metrov (enaka višini Ljubljane).Umetna struga Radenščice je praktično celoleto suha, izjema pa so visoka vodna stanja,ko lahko voda iz Jame zelo hitro privre nadan, pa tudi hitro upade. Opraviti imamo

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5633

34

torej z izrazitim visokovodnim prelivnim re-žimom. Ob polni strugi je pretok okoli 10m3/s, neredko pa je vode več. Tedaj spodnji

del vasi Luče takorekoč plava, kot tudi se-veda ves spodnji del Lučkega dola. Tu so obmelioracijah napravili tudi dva katavotrona– obzidana vodnjaka, ki naj bi povečala »po-žiralnost« spodnjega dela dola, kjer kakihizrazitih ponorov ali celo ponornih jam ni (zizjemo Štupnikove lisične, ki pa je previso-ko). Če se je »požiralnost« res povečala, mini znano.

Kakorkoli, jezero v Lučkem dolu se lahkoob primernem vremenu obdrži kar dolgo.Ko jezero odteče, redki ribji živelj pogine,saj ne more slediti vodi, v Jamo pa se tudine more več vrniti. Tako je pred leti M.Brenčič naletel na kapitalnega klena, ki jesvoj konec dočakal pod eno od ondotnih

ZAHODNI KRAK

VZHODNI KRAK

Poginuli klen (dolg okoli 50 cm) v spodnjem delu Lučkegadola. Foto: Miha Brenčič

Raziskave

LUČKA JAMA 1 (LUČKI DOL)

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5634

35

LUČKA JAMA 1 (LUČKI DOL)Tloris

ZAHODNI KRAK

VZHODNI KRAK

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5635

36

Raziskave

LUČKA JAMA 2(LUČKI DOL)

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5636

37

lesk. In še po nečem je znamenita našaRadenščica. Ko začne teči iz Jame, s sebojnavadno prinese tudi lepo število človeškihribic, s katerimi pa imajo menda največ ve-selja vaške kure.

Kot rečeno, se pojavi Radenščica zgolj obvisokih vodah. Kje so njena pota ob nizkihvodah, se nam pa dandanašnji niti približnone sanja. Pred drugo vojno je bilo opravlje-no sledenje z bajalico med Viršnico in izvi-rom Krke (ing. A. Hočevar in brat pokojne-ga A. Podržaja iz Gradička ob Krki, ki mi jeto tudi povedal). Kje so zapisi oz. načrti otem sledenju, mi ni znano, možno pa je, daso založeni kje v arhivih nekdanje Zvezevodnih skupnosti.

Druga največja dolenjska jama Viršnicaje oddaljena le slaba dva kilometra, vanjopa teče Šica oziroma Raščica, ki izvira izpodSv. Gregorja. To je silno zanimiva rečica, kije ob nizki vodi dolga kakih 15 km (odvisnov katere požiralnike odteka), ob visoki, kopoplavi Dobrepolje, pa kar 30 km. Tedaj setemeljito spremeni tudi hidrologija zaledjazgornjega dela reke Krke. Tako lahko skle-pamo, da iz Jame tečejo njene visoke vode,zelo verjetno pa tudi visoke vode iz celeGrosupeljske kotline (Zelenka, Dobravka,potoki iz okolice Žalne oziroma Velike Lo-ke). Točen odgovor verjetno še dolgo ne boznan, marsikaj pa bodo, upajmo, razkrilepotapljaške raziskave, kar se je že zgodilotako v Viršnici kot v Jami v Lučkem dolu. Vobeh primerih gre za zahtevne akcije. Vir-šnica je dolga in blatna, Jama pa relativnolahko dostopna (praktično do vhoda se lah-ko pripeljemo z avtomobilom), pač pa sotežave v jami z dostopom do sifona zaradinizkega stropa (mišljen je Zahodni sifon ozi-roma Vodnjak, do Vzhodnega sifona je do-stop lažji).

Kot je bilo že omenjeno, se je verjetnoprvi v Vodnjak potopil M. Krašovec (8. juni-ja 1980) v času, ko smo imeli pred Jamotabor ob XI. zborovanju slovenskih jamarjev

in raziskovalcev krasa. Cirkus ob potopu jesamo dogajanje na taboru seveda zelo po-pestril, kajti vreme je bilo »kilavo«, kasnejepa je začelo še izdatno deževati. Gladinavode v Vodnjaku je bila tedaj 8 m pod ro-bom (kota roba je 300 m n. m.), potopil pase je 24 m globoko (kota 268 m n.m.).Poročal je, da je videl številne proteuse,med njimi nekaj »solidnih« primerkov.

Konec leta 2000, potem v začetku leta2001 in končno v letu 2003 je M. Mihailov-ski v Vodnjaku opravil več potopov. Kakoleta bežijo! Prej pa dvajset let nič. Navpičenpotopljen rov v dveh stopnjah ga je pripe-ljal do poševnega rova večjih dimenzij (ponjegovi oceni je bil presek okoli 8 × 12 m).Potopil se je 47 m globoko (cca. 245 mn.m.). In seveda ponovno množica proteu-sov. Smer rova? Proti zahodu. Nadaljeva-nje: upajmo, da sledi.

Prvi načrt Luške jame, kot jo imenuje, jenapravil Alfred Šerko že leta 1937 v merilu1:250, na njem pa piše: »Skica«, čeprav toočitno ni. Brez meritev se take skice pač neda izdelati. Gre za, kot rečeno, zelo dobertloris z vrisanimi določenimi rovčki v sektor-ju B, ki jih ni oz. meni niso znani, pač pamanjka Zahodni rov ali Rov lončevine. Izzapisnika ni razvidno, da bi opazili oziromaizmerili različne nivoje gladine vode v obehsifonih, pač pa so že tedaj dognali ne ravnoobičajno pretakanje vode po jami. Ob naj-nižjih opazovanih vodostajih je gladina vVodnjaku po naših meritvah dva metra nadgladino v Vzhodnem sifonu, ob Šerkovemobisku pa je bila gladina vode v Vodnjaku lepet metrov pod robom.

Ko začne voda naraščati, se iz Vodnjakanajprej pretoči po Zveznem rovu (ta rov jeproti pričakovanjem mestoma kar prosto-ren) proti Vzhodnemu sifonu. Ob še večje-mu pretoku voda poplavi spodnji del Vhod-ne dvorane in teče po Vzhodnem rovu – kije bil ob melioracijskih delih precej razšir-jen, kar se še danes brez težav opazi – in

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5637

38

po breznih navzdol do Vzhodnega sifona(sektor A na Šerkovem načrtu). Še višjavoda, ko Vzhodni sifon ne zmore več požre-ti vse dotekajoče vodne količine, poplaviVhodno dvorano praktično do stropa (vodav zahodnem delu jame torej niha za 27, vvzhodnem pa za 29 metrov). Pojavi se tudikar izdaten izvir pod Lučko jamo 2 (od kodpriteka ta voda, ni jasno) in vse to vodovjezačne odtekati po umetni strugi proti vasiLuče in naprej do številnih ponorov v spod-njem delu Lučkega dola. Od tod do izviraKrke (272 m n.m.) je še dobra dva kilome-tra in okoli 20 metrov padca. Tu vmes uteg-ne biti še zanimivo!

Kolikšen mora biti podzemeljski pretokRadenščice, da se začne voda v Vodnjakudvigovati, kolikšen, da se iz Vodnjaka prelijev Zvezni rov, kolikšen, da zalije spodnji delVhodne dvorane in končno kolikšen, da vo-da privre iz jame? Skratka – kup neznank,da vprašanja, kje se pretakajo nizke vodeRadenščice, sploh ne omenjamo! Določeniznaki kažejo, da se vodovje ob nizkih vodo-stajih pretaka pod severnim robom Lučkega

dola. No ja, vsaj to je jasno, da skoraj vsavoda priteka v Jamo skozi Vodnjak. Gledena profil Vodnjaka in znane pretoke Ra-denščice, ko priteče iz jame, lahko sklepa-mo, da se voda v Vodnjaku lahko dviguje shitrostjo vsaj 10 m/s, če ne celo več. Takohitro pa proteusi ne zmorejo plavati in čejih tedaj odnese v Vodnjak, jih lahko vodaodnese tudi na plano, kar pojasnjuje, čemuso kure v Lučah občasno tako vesele. Temuprimerno je ta del jame tudi spran za raz-liko od Vzhodnega sifona, ki je precej za-blaten (počasno upadanje vode, usedanjemulja).

MeteorologijaLučka jama 2 ima tako ali tako dva vhoda

in je zato prepih skoznjo več ali manj sta-len, temperature pa podobne zunanjim.Strop je precej prepokan, tako da tudi obdežju ne nudi prave zaščite. Kljub temu paso bile tu najdene zanimive reči, o čemer bogovora kasneje.

Pač pa je, kar se termike tiče, zelo zani-miva Lučka jama 1. Ob nekem našem obi-

Visoka Radeščica teče iz Jame (Lučka jama 1). Foto: Tomaž Petek

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5638

39

sku (1. februarja 1981) je imel zrak predjamo temperaturo –3 °C. Zrak je tekel podnu Vhodne dvorane proti Vodnjaku, kjer jeimel temperaturo že nad lediščem, rov dotja pa je bil poledenel in zato precej zdrsen.Od tod se je zrak spuščal po Zveznem rovudo Vzhodnega sifona in nato nazaj po brez-nih pod strop vhodne dvorane, kjer je imelže +4,5 °C. Na samem vhodu so tedaj sstropa viseli slikoviti ledeni kapniki (mi paseveda brez fotoaparata), na katerih so biliizrastki – nekakšni »heliktiti«. Hitrost krože-čega in ogrevajočega se zraka na izhodu izVzhodnega rova je bila ocenjena na okoli0,5 m/s, termična moč pa na 2 kW. Da sev jamah pojavi kroženje zraka kot posledicaogrevanja oziroma ohlajanja zraka v njih, jeočitno dovolj že primerno visok vhod inkonfiguracija terena pred njim.

ArheologijaKo je pred leti znani ljubitelj eneolitika P.

Jamnik iskal primerne lokacije za svojaraziskovanja, smo mu omenili tudi Lučkidol. Rezultati so bili presenetljivi, najprejpa zgodba iz turških časov, ki jo je pove-dal Franc Berlan, nanaša pa se ne Lučkojamo 2.

»V času turškihvpadov naj bi se pre-bivalci takratnega za-selka ob nevarnostiprihoda Turkov skriliv jamo. Ko so se ne-koč tako poskušaliskriti, je eden od do-mačinov začel tečiproti jami šele, ko soTurki že prišli v doli-no. Videli so, kam be-ži, zato so šli za njim,našli jamo in v njejpobili vse prebivalcerazen enega, ki se muje uspelo zavleči v ne-

ko razpoko v jami. Preživeli naj bi kasneje nanovo osnoval vas. Današnji prebivalci Luč spriimkom Pajk pa naj bi bili njegovi potomci.«Omenjena razpoka v zgodbi je verjetno ka-min K 2.

P. Jamnik je s prijatelji v Lučki jami 2opravil tudi manjši izkop (sonda 3 × 1 m).Med drugim je naletel na dva vkopa, ki»sledita kapu jame in sta bila nedvomno na-rejena z namenom postavitve kolov (palisad-na stena?), s katerimi so zaprli vhod.« Topojasnjuje, čemu pravijo domačini predelu,kjer so vhodi v Lučko jamo 1 in 2, tudi Starigrad. V eni od odkopanih plasti so naleteli»na večje število poznosrednjeveške in novo-veške lončenine, železno pasno spono, žebelj,živalske kosti in ostanke štirih človeških skele-tov. Človeške kosti so bile pomešane med sebojin o pokopih ni bilo sledu«. Antropološkaanaliza je pokazala, da kosti pripadajo dve-ma otrokoma ter odrasli ženski in moškemu(opravila jo je dr. Petra Leben - Seljak).

Po mnenju P. Jamnika je Lučka jama 2novo arheološko najdišče, ki z najdbami ka-že na časovno ločeno poselitev jame skozirazlična arheološka obdobja. Plasti, ki še ni-so odkopane, ostajajo zanimive tudi za od-

Visoka voda bruha iz izvira pod Jamo v gradu (Lučka jama 2). Foto: Tomaž Petek

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5639

40

kritje mezolitske ali celo paleolitske kulture.Bomo videli.

Kot zanimivost še to: »V desnem, le donekaj deset centimetrov visokem rovu, leži obzadnji steni, do katere pa se zaradi nizkegastropa ne da priti, več skoraj celih lončenihposod. Na podlagi fragmentov, ki smo jih us-peli doseči, lončenino okvirno lahko datiramov pozni srednji vek. Kako je lončenina prišlana današnje mesto v jami in pri tem ni bilauničena, ni jasno« (podrobnosti so v poroči-lu P. Jamnika).

K navedenemu dodajmo še to, da so čla-ni JKŽ (zlasti Ž. Šmit) že leta 1981 z detek-torjem za kovine brkljali po ondotnih jamahin našli – nič!

BiologijaV vrstah našega »ferajna« se občasno po-

javi kak biolog, doslej pa ni bilo nobenega,ki bi ga življenje v podzemlju pretirano za-nimalo, tako da v zvezi z Lučkim dolomlahko povemo le malo ali nič novega. Večporočil govori o najdenih številnih nekaj mi-limetrov velikih polžjih hišicah, množiceproteusov smo že omenili, prav tako tudinesrečnega klena, ki je smrt storil pod ve-jami leske v spodnjem delu Lučkega dola.K temu dodajmo še to, da je tam doli nekajdeset metrov dolga vodoravna jama z ime-nom Štupnikova lisična, kjer smo pred letinašli več gnezd in trupel jazbecev. Kdo inčemu jih je zastrupil, ni znano.

Doslej v Vodnjaku potapljači še niso na-leteli na ribe, pač pa je o njih poročal T.Vrhovec iz Viršnice, ki je tako rekoč v bližnjisoseščini in za katero verjamemo, da je ne-posredno povezana z Lučkim dolom (tuditam je P. Jamnik na vhodu naletel na pre-senetljive arheološke najdbe). Verjetna po-vezava sloni na opazovanju voda, ki se obvisokih vodah valijo v Viršnico in iz Jamev Lučkem dolu, podobnih imenih ter narelativno majhni oddaljenosti med vhodo-ma. V obeh primerih se bo nad vodo težko

še kaj bistveno novega našlo. Perspektiva jebrez dvoma pod vodo.

GeologijaV geologiji nobena stvar ni slučajna in

današnje stanje je lahko, kot posledica pre-teklih dogodkov, le takšno kot je in niti zaodtenek drugačno. Tako je tudi v Lučkemdolu. Današnji vhodi v jame so na križiščihserije prelomov in razpok v smeri 320° ±l80° in približno 30° ± l80° ter so večinomavertikalne. Med Lučko jamo 2 in Spodmo-lom je jasna plastovitost z vpadom v smeriokoli 20° in približno istim naklonom. Medskladi izstopa plast z več nekaj 10 cm širo-kimi kanali. V Lučki jami 2 so trije izrazitikamini. K1 in K2 sta skoraj vzporedna skapom spodnjega vhoda, K3 pa je nekolikoumaknjen in usmerjen v smeri 320° ± l80°.Tik pod spodnjim vhodom je ob isti razpokivisokovodni izvir, ki bi ga kazalo razširiti. K1in K3 sta v pretežni meri verjetno delotekoče vode, K2 pa tektonike. Je precej vi-sok, deloma zakapan in v njegov zgornji delse je verjetno skril pred Turki prednik da-našnjih Pajkov v Lučah. Sige v teh jamahpraktično ni. V Jami sploh nič, nekaj zaradizmrzali razpadle sige pa je v Spodmolu inLučki jami 2.

Nekaj posebnega pa je situacija okoli Vod-njaka v Jami. Iz Vhodne dvorane se nadesno stran rahlo spustimo do dolge in lenekaj deset centimetrov široke razpoke, kise sprva strmo spušča, potem pa polagomazravna in Vodnjak je prav sredi te izravna-ve. V bistvu smo v nekakšni »gubi«. Če je tuprišlo še do kakšnih horizontalnih premi-kov, pa še nismo uspeli ugotoviti. Tako ob-likovanih in tako spranih rovov po sloven-skih jamah ni prav veliko. Na prehodu vVhodno dvorano so po tleh rova praktičnosamo apnenčasti prodniki, podobno v Vhod-ni dvorani. Zanimivo pa je, da na samemvhodu v Jamo naletimo na pretežno silikat-no mivko, ki jo voda prinese izpod Sv. Gre-

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5640

41

gorja (frakcija je zaradi relativno dolgegatransporta seveda drobna).

Na levo stran vodi iz Vhodne dvoranerov proti Vzhodnemu (ponornemu) sifonu.Začetni del rova je bil izdatno razširjen.Kakšna je bila prvotna situacija, pa bi lahkoizvedeli samo iz kakih originalnih načrtov J.Hraskega, ki je v namen ondotnih melioracijprelezel kakih 50 okoliških jam (po njego-vih lastnih navedbah). Težava je samo vtem, da ne vemo, kje so danes ti načrti –zadevna dela so se dogajala pred skoraj120 leti.

Vsekakor pa nas amfiteater ob vhodih vLučko jamo 1 in 2 ter Spodmol navaja namisel, da gre za nekoč enoten jamski pro-stor. Danes pač manjka nekaj deset metrovpovezovalnega rova med jamami in tako jeLučka jama 2 nekako »izvisela« ter ima zatotudi dva vhoda, kar je posledica nenadnegaznižanja erozijske baze v samem Lučkemdolu za približno 15 metrov. »Uradni« vhodje spodnji.

Historiat raziskavOkoli leta 1888 (vklesana letnica z ini-

cialkama »J H« v jami Pekel pri Kopanju vneposredni bližini Viršnice) so potekala me-lioracijska dela na Radenskem polju (pravil-neje bi bilo Račenskem polju), Lučkem doluin v Krški jami pod vodstvom deželnegainžinirja Jana Hraskega. Mož je med dru-gim postavil tudi ljubljansko Opero, Narod-ni dom v Celju, vodovodni stolp v Kranju,vodovod v Logatcu... Ob tej priliki je očitnoprelezel tudi vse jame v bližnji in daljniokolici, za katere je izvedel. Njegova doku-mentacija o teh delih trenutno ni dosegljiva(izgubljena ali založena), obstaja le krajšičlanek v nemščini, ki pa ga še nismo uspeliprevesti. Kronološko si sledijo naslednji pris-pevki:

• iz leta 1937 je Šerkov zapisnik in na-črt, oz. skica (tloris)

• iz leta 1980 je tloris »Položaj jam v Luč-

kem dolu« (JKŽ, Potočnik, Željeznov)• iz istega leta je načrt Vodnjaka do glo-

bine 24 metrov (DJP Proteus, M. Kra-šovec)

• oktobra 1985 sta Jamo ponovno me-rila D. Janušić in P. Šuštar (JKŽ, ob tejpriliki sta iz Jame prinesla tudi nekajsrednjeveške lončenine)

• iz leta 1986 je obsežen zapisnik pod-pisanega (brez načrta, ker se ga izopravljenih meritev nekako ni dalo se-staviti, oziroma ne bi bil smiseln), po-tem več strani dolgo poročilo PavlaJamnika z načrtom Lučke jame 2 (oz-načen izkop oz. sonda)

• in slednjič zapisniki potopov s skicoVodnjaka do globine 47 metrov M. Mi-hailovskega (iz začetka novega tisoč-letja).

Vmes je še nekaj krajših zapisov, pred-vsem z biološko vsebino v obliki seznamovnajdenega oziroma ulovljenega materiala.

SklepPol kilometra zahodno od vasi Luče v

bližini Grosuplja je v zatrepni dolini večvhodov v podzemlje (trenutno trije) in karvelik, še neregistriran spodmol. Lučka jama1, domačini ji pravijo kar Jama (kat. št.150), je zanimiv hidrološki fenomen, kjerse obetajo zanimiva odkritja predvsem podvodo. Lučka jama 2 ali Stari grad (kat. št.2387) je v bistvu skalni preduh oziromarelikt nekega verjetno nekoč daljšega jam-skega rova in ima zato danes dva vhoda terzaradi relativno majhnih dimenzij le enokatastrsko številko. P. Jamnik se je v njej»dokopal« do zanimivih odkritij. Spodmol jevmes med Jamo in Starim gradom. Če bi bilkjerkoli drugje, bi imel že davno svojo šte-vilko, saj zadovoljuje vse kriterije za regi-stracijo, tako pa smo ga nekako spregledali.

Upajmo, da nas v Lučkem dolu čaka šemarsikatero zanimivo odkritje in presene-čenje!

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5641

42

Kras Lesnega Brda ALEŠ LAJOVIC - HOV-HOV

Uvod

Lesno Brdo je vasica v Horjulski dolini obcesti Drenov Grič – Horjul oziroma točnejeZaklanec. Tudi naslov »Kras Lesnega Brda«ni najbolj posrečen, saj le del vasi, ki jenekoč imela celo svoj grad (in danes ga imaspet) leži na apnencih, preostanek pa nadolomitih. Vas ali bolje vasica ima tudi svojocerkev in britof (do popolnosti ji manjka legostilna). Torej ni kar tako in poleg tega jeedini kolikor toliko strnjen zaselek (polegDrenovega Griča) v bližini naše zaplate ap-nencev, da se ta kras lahko mirno imenujepo njem. Zaplato omejujejo Lesno Brdo naseveru, Kurja vas na jugu, Kremenik nazahodu in Kamna Gorica na vzhodu. Dolgaje kake tri kilometre, široka do pol, vmes pa»ima svega i svašta«.

HistoriatSredi sedemdesetih let, ko je vodenje

tedanje JS PD Železničar za kar nekaj letprevzel podpisani, smo se odločili, da sepoleg drugega podrobneje posvetimo kare-ju Ljubljana – Vrhnika – Žiri – Škofja Loka– Ljubljana. Nekaj speleoloških objektov vteh krajih smo obiskali že prej, pa se namje zdelo, da neka sistematika v smislu »vseod kraja« ne bi bila odveč. Seveda smo takojpostali pozorni na silno geološko pestrostteh krajev in seveda na razgibano tektoni-ko. Oboje je posledica tega, da je obravna-vano ozemlje nekako »v šraufštoku« medJulijci in Dinaridi. Tedaj seveda tudi še ni-smo vedeli, da je zaplata, ki smo ji tu nadeliime »Kras Lesnega Brda«, ločena od ostalihkraških predelov z bolj ali manj neprepust-nimi kamninami. Možno je, da gre v smeriproti Ligojni oziroma Žažarju samo za pre-

kritje. V medsebojnem pogovoru smo temkrajem rekli kar Drenov Grič, po avtobusnipostaji, kjer smo navadno izstopili.

Vse tri glavne kamnolome se je s cesteKoper – Ljubljana tedaj prav lepo videlo, vobratni smeri pa se jih navadno spregleda.V srednji šoli sem poleg tega v Proteusu(leto 1965/66 št. 6) prebral tudi članek(avtor dr. R. Pavlovec) o najdbi jamskegaleva v enem od brezen v kamnolomu LesnoBrdo. V tistih časih so bile avtobusne zvezeprecej dobre, tudi v nedeljo, kljub temu pasmo marsikdaj, seveda predvsem pozimi,prezebali na postajah, čakajoč na avtobus –vlaka tedaj namreč že davno ni bilo več. VDrenovem Griču je prijetna gostilna (Starašranga oziroma Kavčič) in tako se je začelo.

Tedaj je bilo na tem področju registrira-nih le par jam, in sicer Jama v Kobilji dolini(brez načrta in s pomanjkljivim opisom),Jama v kamnolomu Drenov Grič z lego vkamnolomu v Kalcah ali Kavcah. Dejansko jejama pod gubo v spodnjem, Kuclerjevem(tudi Molkovem) kamnolomu. Danes je tamgeološki rezervat z nazivom »naravni spo-menik«, opremljen z raznimi tablami, kjerjame niso omenjene, in geološko skladovni-co. Na zahodni strani kamnoloma je zame-tek forme vive – v črnem, lokalnem apnen-cu seveda. Registrirani sta bili še manjšijami v Kamni Gorici (Veliko in Malo Suha-dolnikovo brezno, poleg tega pa smo vedeliše za sicer neregistrirano Brezno v kamno-lomu Lesno Brdo (leži najvišje v bližini isto-imenske vasi), kot že rečeno, na osnovi član-ka v Proteusu.

Po jamah smo poizvedovali v obveščeval-ni točki številka 1 – v gostilni, seveda. Kljubtemu pa nam kar nekaj let niso hoteli po-vedali za najznamenitejšo – to je Jama v

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5642

43

Kobilji dolini, ki smo jo preimenovali v Par-tizansko jamo. Pod tem imenom je jamanamreč danes splošno poznana, ne takodaleč nazaj pa je imela na vhodu, kjer jetudi vodovodno zajetje, tablo, ki je opozar-jala na dogodke med drugo vojno. Obširnej-ši članek na to temo je izšel pred kar nekajleti v Naših jamah (Naše jame 26/84) iz-pod peresa podpisanega in zaenkrat ni kajbistvenega dodati. Ima dve etaži in je s 325metri poligona še vedno najdaljši znanispeleološki objekt na naši krpici.

Zmešnjave pa so se dogajale z Jamo vKuclerjevem kamnolomu. Kot rečeno, legani bila pravilna, poleg tega pa je bil v tistemčasu v kamnolomu v Kalcah takoj za gara-žami vhod v podzemlje, ki bi lahko bil tudivhod v to jamo. Ne prav velik in ne kdo vekako globok, s kar solidnim kapnikom. Če jebila pred tem, se pravi pred odprtjem kam-noloma, na tistem mestu kaka jama, mi ni

znano, bi pa skoraj morala biti. Spodnji delte jamice je bil zaradi miniranja zasut zgruščem. Kopati se nam ni dalo (saj smoimeli pametnejšega dela dovolj), kamnolompa je bil še v eksploataciji in smo sevedaupali, da nam bodo jamo prej ali slej samiodkopali, kar se je kakih dvajset let kasnejetudi res zgodilo.

Omenjeni kapnik je potem kar nekaj letležal sredi kamnoloma, na zahodni stranipa sta se pojavili dve odprtini. Iz severnejšeje tekel potoček, ki je ob visoki vodi poplavilspodnji del kamnoloma, da je nastalo manj-še jezerce. Voda je odtekala skozi grušč podgaražami nekako na mestu, kjer je bil nekočvhod v omenjeno jamico in kakih pet me-trov niže. Več kot očitno je bilo, da je todpotekal jamski rov, katerega severni bok jebil v razdalji nekaj deset metrov odstreljen,nadaljevanje po njem v smeri proti Kurjivasi pa zaradi nasutega grušča nedostopno.

Ta kapnik je nekoč stal na vhodu v neposredni bližini današnjih garaž, okoli 40 metrov od današnjega vhoda. Foto: Aleš Lajovic

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5643

44

Pa kdaj drugič. Kakorkoli – jami smo izme-rili in popisali, izčrpen članek pa objavili vNaših jamah (št. 37/95).

Vmes se je zgodilo še to, da je članstvoimelo nočne more oziroma vaje oziroma vi-gilije po Drenovem Griču, ki je za podobnezadeve, kot je pokazal nadaljnji potek do-godkov, sila primeren (zadeve ne bomo da-lje komentirali). Eden od rezultatov je bil ta,da se je na klubu nekega lepega dne (na-tančneje četrtka) prikazal načrt Duševe ja-me, ki da je baje v spodnjem (Kuclerjevem)kamnolomu. Zmešnjava je bila v hipu pojas-njena. Jama v kamnolomu Drenov Grič (na-črt Duševe jame je bil namreč skoraj iden-tičen s Pirnatovim) je bila začuda v Kucler-jevem kamnolomu, jame v kamnolomu vKalcah pa so bile nove! Že v tistih letih smoopazili razpoko nad gubo v taistem (Kucler-jevem) kamnolomu, izmerili pa šele prete-klo leto. Na junijski akciji smo podatke za-pisovali kar z nožem na kamnito ploščo, sajsmo papir in svinčnik spotoma izgubili ne-

znano kje in nikakor ne našli kljub silnimprizadevanjem gdč. Kristince. Jama je dobi-la rahlo čudno ime Razbremenilna in je, kotkaže, gornji del Jame v kamnolomu DrenovGrič. Brezno v neposredni soseščini Razbre-menilne pa še čaka na meritve, enako roviv južnem delu tega kamnoloma.

V preteklih dobrih tridesetih letih, kar sebolj ukvarjamo s krasom Lesnega Brda, smoobdelali še Kavško jamo na vrhu grebenanad Kalcami (heliktiti). Na specialkah ima izneznanega razloga drugo ime – Balkcovajama. Zanimivo je bilo raziskovanje Breznana čistini. Danes je seveda tam goščava,majhen okrogel vhod pa je nekaj deset me-trov severozahodno od skladišča za razstre-livo v bližini Kuclerjevega kamnoloma. Na-vadno je nanj zavaljena kaka skala. Na nje-govem dnu namreč teče potoček, ki očitnopriteče iz kamnoloma v Kalcah, ki je odda-ljen kakih 250 m, vmes pa je verjetno vsajtoliko metrov rovov. Ko smo raziskovali tobrezno, o kakem potoku v kamnolomu v

Mineralov kamnolom v Kalcah. Na sliki sta vhoda v Levo in Desno jamo v Kalcah leta 1989. Foto: Aleš Lajovic

�

�

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5644

45

Kalcah še ni bilo ne duha ne sluha, saj še nibil dovolj poglobljen. Danes je situacija bis-tveno bolj perspektivna. Iz brezna je žaldostopnih le par metrov navzgor in navzdolpo rovu (ponovno heliktiti).

Petrovo brezno v Jazbah, v zaledju Par-tizanske jame, je znamenito po zimskih pre-pihih, ko se dim (kondenziran jamski zrakoziroma vlaga) vidi ob jasnih dnevih dalečnaokoli iznad gozda, drevje okoli in nadvhodom pa je povsem v ivju. Pri tem brez-nu gre za zelo ozko razpoko, kjer smo sesicer trudili... Brezno je verjetno zgornjivhod v Partizansko jamo (prepihi so v obehprimerih podobni), vmesni del pa je, kotkaže, neprehoden za široke jamarske mno-žice, za zrak pa očitno je.

Jugozahodno od vhoda v Partizansko ja-mo je južno od poti v Jazbe še eno vodovod-

no zajetje, kjer se kaže možnost prodora vpodzemlje (vode niti ni tako malo). Doslejsmo se zadovoljili le z opazovanjem ome-njene luknje in modrovanjem... V samih Jaz-bah je več ponikalnic in posledično grezov.Nekaj uspeha je bilo le v jamici – ponoru podPetrovim breznom. Brezno ob daljnovodu(Brezno v Jordanovem kotu, Suhadolnikovobrezno) na severnem pobočju Kamne Goricepa se nam že kakih trideset let izmika. Prav-zaprav o njem vemo skoraj vse. Našli bi gatudi v najtrši temi. Zapisnika pa ni in ni...Znamenito je predvsem po korozijskih no-žih, kake posebne globine pa seveda nima,ker je na teh koncih tudi ne more biti. Re-gistrirano je pod imenom Suhadolnikovobrezno. Zapisnik je pomanjkljiv, načrta ni.

In slednjič seveda ne moremo mimo bis-tva, takorekoč »vrha« krasa Lesnega Brda –

Raziskave

Lega jam okoli Lesnega Brda.

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5645

46

istoimenskega kamnoloma. Za nas se je se-veda začelo s člankom v Proteusu. Ko smozačeli pohajati po Lesnem Brdu, sta bila obakamnoloma rdečega grebenskega apnencav mirovanju. Brezno je v vzhodnem kamno-lomu in ga je že tedaj precej manjkalo (brez-na namreč), kasneje, ko so obnovili dela inpostavili dvigalo, pa so ga povsem odrezali.Tako rekoč odpeljali so ga. Pač pa se je z letipokazalo na različnih koncih kamnolomaveč jam in brezen. Večje raziščemo, izmeri-mo in dokumentiramo, manjše pa navadnosamo poslikamo. Vse pa doleti podobna uso-da: razrežejo nam jih in odpeljejo. Včasihsmo ugotavljali, da so nam kako jamo ukrad-li. Tule se nam dogaja nekaj podobnega.Kljub temu pa smo uspeli rešiti jami v Kal-cah, preko M. Simića, ki je jami tudi registri-ral pod imenom Jama 1 in 2 v kamnolomuDrenov Grič – nam se tedaj z njimi ni ljubiloukvarjati. Očitno pa nam ne bo uspelo rešitiheliktitov v Levi jami (Jama 1) in aragonit-nih ježkov v Desni jami (Jama 2). Jami statesni, vendar kljub temu prelahko dostopni.Dober glas pa, kot je znano, seže v devetovas (slab pa baje še dlje). V tem primerunas jamarje to žal tepe, kljub dejstvu, da jetudi ta kamnolom rezervat in obdan s solid-nimi plankami.

K vsemu navedenemu je treba dodati šeto, da je bil v dolinici vzhodno od Kremeni-ka pred dobrimi stotimi leti rudnik antracita(zahodno od kmetije Bernik). Vhod v južnidel je danes zrušen in zato nedostopen,ostal pa je očitno sledilni rov proti severuv dolžini nekaj deset metrov, izkopan zgoljv kompaktnih apnencih. Mimogrede naj šeomenimo, da so pri iskanju zalog premogazahodno od železniške postaje Drenov Grič(točneje Drenov Grič 38, severovzhodnivogal drvarnice) z vrtino naleteli tudi natermalno vodo. Baje je imela temperaturookoli 24 °C »in je brizgala tako visoko, kotje visok tistile grič,« je povedala stanovalkaomenjene hiše. Čeprav rojena 1907, so vrta-

li že pred njenim rojstvom. To ji je povedalnjen oče.

GeologijaKot že omenjeno, redkokje pri nas nale-

timo na tako geološko, posledično pa tudibarvno pestrost kot na krasu Lesnega Brda.Proti severu je Horjulska dolina na nadmor-ski višini 333 m in dolomit. Proti jugu sovmes med našimi apnenci in dolomiti v oko-lici Drenovega Griča na 296 m n.m. še (postarem werfenski) vijolični ter rumeno-rjaviškrilavci in peščenjaki. Proti zahodu je hribKremenik (že ime pove, za kaj gre), vzhodnood Velikega Vrha (kota 491 m) pa se protiLjubljani vleče greben permokarbonskih ški-lavcev in peščenjakov s skromnimi vložki ap-nenca in dolomita v bližini Loga pri Brezovici.Tam je tudi nekaj jam. Zelo zanimiva je Jamapri Logu oz. Jama na Malah. Cel greben našihapnencev deli na dva dela še prelom, v gro-bem vzporeden s cesto Drenov Grič – Zakla-nec, ki je verjetno »sokriv« za nastanek Parti-zanske jame – točneje za to, da je njen vhodtam, kjer pač je. Sicer pa rovi v jamah veči-noma potekajo v smeri severozahod–jugo-vzhod, enako tudi njihov naklon (padec).

Zahodni del našega krasa (Partizanskajama) tvorijo laporasti apnenci, delno pre-kriti z vijoličnimi škrilavci in peščenjaki,kamnolom Lesno Brdo grebenski (rdeči) ap-nenci s številnimi fosili, kamnolom v Kalcahčrni bituminozni apnenci z vložki premogain enako tudi Kuclerjev kamnolom, kjer sovmes med plastmi tudi plasti s fosili (školj-ke) in škrilavci oz. laporji (Razbremenilna).Marsikateri portal v okolici Drenovega Gričaje izklesan iz teh črnih apnencev, ki se dajotudi kar dobro polirati. Danes je od štirihvečjih kamnolomov na naši zaplati odprt leše kamnolom Lesno Brdo, kjer režejo rdečokrasni kamen, nam pa občasno odrežejokako jamo ali brezno. Nismo še omenili ti-stega v Kamni Gorici, kjer so lomili kompak-ten sivorjavi apnenec.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5646

47

Kljub sicer kompaktnemu apnencu pa jesiga v jamah, kjer pač je, večinoma »kilava«:veliko vložkov ilovice med plastmi sige, ki jena splošno motna. Izjema so kristalne tvor-be. Presenečeni smo bili nad velikostjo he-liktitov, zlasti v Levi jami v Kalcah. Aragonit-ni ježki, kolikor jih je sploh še ostalo v Desnijami v Kalcah, pa so majhni. Vse kaže, da sepas jam s heliktitnimi in aragonitnimi tvor-bami začne s Kamno Gorico, nadaljuje poPodlipski dolini in konča na Sv. treh kraljih– vsaj po tem, kar vemo danes.

Jamski rovi v krasu Lesnega Brda so ve-činoma skromnih dimenzij razen v Desnijami, kjer so profili, presenetljivo, visoki tudido šest metrov in kar prostorni, njihovispodnji deli pa večinoma zapolnjeni z glino.Danes po tej jami ne teče več voda, tista, kije oblikovala te rove, pa ni mogla biti pravmajhna. Nekaj podobnega smo ugotavljalitudi že v Partizanski jami.

Kamnolom v Lesnem brdu s trodimenzionalnimi prikazi jam.Foto: Aleš Lajovic

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5647

48

Posebno poglavje predstavlja kamnolomLesno Brdo, kjer zaradi načina rezanja inlomljenja kamna dobimo trodimenzionalnepreseke skozi jame, ki omogočajo čudovitvpogled v razumevanje zakrasevanja, na-stanka jam in rasti sige ter vpliv razpok navse to dogajanje.

HidrologijaZaradi pestre kamninske sestave pravih

kraških izvirov na tem območju ni, z izjemomorda potočka iz Desne jame v Kalcah – tajama pa je umetno odprta. Stalni izviri sopod Partizansko jamo na stiku škrilavcev inapnenca, pa tudi iz same jame. Voda jezajeta za lokalni vodovod, prav tako že ome-njeni izvir pod Jazbami. Stalni izvir je tudiv Kamni Gorici pri kmetiji Vrbonkar, v zad-njem času so ga oplemenitile odplake iznovogradenj nad izvirom, in v železniškemuseku pri Čeponu. Na območjih, kjer je pod-laga iz škrilavcev in peščenjakov, je še nekajmanjših zajetij. Vodovja s področja Jazb sestekajo v Partizansko jamo in v zajetje podJazbami.

Z Lesnega Brda pa vode zaradi bočnihzajezitev s severa (dolomiti v Horjulski do-

lini) in juga (rdečevijolični škrilavci in peš-čenjaki) odteka proti vzhodu proti Vrbon-karju, kjer je bilo zajetje za vodovod, danespa se od tam napaja le lokalna ribogojnicajužno od kmetije. Vzhodno od nje pa je, podrimsko potjo, tudi par drobnih, verjetnokraških izvirov, kamor so s kmetije hodili popitno vodo za lastno uporabo. Proti Vrbon-karju skozi Brezno na čistini zelo verjetnoteče tudi voda iz Desne jame v Kalcah. Naj-niže leži droben izvir pri Čeponu. Zaledje jezelo verjetno kraško, voda pa po pripovedo-vanju zelo dobra.

Paleohidrologija: Že v Partizanski jamismo ugotavljali, da so profili glede na da-našnje pretoke nekam veliki in predvideva-li, da je jamo ustvarilo neko drugo, večjevodovje. Kasneje smo našli Petrovo jamo(brezno), ki bi lahko bil verjetni ponor tehvoda v daljni preteklosti. Od kod so prite-kale? Kdo ve.

Podobna vprašanja se seveda zastavljajotudi ob pogledu na jame in brezna v kam-nolomu Lesno Brdo, ki so še okoli 60 m višekot vhod v Petrovo jamo, profili pa še večji.Očitna je silna izvotljenost masiva ravno namestu današnjega kamnoloma. Manjši ka-nali so večinoma do vrha zapolnjeni s sedi-menti, večji pa deloma s sigo. Ko so odstra-nili krovnino, so večinoma postali dostopni,nekateri pa šele, ko so jih odprli z boka.Glede na znana dejstva predvidevamo, daje vodovje teklo proti vzhodu (Leva jama vKalcah). Vmesni oz. povezovalni rovi medkamnolomoma iz tistega časa so danes za-polnjeni in zato nedostopni (nekaj malegasmo se trudili v Levi jami), lokalno vodovjepa danes očitno teče niže in v isti smeriverjetno v izvir pri Vrbonkarju. Polnila vvseh teh jamah in breznih so rdeče barve inše najbolj spominjajo na terro rosso. Kakeomembe vredne količine prodnikov oz. pe-skov, ki bi nam o davnem zaledju vodovja,ki je tu ponikalo, lahko povedali kaj več, vteh jamah doslej nismo našli (z izjemo v

Znan heliktit v Levi jami v kamnolomu v Kalcah, ki pa gadanes žal ni več. Foto: samosprožilec

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5648

49

Levi in Duševi jami), na površju pa le parlepo zaobljenih silikatnih kosov (do 2 cm).

ArheologijaTole poglavje bo pa kratko. Vsaj zaen-

krat. Znanih najdb, kot vem, ni, jam oz.jamskih vhodov, ki bi bili primerni za vsajobčasna bivanja v daljni preteklosti, tudi ne,z izjemo morda vhoda v Partizansko jamo.Iz rimskih časov je ostal spomin v oblikirimske poti, ki je šla mimo kamnoloma vKamni Gorici, nad Vrbonkarjem, mimo Kuc-lerjevega kamnoloma in potem verjetno na-prej na Staro cesto itn.

Med Drenovim Gričem in Sinjo Gorico jezaselek Frtica, kar je okrajšava oz. slovenskaoblika za fortezzo – trdnjavo in je toponim.Če je šla tam mimo rimska cesta ali pa je tatrdnjava služila čemu dru-gemu, lahko le ugibamo. Tobrez dvoma nima nobenezveze z jamami, je pa za-nimivo.

Paleontologija: Kot je bi-lo že omenjeno, so bile vBreznu v rdečem kamno-lomu najdene kosti jam-skega leva in o tem objav-ljen članek v Proteusu (ko-pija članka je v Katastrujam JZS – če koga detajlibolj zanimajo). Pri meniosebno pa je obstajala di-lema, če je jamski lev jam-ski zgolj zato, ker je padelv jamo, ali zato, ker je ži-vel v jami (kar levi v splo-šnem ne počno), ali pamorda obstaja kak globlji,meni neznani razlog za ta-ko poimenovanje. Odgo-vor je bil, da so bili jamskilevi za tretjino večji kot sodanašnji. Spodobne mrci-ne torej! Hvala bogu ima-

Značilna prizora iz Leve jame v kamnolomu v Kalcah. Na spodnji sliki je ena zadnjihožin pred končno kamrico, na zgornji pa značilen profil začetnega dela jame. Foto:Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5649

50

mo jamarji dandanašnji občasne težave zgoljz medvedi ter sem ter tja z jazbeci, pa kakalisička se najde, pa sova, ki se ti zakadi tjav obraz, pa netopirčki...

MeteorologijaV jamah na obravnavanem področju ka-

kih posebnih prepihov ni razen skozi Parti-zansko jamo. Smer je seveda pogojena zletnim časom oziroma zunanjimi tempera-turami, prepih pa je znaten. Zanimivo je,da je ventilacija le v spodnji etaži, zato sopartizani med drugo vojno spali tik ob vodi,ne pa recimo v zgornji, ki je toplejša vendarzelo vlažna. Zgornji »oddušnik« Partizanskejame smo dolgo iskali po spodnjem deluJazb, potem pa smo ga zagledali nekegaprecej mrzlega zimskega dne (jasno vreme,–8 °C), ko smo se potikali po tistih koncih.Takrat smo raziskovali Izginulo brezno vkamnolomu Lesno Brdo, in sicer 13. januar-ja 1990. Para se je dvigala iz Petrove jamein iz razpok v okolici vhoda, ne pa tudi izbližnjega požiralnika. Kasneje smo po jamiskušali prodreti v sistem Partizanske jame,vendar smo zaradi precej brezupnih ožinkaj kmalu odnehali. Ena takih akcij se jeodvijala natanko tisto popoldne, ko so naTržaški pri gostilni Gorjanc med zadnjo voj-no postavili barikade. Mi smi šli iz neznane-ga razloga domov po Horjulski dolini, sicerse podpisani danes zelo verjetno ne bi vozils še vedno istim Wartburgom.

Poleti se prepih obrne in iz Partizanskejame veje mrzel zrak. Jama je na splošnoprecej hladna in tako se je zgodilo, da smojo šli meriti neko vroče junijsko popoldne.Po večurnem »puzanju« po ozkih rovih, de-loma v vodi, smo iz jame prišli precej pre-mraženi. Nemudoma smo jo ubrali k Slami-ču (nekdanja restavracija v centru Ljublja-ne, sicer pa naš drugi dom), zavili na terasoin naročili – kuhano vino. Ostali gostje so sehladili z mrzlim točenim pivom (bilo je znat-no čez 20 °C) in nas seveda čukasto gledali.

Osnovni podatki o jamah inbreznih

Divja jama pri Lesnem Brdu

Kat. št.: 391Koordinate: X = 5096 260,Y = 5446 730, z = 410 mOpomba: Gre menda za neko nam nez-nano špranjo med skalami na vrhu nekegakuclja na področju, kjer so dolomiti (?). Ta-ke nadmorske višine tam ni. Zapisnik po-manjkljiv, načrta ni.

Petrova jamaKat. št.: 4443Koordinate: X = 5096 350,Y = 5447 530, z = 350 mDolžina 10 m, globina 10 mOpomba: Perspektivno brezno s prepi-hom vendar žal zelo ozko.

Ponor pod Petrovo jamoKat. št.: nimaKoordinate: X = 5096 850,Y = 5447 260, z = 340 mOpomba: Pred leti so člani v njej prodrlibaje deset metrov daleč. Vhod je trenutnozasut.

Jama v Kobilji dolinisinonim: Partizanska jamaKat. št.: 775Koordinate: X = 5096 170,Y = 5447 790, z = 307 mDolžina 325 m, denivelacija 10 mOpomba: Vodoravna jama v dveh etažah,znaten prepih, vodovodno zajetje. Ob vodinavzgor še ni vse preiskano. Glej Naše jame26/84.

Zajetje pod JazbamiKat. št.: nimaKoordinate: X = 5096 120,Y = 5447 715, z = 313 m

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5650

51

Opomba: Podobno izdaten izvir kot Par-tizanska jama s podobno geologijo in zaled-jem. Nad rezervoarjem je nepregledanvhod v neznano.

Izginulo breznoKat. št.: nimaKoordinate: X = 5096 500,Y = 5448 150, z = 415 mDolžina 12 m, globina 9 mOpomba: Breznu trenutno v zgornjemdelu manjkajo stene.

Brezno v Rdečem kamnolomuKat. št.: 4376Koordinate: X = 5096 580,Y = 5448 240, z = 425 mDolžina 20 m, globina 12 mOpomba: To je tisto brezno, kjer so bilenajdene sicer precej zdrobljene kosti jam-skega leva. Drugače pa poleg brezstropihjam poznamo očitno še brezstenske. Ta jeena izmed njih. Temu breznu so stene na-mreč odpeljali neznano kam.

Odžagano brezno 1Kat. št.: 7295Koordinate: X = 5096 596,Y = 5448 180, z = 416 mDolžina 20 m, globina 14 mOpomba: Brezno počasi žagajo

Odžagano brezno 2Kat. št.: 7294Koordinate: X = 5096 572,Y = 5448 201, z = 410 mDolžina 42 m, globina 11 mOpomba: Žiga – žaga

Prerezana jamaKat. št.: 7296Koordinate: X = 5096 573,Y = 5448 251, z = 410 mDolžina 20, globina 17 mOpomba: Podobna zgodba kot zgoraj

Jama 1 v kamnolomuDrenov Grič

Sinonim: Leva jama v kamnolomu vKalcahKat. št.: 6240Koordinate: X = 5096 255,Y = 5448 660, z = 365 mDolžina 121 m, denivelacija 7 mOpomba: V jami je nekaj kapnikov in si-gastih slapov z boka, ki otežujejo prehod.Zanimivi so heliktiti. Profil je precej visok(do cca. 6 m), spodnji del je večinoma za-polnjen s sedimenti, enako konec jame. Biliso sicer neki poizkusi kopanja... Detajli soobjavljeni v Naših jamah 37/95. Rov vzhod-no od današnjega vhoda je bil v dolžini okoli30 m odstreljen (severna stena), vhod vnadaljevanje proti Breznu na čistini, kamorodteka tudi voda, pa zasut. Potekal je parmetrov niže od danšnjega vhoda z rahlimstrmcem proti vzhodu v ravni liniji. Trenut-no je na tem mestu deponija gradbenegamateriala in velika packarija.

Jama 2 v kamnolomuDrenov GričSinonim: Desna jama v kamnolomuv KalcahKat. št.: 6241Koordinate: X = 5096 275,Y = 5448 675, z = 360 mDolžina 130 m, denivelacija 22 mOpomba: Iz jame teče potoček in če jevode dovolj, nastane pred vhodoma v obejami manjše jezerce. Voda odteka proti Brez-nu na čistini, kjer se v jami zopet pojavi.Drobni aragonitni ježki, žal jih že precejmanjka. Sicer pa zelo tesni rovi. Že na vho-du. Podrobnosti: Naše jame 37/95.

Jama v BukovjuSinonimi: Kalska, Kavska, Belckova,Balckova jamaKat. št.: 44

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5651

52

Koordinate: X = 5096 514,Y = 5448 692, z = 444 mDolžina 29 m, globina 15 mOpomba: Od vseh jam leži najviše in jebila tudi prva registrirana (1. avgusta 1926,Michler). Številka jame je bila zamenjana(prvotno je bila precej višja). Dvoranski pro-stor tako rekoč na vrhu grebena. Heliktiti.

Brezno na čistiniKat. št.: 4368Koordinate: X = 5096 050,Y = 5448 950, z = 335 mDolžina 24 m, globina 17 mOpomba: Pred tridesetimi leti je bila tamčistina, danes pa je borova goščava. Na vhodje navadno zavaljena kaka skala, da ne bikdo padel v jamo. Na dnu z zahoda pritekapotoček in odteka v prav tako špranjast rovproti vzhodu. Heliktiti. Predvidevamo, davoda priteka iz kamnoloma v Kalcah.

Jama v kamnolomuDrenov GričSinonim: Duševa jamaKat. št.: 2747Koordinate: X = 5096 110,Y = 5449 070, z = 350 mDolžina 117 m, globina 22Opomba: Poševna jama z nekaterimi kap-niki. Vhod je pod gubo v spodnjem, Kucler-jevem kamnolomu. Prvotna lega je bila na-pačna, in sicer v kamnolomu v Kalcah. Todejstvo je med drugim botrovalo tudi na-stanku tegale članka.

RazbremenilnaKat. št.: še nimaKoordinate: 5096 175, Y = 5449 055,z = 375 mDolžina 90 m, globina 24 m.Opombe: Za jamo vemo pravzaprav žezelo dolgo. Zdi se mi, da je bila razpokanekoč tako ozka in že tedaj precej dolga, danisem zbral dovolj volje za spust. Danes je

stvar bistveno drugačna. Če je res, kar senam zdi – da se je jama razširila, potem jeguba v Kuclerjevem kamnolomu v resni ne-varnosti, da se bo nekega dne odtrgala, sajje dejansko ločena od ostale hribine. Upaj-mo, da tistikrat ne bo koga spodaj v rezer-vatu. Po drugi strani pa je vhod v nepo-sredni bližini škrilavcev in še česa, pa tudistene dajejo vtis, da so delo tekoče vode.Menimo, da je Razbremenilna zgornji delJame v kamnolomu Drenov Grič. To je urad-no ime jame, čeprav je dejansko v Kuclerje-vem kamnolomu. Zapisnika in načrta pa vKatastru jam JZS tako ni. Brez dvoma bi bilotreba zadevo detajlno geološko kartirati oz.obdelati.

Brezno pri RazbremenilniKat. št.: še nimaKoordinate: 5096 115, Y = 5449 060,z = 375 mDolžina 40 m, globina 35 m (?)Opomba: Na prvi pogled daje okrogel, neprav velik vhod vtis, da jama pod njim spa-da k Razbremenilni, vendar ni tako, čepravje le par metrov v smeri severozahod odda-ljen od njenega najvišjega vhoda. Zaenkratsmo jamo le pregledali (M. Celarc), podatkipa so ustni.

Suhadolnikovo breznoSinonimi: Veliko Suhadolnikovobrezno, Kamni potok, Brezno v Jor-danovem kotu, Brezno ob daljnovo-du (Bilten JS PDŽ, 14/76)Kat. št.: 3070Koordinate: X = 5095 910,Y = 5449 670, z = 320 mDolžina 27 m, globina 25 m.Opomba: Koordinate veljajo za Veliko Su-hadolnikovo brezno. Malo Suhadolnikovobrezno je nekaj deset metrov bolj zahodnoin ne dosega kriterijev za registracijo. Skopanjem bi se pa morda kam pririlo, sajsta to brez dvoma ponorni brezni potoč-

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5652

53

kov, ki so pritekali s permokarbonatov nek-daj verjetno vzhodno, danes pa severnood vhodov v brezni. Kontakt (in potoček)je dandanašnji kakih 20 m pod vhodom vVeliko Suhadolnikovo brezno na severovz-hodni strani grebena. Pred leti smo neda-leč od tod, vendar na južnem pobočju Kam-ne Gorice, z macolo raztolkli solidno skalona vhodu v poševno jamo. Vhoda ne naj-demo več, sicer pa je bila tudi ta jama podkriteriji za registracijo, pa še precej blatnapovrhu.

Rudnik Drenov Grič, severnirovKat. št.: seveda nima.Koordinate: X = 5095 760,Y = 5446 950, z = 306 mDolžina je nekaj deset metrov (nismo meri-li), vodoravno.Opomba: Umeten sledilni rov v kompakt-nem rožastem apnencu. Navajamo, da ne bikdo mislil, da gre za naravno jamo. Vhod vsam rudnik je bil nekoliko niže, proti juguin je zasut.

Vrtina s termalno vodoKoordinate: X = 5095 17,Y = 5448 53, z = 291 mGlobina: baje okoli 100 mOpomba: Lego vrtine omenjamo kot zani-mivost (Drenov Grič 38). Tedaj, pred dobri-mi stotimi leti, jih je bolj zanimal premog kotpa topla voda. Ni bila prav topla – mendaokoli 24 °C. Bila je pod pritiskom, tako daje iz vrtine baje švigala vsaj deset metrovvisoko. Že pred vrtanjem pa so opazili, datam okoli raste rastlinje, ki rabi toplejše oko-lje. Zaradi relativno tankih plasti antracita(pod en meter) se pridobivanje premogakmalu ni več izplačalo. Potem je rudnik šenekaj časa životaril in ugasnil. Nekateri, kiradi zadeve zavijejo v celofan, bi rekli, da jeizpolnil svoje poslanstvo.

•••

Vemo še za brezno severovzhodno odKavške jame, vendar ga še nismo našli –verjetno pa ne bo kaj pretresljivega. Sevedaso tu še jame in brezna v kamnolomu LesnoBrdo. Vsaj dve še čakata na izmero. Vsakihnekaj let pa se tako ali tako pokaže vednokaj novega.

SklepMed vasico Lesno Brdo in Drenovim Gri-

čem se vleče bolj ali manj izrazit gorski gre-ben v grobem v smeri zahod–vzhod. Gradi-jo ga različni apnenci (tudi barvno), ki sozlasti v Kuclerjevem kamnolomu in kamno-lomu v Kalcah (Kavcah) čudovito zgubani. Vtej okoli tri kilometre dolgi in v povprečjupar sto metrov široki zaplati apnencev spovršino največ 1,5 kvadratnega kilometraje tudi nekaj deset jam in brezen. Natančnadoločitev površine ni mogoča, ker so apnen-ci marsikje prekriti s škrilavci, peščenjaki patudi silikati.

Skupna dolžina vseh znanih rovov v tehspeleoloških objektih je več kot 1 km! Pre-senetljivo veliko za tako malo površino. Go-stota jamskih rovov je seveda največja vkamnolomu Lesno Brdo, kjer nam jame takoodlično razrežejo, da lahko jamske prostoreobčudujemo trodimenzionalno. Ej, tega nezmore niti računalnik! Težava je le v tem,da se nam v tem kamnolomu kopičijo brez-stenske jame, saj nam stene pa tudi dnooziroma jamska tla prej ali slej odpeljejo.Jame in brezna pa menda ostanejo, ali kaj?Filozofsko vprašanje, na katerega zaenkratše ni točnega odgovora. Jasno pa je, da sebo na tem krasu zelo verjetno še kaj našlooziroma prekopalo.

Tale članek predstavlja predvsem rezul-tat prizadevanj članov nekdanje JS PDŽ(zlasti A. Jenc, V. Menart, J. Barbič itn.)oziroma sedanjega JK Železničar (T. Petek,M. Brenčič, I. Perpar) na speleološkem po-dročju v krasu Lesnega Brda v zadnjih pet-intridesetih letih.

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5653

54

n tam sem videl svetlobo,« je rekel Lilcdaljnega leta 1994, ko sva ležala v hla-

du Viline pećine pri Dubrovniku. »No, in kajje bilo potlej?« »Potlej-a ni bilo, nismo več šlitja.« »Ne, ne razumem (in še danes ne),kako niste šli?« »Pač, nismo šli.« Nato sva senekaj pričkala. Jaz nisem razumel, kako datja niso več šli, kako da jih tista svetloba nižrla, jim kratila nočnega spanca (najbrž za-to, ker je bila dnevna), skratka kako zdržijo,jih res ne zanima... on pa je bolj ali manjstoično molčal.

Kmalu zatem smo se odpravili v Poti-skavec gledat dnevno svetlobo. Pred letisva bila tu s Sandijem. Takrat je bila vodavisoka in midva slabo opremljena. Nisvaprišla daleč. Tokrat je bil lep poletni dan,primerno vroč za brodenje po vodi. Seve-da smo se oblekli v neoprenske obleke.Prebili pa smo se le do jamskega vhoda.Naprej ni šlo, saj je bila na vhod zavaljenavelika skala, ki je ni bilo moč obiti pa tudiodstraniti je nismo mogli. Pihali smo odjeze in vročine. Kar v neoprenih smo sezbasali v avto in odpeljali v Podpeško jamo.Še sreča, da smo parkirali kar v jami. Šedanes mi postane vroče, če se spomnimtiste »neoprenske« vožnje.

Kljub »skisanim« možganom mi tista ska-la ni dala miru. Na piko sva jo vzela zNebojšo in se nadnjo spravila s kobro. Planje bil preprost. Ali jo razbijeva ali vsaj na-vrtava in pripraviva na obisk tretjega člana.Na srečo se je usmilila že naju. Uspešno svajo razkosala, očistila vhodni del in se odpla-zila do vode. Prehod do dnevne svetlobe jebil tako odprt.

Čez čas sem srečal Toneta Oberstarja.Debata je nanesla tudi na Potiskavec. Pove-dal je, da sta s kolegom imela kar nekaj

Potiskavec IGOR PERPAR

dela, da sta zavalila tisto veliko skalo najamski vhod. S tem naj bi preprečila krajočloveških ribic, ki jih zaradi lahkega dostopabojda pogosto odnašajo iz jame.

Naslednjič sva šla v jamo iskat dnevnosvetlobo z Davidom. Tokrat sva šla pogledat,če je vhod res prost, še preden sva sepreoblekla. Bil je. Poleg standardne opre-me sva vzela s sabo še merilni komplet.Splazila sva se do vode. Kot običajno sonaju tam pričakale človeške ribice. Od tamsva po vodi prebrodila do prvega sifona, gazaobšla po obhodnem rovu in tako prišlado točke 17. Do tu je bil načrt jame žeizrisan (IZRK, 1973), za del jame od tamnaprej pa je bila izdelana skica (Pugelj,1957). Naj takoj povem, da se je Kranjcuin Vadnjalu (IZRK) ob enem izmed obiskovzgodil neljub dogodek. Pri povratku iz ja-me je bil vhod v jamo zasut. Na srečo jebila velikost skal, ki so zapirale vhod, manj-ša od dimenzij vhodnega rova (mimogre-de, je precej ozek) tako da sta skale drugoza drugo odmikala v notranjost rova. Obtem se je Vadnjal laže poškodoval. Preko-pala sta se na površje. Na bližnjem travnikuje bil kmet in vprašala sta ga, če je privhodu v jamo opazil kaj nenavadnega. Dejalje, da je slišal premetavanje skal in videldva mulca, ki sta se sukala po grmovju okolivhoda, vendar jima ni posvečal posebne po-zornosti. IZRK-jevcema se je jama gotovovtisnila v trajen spomin, kot tudi nekemuAngležu, ki se je pred leti na skalnih nožihv tej jami tako porezal, da je moral poiskatizdravniško pomoč.

Vrnimo se v temo, k točki 17. Tu se rovrazcepi. Zahodni rov je skoraj povsod zalitz vodo, ki je na več mestih tako globoka, dane dosežemo do tal. Kmalu se razcepi. Voda

I

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5654

55

popolnoma zalije del, ki vodi naravnost. Ni-sem čisto prepričan, ali je to sifon ali le zvodo zalit rov brez nadaljevanja. Če bi maloprej odplavali na desno, bi prišli na kopnodo podorne dvorane. Edino na tem mestuv jami je moč zaznati vodni tok. Povsoddrugje imaš občutek, da ni pretoka, da greza ujeto vodo. Voda teče proti vhodu. Minadaljujemo s plavanjem po rovu naprej inkmalu pridemo do mesta, kjer napredova-nje nad vodo ni mogoče. Tu je gotovo sifon,delo za potapljače. Vidi se par metrov vglobino, toda ne do dna, rov pa je na večmestih visok nekaj metrov.

Od točke 17 vodi še eno rov. Malo gor,malo dol, vseskozi pa je ozko in strop dokajnizko. Tudi tod je na nekaterih delih voda,vendar bolj plitva. Na več mestih je neiz-bežno plazenje po mešanici vode in blata.Tako se priplazimo do podora. Skale, steklo,konzerve – vse to osvetljuje dnevna svetlo-

ba – tista, ki sva jo iskala. Ja, res, skozipodor se vidi na plan. Skozi špranjo bi sibilo moč podati roke. Več prostora ni, sajprehod zapira res ogromna skala. Potrdilose je tisto, kar sva z Davidom slutila, in sicer,da sta Potiskavec in Zelenka enoten sistem.Podor, ki sva ga opazovala, so vhodni delijame Zelenka. Velika količina podornega ka-menja je posledica miniranja v sklopu osu-ševalnih del, ki so jih izvajali na Dobrepolju.

Na površju sva izmerila še medsebojnipoložaj vhodov. Ob primerjavi rezultatovmeritev v jami s temi na površju sva ugo-tovila, da se seveda ne ujemajo. Nekje jenapaka, najina ali IZRK-jeva. Da bi ugotovi-la, čigava, bi morala premeriti vhodni del.Volje za to pa ni in ni.

Dobrepolje so čudni konci. Tam v gostilniše nisem srečal osebe ženskega spola, kole-gom so vlomili v avtomobile, nadnje sčuvaliodvezane pse, žive zasipali v jamo...

Angleški način obiskovanja vodnih jam, le še luknja v podplatu gojzarja manjka... Fotoarhiv JKŽ

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5655

56

Zelenka

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5656

57

Zelenka

Potiskavec

Potiskavec

Od vhoda do T17 načrt povzet po IZRK.Od T17 naprej merila David Dereani in Igor Perpar.Risal in sestavil: Igor Perpar

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5657

58

odni izviri v Bistri pri Vrhniki so zelomočni in prav verjetno je, da se nek-

je v masivu skrivajo še neodkriti tako vodnikot suhi podzemni rovi. Pretekla zima jebila zelo naklonjena za iskanje novih terpreverjanje starih dihalnikov na tem ob-močju. Tako nas je močno uhajanje pareizpod skal čez celo zimo pripeljalo do tega,da smo med Javorč vrhom in Studenskimuspeli priti v novo jamo (Javorč vrh in Stu-densko sta vrhova zahodno nad izviri Bistrepri Vrhniki). Glede na velikost dvorane v tej

Nove jame in zaledjeLjubljanice v masivu nad Bistro

JOžE PRISTAVEC - JOC

V jami in znakov, ki kažejo na to, da se jestrop te velike dvorane porušil zaradi delo-vanja podzemnega toka, smo takoj pričeli ziskanjem dihalnikov v okolici.

Približno 50 m višje smo našli še endihalnik in že naslednji dan smo pričeli skopanjem. Siga se je pojavila že na vrhu.Ugotovili smo, da kopljemo pravzaprav narobu brezstropne dvorane na eni strani in»zdravo« steno na drugi. Tudi hladen pre-pih, ki je celo poletje vel iz jame, je nekajpomenil. Ko smo uspeli prodreti nekaj me-

Velika dvorana v jami Plenkača. Foto: Peter GedeiOdkopani vhod v novoodkrito jamo Plenkača. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5658

59

trov v podzemlje, pa smo naleteli še na enoveliko presenečenje. V jami smo opazili več-je število jamskih mokric, ki so dobra napo-ved, da se nekje spodaj skriva večja količinatekoče vode. Poleg tega smo opazili tudipravega jamskega pajka, jamskega paščipal-ca ter drobnovratnika. Vse te jamske živa-lice pa zagotovo nakazujejo na kaj večjega.Kopanje v tej jami je garaško, vendar upa-mo, da nas bosta močna volja in vztrajnostpripeljala tja, kamor si želimo.

Na vznožju severozahodnega pobočjaVelikega Lipovca (n. v. cca. 650 m) nam jedomačin z Laz pri Borovnici pokazal nam šeneznano brezno, ki ga nameravamo razis-kati, poleg tega pa je nedaleč stran še enamanjša udornica z dihalnikom na južnemrobu. Iz obeh, tako iz brezna kakor iz dihal-nika lepo piha.

Če potegnemo črto in pogledamo, kjeležijo nekatere jame, ki tudi nakazujejo nato, da je spodaj podzemni tok Ljubljanice,pridemo do Jame za Bukovim vrhom (kat.št. 16). Ta mogočna jama z veliko podorno

dvorano res leži na malo višji nadmorskivišini, vendar to še ne pomeni, da se tamspodaj ne dogaja nič. Klub velikemu vhod-nemu jašku jama prav lepo »diha«. Na to»dihanje« nakazujejo močno ukrivljeni več-ji stalagmiti na robu stropa podorne dvo-rane. Kopanje v tej jami bi bilo zelo težav-no, saj je podorno kamenje na dnu nevar-no. Če se od tega brezna premaknemozahodno, pridemo do udornice Drnulca,od tu pa je jugozahodno še udornica Velikajama. Višje na severu leži še udornicaDrnovica, ki pa je že izven konteksta bi-striškega toka. Najverjetneje se podzemnitok cepi že nekje pred Drnulco, po vsejverjetnosti v območju udornice Velike jameali pa še malo prej. Levi tok potem tečeproti Vrhniki, desni pa proti Bistri. Drugamožna razlaga pa je ta, da sta v masivudva povsem ločena vodna tokova, ki prite-četa z obrobja Planinskega polja. Če je totako, bo pokazal čas in novoodkrite jamena celotnem območju od Bistre, Vrhnikevse tja do Planinskega polja.

Proti stranskemu rovu v veliki dvorani jame Plenkača. Foto: Peter Gedei

Raziskave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5659

60

1. jamarski raziskovalnitabor Velika vrata

Na luno in še malo globlje KRISTINA JAGER

V sako leto v Jamarskem klubu Želez-ničar neizogibno napoči neko nena-

vadno in nemira polno obdobje. Prvi simp-tomi tega izrednega stanja so običajno pri-kriti, opazni le najbolj pozornim. Prične sez nekakšno tiho napetostjo, ki poglede vrlihjamarjev pogosteje kot navadno usmerjana stene ferajna, s katerih visijo tlorisi inprerezi ljubih nam lukenj. Ti pogledi po-tem zdrsnejo še za platnice kakšnega atla-sa, se malce pomudijo na zemljevidu alidveh ter obvezno končajo zasanjano nekjev daljavi, podkrepljeni z gubo na čelu. Tu-kaj nastopi druga faza nenavadnega vsa-koletnega pojava: iskrenje. Iskrice so po-vsod: v mislih in v očeh, švigajo po karbid-no vonjajočem zraku ter se končno zdru-žijo v preblisk: »Akcija!!«. Taka ta prava,ferajnska!

V letu 2002 se je po malem iskrilo že odpomladi dalje, ko pa je zeleno luč dal šeTriglavski narodni park, ni več bilo poti na-zaj. Le še pesti je bilo treba držati, da semed desetim in petnajstim avgustom nadVelikimi vrati ne bi utaborili nevihtni oblaki.Tako se je zgodilo, da se je v sobotnem jutruiz Ljubljane odpravila izbrana ekipa z veli-kimi raziskovalnimi ambicijami v naslednjisestavi: David Dereani, Simona Glavan, IgorPerpar, Miha Staut, Iztok Trček - Jolbe inKristina Jager.

Blagoslov z neba nas je spremljal od sa-mega začetka, saj je začelo kapljati, že kosmo pri Savici natovarjali opremo na žični-co. S skupno 160 kg kovačije na ramenihpač nismo šli izvajat indijanskega plesa pro-

ti dežju... Polni začetnega zanosa smo joucvrli na Komno, od tam pa smo, spet oto-vorjeni, odcapljali do Koče pod Bogatinom.Vremenska napoved ni obetala nič dobrega,zato je padla odločitev, da najprej znosimopolovico opreme v naš bodoči tabor ter sezvečer vrnemo v kočo. Po poti smo se sko-raj eno uro zamudili z natakanjem vode,saj se je iz šibkega izvira v plastenke cedilneprimerno manjši curek kakor iz našihpelerin. Vlažna in razpotegnjena je bila tu-di pot skozi dolino Lopučnico. Še dobro, dase nam je pri nošenju opreme pridružiltudi Peter Rink, ki je za ta plemeniti na-men žrtvoval en dan taborniškega življe-nja. Na cilju nas je čakal presenetljiv po-gled na naše bodoče delovišče. »Sej tuki jek na luni!« se je glasil komentar, ko smo stalina snežno belih, ostro škrapljastih apnenča-stih podih. Hitro smo našli ustrezno razpo-ko, kamor smo poskrili štrikovje, potem panas je z luninega površja veter pregnal vvarno zavetje koče.

Kot smo imeli priložnost ugotavljati še celnaslednji dan, Koča pod Bogatinom ni ravnonajbolj gostoljuben kraj pod soncem, splohpa ne v dežju. Naši popolnoma premočenigojzarji so se po polžje sušili na peči, ki joje bilo škoda obremenjevati z drvmi, oskrb-nici pa se je dvignila želodčna kislina vsakič,kadar nismo vsi naenkrat naročili svojihčajčkov in kofetkov. Dosežek dneva: zmanj-šane zaloge prigrizkov in cigaret ter rekord-nih 54 partij taroka.

V ponedeljek smo po jutranji meditacijivremenske napovedi ter prekladanju na-

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5660

61

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5661

62

hrbtnikov po zapovedih hišnega zmaja oko-li poldneva končno odrinili višjim ciljemnaproti. Jakne, pelerine in kape, v kateresmo se našemili pred kočo, smo po potipostopoma slekli in ko smo prispeli na vrh,je bilo poletje. Čakalo nas je postavljanjetabora, pri čemer smo ugotovili, da našapnenčasti plato kljub prvemu vtisu ne pre-more niti par kvadratov ravne površine.Vgnezdili smo se torej med pritlikavimi bo-rovci ter si z nekaj manjšimi estetskimiposegi v lokalno vegetacijo ustvarili pravspodobna ležišča. Srce tabora je postalabližnja razpoka alias gorska kuhinja. Pojuhici in makarončkih smo se zapodili naplato ledvičkaste oblike, ki se je razprosti-ral nekaj metrov nižje od našega tabora,južno od bližnje vzpetine Skodelica. Na te-renu, kjer je bilo lažje stopiti v luknjo kot natrdna tla, so jame nestrpno čakale, da jihodkrijemo. Mi pa smo jih pustili čakati donaslednjega dne.

Torek je bil dan za jame. Plato pod tabo-rom smo natančno premerili z GPS-om, me-trom in kompasom in ga izrisali. Pesniškesvobode si nisva dovolila niti midva z Igor-jem, ko sva se, oborožena s svinčnikom inpapirjem, zapodila v globočine. Merjenjevhodov, razdalj med jamami in raziskova-nje številnih prelomov platoja nas je zapo-slovalo cel dan, dokler ni David z rdečobarvo naslikal na steno oznako S12 – S kotSkodelica in 12 kot dvanajsta zaporednajama, globlja od desetih metrov. Z dnevnimulovom smo bili zadovoljni, saj je ena iz-med odkritih jam obljubljala precejšnje na-daljevanje. Zaslužili smo si okusno večerjoin čudovit sončni zahod, na borovih vejahpa se je ležalo še bolj mehko, tako da sonekateri med spanjem navdahnjeno muzi-cirali.

V sredo zjutraj sta se Jolbe in Miha pos-vetila preskrbi z vodo in odvandrala do namže dobro znanega izvirčka, medtem ko jeIgorja in Davida vleklo v našo »jamo brez

dna«, kjer sva se dan poprej z Igorjem us-tavila v zaledeneli dvoranici z zoprnim po-dorom. Za podorom je bila ožina, ki ji jeDavid s kladivom pomagal do Igorjeve širi-ne, nakar se je rov nadaljeval do končneglobine –55 m. S Simono sva dogajanje nad-zorovali z vrha Skodelice, od koder je bilprekrasen razgled na tabor. Popoldne jeglobinska ekipa (David & Simona) odkrilaše štiri nove jame, ki večinoma niso prese-gle globine 20 metrov.

Četrtek je že potekal v znamenju odho-da. Plato je bil pregledan in izrisan, zatosmo se posvetili še morebitnim višje leže-čim jamam. Našli smo dve; v zadnjo, 18.po vrsti se je pod budnim očesom petihpriložnostnih inštruktorjev spustil Staut,bodoči mlajši jamar. Za konec smo ga obe-sili še na steno, kjer je ravno izvajal svojeprvo prepenjanje, ko so izza ovinka priso-pihale štiri znane postave: Matjaž Cvar,Dejan Hladnik, Miha Čekada in Miha Ce-larc. Ker so iz doline pritovorili nekaj živ-ljenjskega eliksirja v zelenih pločevnikah skozličkom, smo jih seveda lepo sprejeli.Kljub dodatnim nosačem smo bili ob odho-du otovorjeni kot kakšni dolgouhi kopitarji.Del ekipe se je v dolino vrnil po smeripristopa, drugi pa po malo daljši, a velikolepši poti prek Velikih vrat, planine Za ska-lo, Oslove škrbine in Lepe Komne. Ogledalismo si nekaj vhodov večjih jam, ki so jihodkrili Italijani, preplašili krdelo gamsovin prehiteli nekaj avstrijskih turistov. NaKomni smo tokrat že »utrjeni gornjaki« žič-ničarju prepustili le polovico opreme, akci-jo pa smo zaključili v neki bohinjski piceriji,kjer so nam tako počasi stregli, da bi jihnajraje poslali – na luno! Ali pa še malogloblje…

Odprave

JK Železničarv spletu: www.ljudmila.org/jkz

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5662

63

2. jamarski raziskovalnitabor Velika vrata

3. – 6. avgust 2003 INES KLINKON

Nedelja

Ker je pri jamarjih običaj, da se zberejov kakšni gostilni, smo se tudi mi ob osmihzjutraj zbrali pred gostilno Jelen v Vižmar-jih. Ker pa žal ne obratuje več, je bilo trebarazlične vrste zasvojenosti potešiti v počiva-lišču pri Voklem. Tako smo po vseh takih indrugačnih obcestnih formalnostih le prispe-li do koče pri slapu Savica, kjer se je uživa-nje v avtomobilski vožnji končalo.

Naše težke nahrbtnike in transportke

smo tu prepustili tovorni žičnici, tako da jebila vsaj pot do Komne lažja. 130 kg le nimačji kašelj. Okrog pol dvanajstih smo odri-nili proti Komni. Pot se v zložnih serpenti-nah vzpenja, nič posebnega, s 653 na 1520m nadmorske višine. Ta čas lahko izkori-stim za predstavitev naše raziskovalne eki-pe. Poleg dveh povratnikov: Iztoka Trčka -Jolbeta in vodje tabora Mihe Stauta, ki stase raziskovanja na Velikih vratih udeležilaže lani, smo bili prisotni še: Peter Rink -Pero, Danilo Bernik - Dane in jaz. Naslednji

Predpriprave za proizvodnjo vode na »nogometnem igrišču«. Foto: Ines Klinkon

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5663

64

dan sta se nam pridružila še Mojca in Bošt-jan Vrviščar.

Na Komni je bil daljši postanek in prev-zem opreme. Če bi vprašali Jolbeta, je bil tonajlepši trenutek, ko si je še lahko z užit-kom privoščil veliko hladno pivo. Kajti v na-slednjih dneh jima je z Danetom bolj trdapredla. Hmeljev sok sta si namreč moraladeliti, in sicer vsak dan po večerji, kot da biga imela predpisanega na recept. »Ena plo-čevnika piva na dve osebi, po zaužiti hrani,najbolje po večerji.«

Okrog treh popoldne smo Miha, Pero injaz pograbili vsak svoj tovor, fanta pa ševsak svojo transportko za protiutež. Jolbe inDane sta med sončenjem oddremala še polure. Sonce je pripekalo in pot je tekel iz nasv potokih.

Prvi počitek nad planino Kal, čudovito.Pogled se odpre v smeri proti Mali in VelikiTičarici, pod katerima si kar predstavljamtriglavsko Dvojno jezero in kako bi odleglomalo namočiti noge vanj, a žal... Še en po-žirek vode in fanta me že ženeta naprej.

Naslednji postanek pri koritu, kamor solani hodli po vodo. Voda je sicer tekla (pokapljicah), a nam jo je vseeno uspelo v polure toliko natočiti, da smo se za silo napojiliin nam ni bilo treba trošiti naših zalog. Sle-dil je spust do planine Lopučnice, kjer seplaninska pot razcepi, na desno proti kočipri Triglavskih jezerih, na levo pa proti Ve-likim vratom, torej našemu cilju.

Na mesto našega baznega tabora (1830m) smo prišli po treh urah in pol hoje tervmesnih počitkov. Najprej smo napojili innahranili utrujena telesca, potem pa naju jeMiha peljal na ogled terena. Sledila je raz-laga lanskoletnih odkritij. Povzpeli smo sena uravnavo nad taborom in se razgledalinaokrog. Nad nami se je bohotila Skodelica,proti severozahodu prelaz Velika vrata inkamor je meni najraje uhajal pogled, navenček Spodnjih Bohinjskih gora, ki so mitako zelo domače, čeprav sem jih gledala iz

druge strani. Še naprej so se svetile pešče-ne proge smučišča Vogel. Pa vse te visoko-gorske kraške oblike, od žlebičev, škrapelj,brezen in škavnic, ki so v naslednjih dnehslužile namesto umivalnikov. Šotore smo po-stavili na že lani pripravljene prostorčke,treba je bilo le dodati novo steljo. Tako kotje mrak prihajal počasi, sta prišla tudi Jolbein Dane.

PonedeljekPo zajtrku smo se lotili dela. Pregledovati

smo začeli teren jugovzhodno od tabora, nalevi strani poti, ki vodi na Velika vrata. Že nazačetku sem zagledala luknjo, ki bi lahko bilajama. Miha je hitro oblekel pas, navezala svavrv in že je bil na dnu. Namerila sva globinoravno 10 m in že je Pero nekje med rušev-

Boštjan med spustom v snežno zajetje.Foto: Ines Klinkon

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5664

65

jem kričal, da je nekaj našel. Izgledalo jenekoliko globlje (12 m), jama ob razpoki...

Potem sem se podala na pot proti Kom-ni, od koder sem pomagala Mojci in Boštja-nu prinesti nekaj odvečne teže (izkazalasem se kot nekakšen vodič in šerpa obe-nem). Čeprav sem se nekoliko bala, da iztega ne bo nič, ker me je Pero zavedel sprepovedanim sadežem. Prejšnji večer je na-mreč na veliko tekla debata o brusnicah. Jol-be je zatrjeval, da jih je ob poti na Velikavrata ogromno. Zato sem takoj, ko sem za-gledala prvi grmiček z rdečimi jagodami,naivno vprašala Perota, če so to brusnice. Onpa mi je seveda odgovoril pritrdilno in na-slednji trenutek sva se že oba pasla ob pre-povedanem grmičku. Okus je bil ogaben insreča, da je v tem trenutku mimo prišel Jolbein preprečil nadaljnjo pojedino. Nauk tega je,ne verjemi taborniku, ki ti za brusnice ponu-ja navadni volčin (smrtno nevaren), pogojno

verjemi vojaku, ki ti za brusnice ponuja skal-no robido (užitna). Pač pa zaupaj Mojci, ki senajbolje spozna na jagodnice.

Fantje so medtem nadaljevali z odkriva-njem in registracijo novih jam. Naš registerjam se je povečal za deset, ki so izpolnjevaledefinicijo jame: da je globlja od 10 m in dase vanjo lahko spravi človek. Najglobljadnevna pridobitev je znašala 14 m. Prva jebila globoka 10 m, druga 11,2 m, tretja 12m, četrta 10 m, peta 11,5 m, šesta 12,5 m,sedma 10 m, osma 12 m, deveta 11,5 m indeseta 14,5 m. Zadnjo smo našli na takoimenovanem nogometnem igrišču, ki so jolani očitno spregledali. Dve je registriral Pe-ro, ostalih osem pa Miha. Vse jame smooznačili s kratico SP, ki pomeni »Skodelicaponovitev«, in zaporedno številko odkritja.

Jolbe zvečer nekako ni mogel pozabitidejstva, da sta Mojca in Boštjan s seboj pri-nesla kar sedem kilogramov nektarin in ja-

Boštjan in Miha pred vhodom v SP15 - rekordom raziskovanja. Foto: Ines Klinkon

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5665

66

bolk namesto štirinajstih pločevink piva, karbi predstavljalo enako težo. Še zadnje upa-nje je torej šlo po vodi. Pa tudi nobenihobiskovalcev ni bilo na obzorju, ki bi ta prob-lem lahko teoretično rešili. Ja, malo več to-variške pomoči pa bi človek le lahko priča-koval od ostalih članov JKŽ. Toda če menevprašate, so bile tiste belokranjske nektari-ne zlata vredne, vsako pivo se lahko skrijepred njimi. Mojca in Boštjan sta že vedela,da nam primankuje vitaminov, pa tudi zapreventivo proti prehladu sta poskrbela.

TorekDan se je začel z ugotovitvijo, da se v

naši kuhinji nahajajo samo še tri plastenkepitne vode. Misel na enourno hojo do kap-ljičnega korita je bila hitro ovržena. Padlapa je ideja, da bi vodo pridobivali iz snegav breznih. Takoj se je oblikovala delovnaekipa. Boštjan se je spustil v brezno na no-gometnem igrišču, iz katerega je izvlekel tritransportke snega. Dane in Jolbe pa stamed tem uredila lastno proizvodnjo vodena črno, ki je izgledala nekako takole. Navrhu je bila topilnica (črna vrečka s snegom,delovala je na sončno energijo. Sledila jesterilna gaza, ki je pobirala večje smeti inostalo svinjarijo. Pod njo se je nahajal lij ssedmimi kamni apnenca (čez toliko kamnovmora voda steči, da se očisti) in na koncuprazna plastenka. Prvotno sta s seboj vzelaše nekaj jabolk za sadjevec, a ne vem, zakajproizvodnja ni uspela. Bila sta res uspešna,saj sta v enem dnevu predelala toliko vode,da je zadoščala do konca tabora.

Medtem smo se ostali odpravili odkrivatjame. Raziskovali smo na platoju pod tabo-rom. Dopoldne sem bila jaz v »službi«. Spu-stila sem se v vsako luknjo, ki je bila opaže-na. Tako sem registrirala štiri nove jame, kiso nastale v prelomu. Najgloblja je merila16 m in je imela na dnu kar zajeten kupsnega. Dve sta bili globoki 10, ena pa 11 m.Vsaki je bilo treba izmeriti globino, širino in

dolžino vhoda ter dna in narisati skico. ZGPS-om pa smo določili še koordinate.

Nato je Pero, ki ima res nos za odkriva-nje novih jam, odkril prvo vodoravno jamo,ki nam je pripravila pravo veselje dneva.Ker Pero ni imel jamarske obleke, se je napionirsko raziskovanje podal Miha. Ostalismo v napetosti pričakovali njegova navodi-la pred jamo in opazovali dolžino na metru,ki je kar naraščala. »Kako je?« »Vodoravnirov gre kar naprej, aha, tu se odcepi še enrov. Ines, pridi!« »Prav!« Hitro se oblečem inzačnem lesti skozi razpoko. »Joj, tu je pa fulozko in ostro!«. Treba se je plaziti, kolenabolijo, komolci še bolj, rov je res oster, na-brušen kot... Če bi vsaj podobleko oblekla!Po kakih šestih metrih se ustavim in pokli-čem Miho. Sporoči mi, naj ne grem več zanjim. Potem tišina. Proti izhodu vprašam:

Mojca na poti v hladilnico. Foto: Ines Klinkon

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5666

67

»Koliko kaže meter?« odgovor je:»35«. Kaj zdaj? Zlezem iz jame,meter se ustavi pri 50. Očitno Mi-ha ne more naprej in se vrača. Res,uspelo mu je prilesti 50 m v notra-njost, potem pa je sledila ožina,skozi katero se sam ni hotel tlačiti.Jama predstavlja rov, ki gre 50 me-trov v isto smer. Skozi naslednjoožino pa mu ni uspelo priti niti vdrugem poskusu, ko sta šla skupajz Boštjanom, ki je nastopil popol-dansko »službo«. Jamo sta temelji-to izmerila. Nekako po 10 m pridez leve strani še en rov, ki tudi nepreseže 10 m. Zanimivo bi bilo, čebi takrat iz doline prišla naša »teh-nična« ekipa z Ljubom, Jernejem inFerranom, da bi razširila ožino, kaj-ti nadaljevanje je obetavno. To jebila torej naša »velika« jama. Po-poldne sta Boštjan in Miha zlezlaše v nekaj lukenj, vendar si je sa-mo še ena prislužila s svojimi 10m naziv jame.

Zvečer nam naša kontaktna ose-ba v Ljubljani Peter Gedei sporoči,da se nam obeta slabo vreme. Odločimo se,da je danes naša zadnja noč v taboru. Nare-dimo še manjši piknik, Boštjan nam skuhaodličen čaj, ki je začinjen še z zadnjimi kap-ljicami viljamovke.

SredaPo zajtrku pospravimo šotore in pripra-

vimo polovico lažje nahrbtnike za odhod.Dopoldne je še delovno. Mojca registrira šedve jami. Prva leži v razpoki, vodoravna,druga pa je s 30 m naša najgloblja odkritajama. Na dnu je kar 12 m visok kup snega.Mojca se je v njej počutila kot v hladilnici.

Tako se je naše delo pod Skodelico kon-čalo. V dolino smo pohiteli, saj nas je celopot spremljalo grmenje in po treh urah hojesmo že uzrli Savico. Medtem ko je Jolbe z

Lega Velikih vrat z vrisanimi jamami, ki smo jih odkrili na obeh odpravah.

užitkom srkal težko pričakovano pivo terčakal, da pride v dolino še Dane, smo seostali naložili v Rudija in pohiteli do Bohinj-skega jezera. Sledil je samo še skok v vodoin neskončno olajšanje, dokler nas niso tem-ni oblaki s strelami pregnali v toplo »Tonci-no« zavetje v Staro Fužino, kjer smo tudiuradno zaključili naš raziskovalni tabor.

Mislim, da je tabor uspel, čeprav so namnevihte ukradle en dan. Skupno smo regi-strirali osemnajst novih jam. Dela je še do-volj za naslednja leta. Mogoče bi ga v na-slednjem letu lahko zasnovali širše in zadaljše časovno obdobje. Zelo prav pa bi pri-šel tudi kakšen osliček ali helikopterska do-stava našega tovora. Z vodo pa mislim, dane bo več težav, odkar sta Dane in Jolbeodprla svoje novo podjetje.

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5667

68

as balkanskih morij se je pred letikončal, tako da se nama je porodila

ideja o ponovnem obisku teh čudovitih kra-jev, na katere nas veže skupna zgodovina.Ko je Igor na listi objavil še vabilo srbskihjamarjev na njihovo ekspedicijo na Durmi-torju v Jamo na Vjetrenim brdima, je odlo-čitev padla. Povezala sva se s člani klubaASAK (Akademski speleološko-alpinističniklub), ki so bili vodje odprave, in se dogo-vorila za sodelovanje.

Na pot sva se odpravila 25. julija 2002opoldne, po dobri stari navadi JKŽ-ja. Izrodnega mesta voznika na tej odpravi, Met-like, sva preko Karlovca in Bihaća krenilaproti Drvarju. V tem mestu je počila prvapartizanska puška v BiH in tukaj je bil odjanuarja 1944 sedež vrhovnega štaba NOV,zgodil pa se je seveda tudi znani desant naDrvar. Od spominskega muzeja »25. maj1944« ni ostalo nič. Tudi znamenite barakepred Titovo špiljo ni več. Ogledala sva sivhodne dele jame, ki je v začetku še karširoka, se pa kmalu zoži v strmo razpoko, kise prevesi v brezno. Vanj naju ni vleklo, sajje tudi pri nas mnogo jam, ki zgovorno na-kazujejo, v kakšne namene so se po vojniuporabljale. Pot sva nadaljevala proti Livne-mu, kjer sva prespala v avtu pred frančiš-kanskim samostanom.

Drugi dan sva si ogledala naslednji spo-menik vojaške zgodovine bivše Jugoslavije.V Jablanici še stoji most na Neretvi, ki pa jele še razpolovljen kup starega železa naenem bregu reke, tako da od simbola huma-ne bitke za ranjence iz četrte sovražnikoveofenzive v zimi z začetka leta 1943 ni ostalo

Odprava vJamo na Vjetrenim brdima

BOŠTJAN VRVIŠČAR

Č skoraj nič. Naslednja postaja je bil Mostar zruševinami znamenitega mostu, zgrajenegaleta 1566, ki je preživel mnoge balkanskenorije, nazadnje pa je nerazumno podlegelHrvatom. Proti večeru sva odromala v Me-džugorje in si naslednji dan ogledala ta sve-tovno znani verski kompleks molilnic, spo-vednic in stojnic.

Pot sva nadaljevala mimo Gackega inRudnega polja z dnevnim kopom premogater si ob cesti proti Trebinju ogledala vhodv brezno Korićka jama, v katerega so ustašileta 1941 zmetali 134 Srbov. Prespala svav manjšem zasebnem kampu v kraju Platblizu Cavtata. Ker lastnika ni bilo moč najtine zvečer ne zjutraj, ko sva se odpravljalanaprej, je bilo torej najino prenočevanjebrezplačno.

Naslednjega dne sva vstopila v Črno go-ro in si pred krajem Risno ogledala krajšojamo Sopot špiljo, ki se konča z jezercem.Po sprehodu skozi prijetno mesto Kotor svase po serpentinasti cesti in slabo označenihpoteh le uspela pripeljati na Lovćen, sveti-njo Črne gore, kjer na enem izmed njenihdveh vrhov stoji mavzolej P. P. Njegoša. Žalnama je slabo vreme skrivalo lep razgled poČrni gori. Preden sva se končno obrnilaproti Durmitorju, sva si privoščila še nekajmorskih počitnic v nekdanjem največjemnudističnem kampu Jugoslavije Adi Bojani,ki leži tik ob albanski meji na izlivu Bojanev Jadran. Bojana je edini odtok Skadarske-ga jezera, mimo katerega sva se peljala podvodnevnem oddihu, in je s površino 5490km2 največje jezero na Balkanskem poloto-ku. Jezersko korito ima dinarsko smer in

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5668

69

njegovi najnižji deli ležijo pod morjem, karpredstavlja kriptodepresijo. Poleg mnogihpovršinskih dotokov ima tudi številne pod-vodne izvire, imenovane vrulje. Pot naju jevodila tudi skozi kanjon Morače, kjer sva siogledala samostan Morača, enega važnejšihspomenikov preteklosti Črne gore, ki so gapostavili že leta 1250.

Prespala sva na parkirišču pred hotelomv mestu Kolašin in si zjutraj ogledala narod-ni park Biogradska gora, ki leži ob cestiKolašin–Mojkovac. Park zavzema 2500 hain je bogat pragozdni rezervat z ledeniškimBiogradskim jezerom. Žal pa je celoten parkv zelo zanemarjenem stanju. Skozi kanjonTare sva še pred večerom prispela v Žab-ljak, središče narodnega parka Durmitor.Od nekdanjega mondenega zimskošportne-ga turističnega središča je ostalo bore malo.Na površini 39000 ha je v parku 18 lede-niških jezer, šest kanjonov ter 48 vrhov,višjih od 2000 m, najvišji je Bobotov kuk z2523 m nadmorske višine. Najbolj znano je

Črno jezero, ki je sestavljeno iz manjšega invečjega jezera, v slednjem je po legendipotopljen samostan. Vode večjega jezera po-nikajo pri Žabljaku, tečejo v globinah podkanjonom Tare in privrejo na dan na nas-protnem desnem bregu ter se zlivajo nazajv Taro. Vode, ki ponikajo v malem jezeru, paizvirajo v kanjonu Komarnice in tečejo v Pivo.Piva in Tara se zlijeta v Drino, tako da sevode iz Črnega jezera spet združijo. V bližinijezera je tudi Titova pećina, ki pa sva jozaman iskala. Drugi dan so nama z nasme-hom na ustih povedali člani ASAK-a, da ni tafamozna jama nič drugega kot nek skalniprevis, še spodmol ne, kjer je pač nekoč Titoverjetno prespal ali odpočil svoje utrujeneude. To je še ena od Titovih jam, ki jih je karnekaj po krasu republik bivše Juge.

S Fricem in Jeleno, predsednico ASAK-a,sva se dobila drugega avgusta opoldne, ka-ko znana ura. Priključili so se nam še Ma-džari, ki so prav tako sodelovali pri odpravi,in krenili smo proti taboru. Z avtomobili

Udeleženci odprave. Foto: samosprožilec

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5669

70

smo se odpeljali do Sedla na 1907 m intabor na višini 2120 m dosegli po uri hoda.Postavljen je bil na idealnem mestu ob izvi-ru, v zavetju, ob poti na Bobotov kuk in lepol ure od jame. Organizacija odprave jebila na vrhunski ravni, eden od članov,Džombe, je skrbel le za kuhinjo, drugi zalogistiko, tretji je bil gospodar, skratka odlič-no. Ob večerji sva spoznala vse člane od-prave in ob spremljavi »šljivovice« smo po-kramljali o njihovem dosedanjem delu, kipa žal ni potekalo po načrtih. ASAK-ovci sobili namreč na Durmitorju že deset dni predMadžari in nama. Kljub temu, da bi v temčasu moralo biti najbolj sušno obdobje, jih ježe sedem dni spremljalo deževno vreme.Zato so se v jami, ki je kolektor za vse vodeokolice, ustvarili pravi slapovi, tako da nibilo mogoče reči, ali bomo uspeli opremiticelotno jamo in jo ponovno izmeriti, kar jebil cilj te odprave.

Izvedela sva tudi, da v Srbiji deluje petjamarskih klubov, v katere je včlanjeno okrog70 do 80 jamarjev. Trije klubi so v Beogra-du, en v Valjevu in še en, ki pa je zelomajhen, saj ima vsega 2 ali 3 člane, v Boru.V Črni gori pa kljub temu, da preko 60 %površja prekrivajo karbonatne kamnine (ap-nenci in dolomiti), nimajo pravega kluba,ampak le jamarsko sekcijo planinskega duš-tva v Hercegnovem, ki tudi nima več kot tričlane. V Srbiji in Črni gori ne obstaja nobe-na krovna organizacija v obliki naše JZS.Točno število jam tudi ni znano, saj nimajovsedržavnega katastra kot pri nas, ampakle klubske katastre, ki pa jih lahko kakšnisamovoljni člani preprosto odtujijo, kar se jezgodilo tudi ASAK-u. Mogoče je sedaj kdozgolj slučajno pomislil na Matico.

V Srbiji je znanih okrog 4000 jam, v Črnigori pa je po podatkih iz leta 1980 znanih527 jam, vsekakor pa je to število danes

Počitek po napornem iskanju novih jam. Foto: Boštjan Vrviščar

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5670

71

nadaljevanje

vhod

JAMA NAVJETRENIM BRDIMA

Durmitor, Črna gora

tloris do globine –460 m

Mednarodna odpravav organizaciji ASAK, Beograd, 2002

Merili:Jelena Ćalić-Ljubojević

Mihajlo MandićVladimir Ljubojević

Vera AntićDavor Drpa

Risala:Jelena Ćalić-Ljubojević

prehod

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5671

72

JAMA NAVJETRENIM BRDIMA

Durmitor, Črna gora

profil do globine -460 m

Mednarodna odpravav organizaciji ASAK, Beograd, 2002

Merili:Jelena Ćalić-Ljubojević

Mihajlo MandićVladimir Ljubojević

Vera AntićDavor Drpa

Risala:Jelena Ćalić-Ljubojević

nadaljevanje

prehod

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5672

73

mnogo večje. Najdaljša in najgloblja jama vSrbiji je Velika klisura na Kosovu, ki žal vsemanj pripada Srbiji. Jamo so raziskovalislovaški jamarji, o čemer so srbski jamarjiizvedeli šele nekaj let kasneje, ko so jimSlovaki poslali članek o delu v tej jami (toje pa tudi vse, kar je znanega o tej jami).Na tem mestu bi se človek zamislil tudinad razmerami pri nas in o raziskovanjutujcev po naših jamah ter neposredovanjuinformacij. Najdaljša jama v Črni gori jePećina nad Vražjim Firovima, najgloblja paravno Jama na Vjetrenim brdima, ki so joodkrili poljski jamarji leta 1984. Glavne ra-ziskave so se izvajale leta 1985 na Medna-rodni speleološki ekspediciji in takrat jebila jama izmerjena do globine 897 m.Vhod v jamo se nahaja na višini 2170 m inje razvita v karbonatni faciji Durmitorskegafliša zgornjekredno-paleogenske starosti.Teoretične možnosti karstifikacije teh obmo-čij bi lahko dosegle globine do 1800 m, to jedo stratigrafskega nivoja fliša spodnjetria-sne starosti.

Naslednjega dne sva šla s Pecom in Da-čom iskat nove jame na bližnjo Bandijerno(2409 m) in našli smo pet perspektivnihvhodov. Izvedela sva tudi za poseben načiniskanja jam, ko jamarji opazujejo, kam letajokavke, saj le-te gnezdijo v vhodih jam.

Četrtega avgusta, neverjetno, ob dvanaj-stih sva se sama odpravila v jamo. Jama sezačne z dolgimi vertikalami in se na globiniokrog 300 m razdeli na dva dela. Tam svasrečala čisto premočena Mrča in Lakija, kista ravnokar razopremila stranski rov. Po-vedala sta nama, da je v tem delu jamepravi »aqualand« in da je še več vode kotpred dnevi. Onadva sta se odpravila ven,midva pa sva pobrala nekaj vrvi, ki sta jihprinesla in naj bi jih potrebovali pri nadalj-njem opremljanju jame. Prišla sva do bivakana globini 420 m. Tam se je začel meanderin, ko sva sledila puščicam, sva se spet znaš-la v bivaku. Odločila sva se, da vrvi pustiva

tam in se vrneva na površje, saj nama jebilo že dovolj mraza in vode, ki je je bilopovsod preveč. Na razpotju sva pobrala šeostale vrvi, ki sta jih tam pustila Mrča inLaki, ter jih odnesla ven. Iz jame sva prišlapo petnajstih urah in okrog štirih zjutrajzaspala. Vstala sva že ob osmih in se tegadne s Pecom in Ano napotila v Žabljak posvež kruh. Iz avta sva si prinesla tudi odeje,saj nama je bilo dovolj spanja v mrazu vspalnih vrečah, ki omogočajo udobno spanjepri 23 °C, ob zunanjih temperaturah 8 °C.

Šestega avgusta se je vreme spet poslab-šalo, vendar dežja še ni bilo, zato sva sepodala na Bobotov kuk. Od tabora sva imelana vrh le dve uri hoda. Ob poti sva srečalatudi slovenske študente geografije, ki so po-tovali po Srbiji in Črni gori. Vrh je bil obsijans soncem, ko pa sva se vračala, so ga žeobdali črni oblaki. V taboru naju je pričakalmočan veter in oblaki nad Bandijerno, karje kazalo na slabo vreme.

Naslednjega dne je deževalo in megle sose zgrinjale na nas, zato je padla odločitev,da se jama razopremi. Posamezne ekipe sose odpravile razopremljat in jaz sem šel sFricem v jamo zvečer. Jama je bila že razo-premljena do bivaka. Tam so naju čakaleštiri prasičke, ki sva jih pobrala in hkratirazopremila jamo še do razpotja. Tu svapustila nekaj transportk in vsak z dvemaprijateljicama nadaljevala proti površju. Vtabor sva prispela mokra in utrujena obosmih zjutraj. Jama, ki je bila opremljena dopribližno 700 m, je bila razopremljena vdveh dneh. Na žalost je bila jama zaradivremenskih neprilik tokrat izmerjena le doglobine 460 m.

Devetega avgusta zjutraj smo začeli po-dirati še tabor ter ga v dveh sprehodih doSedla, kjer smo pustili avtomobile, tudi pos-pravili. Na Sedlu so nas pričakali novinarjičrnogorske TV, ki so želeli posneti prispe-vek za oddajo o ekstremnih športih. Tudimidva sva dala intervju o »suradnji« jamar-

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5673

74

jev iz bivše skupne države. Seveda so nasnameravali posneti v taboru in kako v polnijamarski opremi odhajamo v jamo, a jimnekako ni uspelo v dobrih dveh tednih, ko-likor je trajala odprava, priti gor. Noč sva zostalimi jamarji prespala v osnovni šoli Vi-rek 5 km iz Žabljaka, ki je podružnična šolaz ravnateljem, učiteljem in dvema učence-ma. V učilnici še vedno visi slika tovarišaTita in lokalnih vojnih herojev ter zemljevidSFRJ, ki je že zdavnaj ni več, skratka kot dabi spala v spominski sobi iz časov pred šti-ridesetimi leti.

Zjutraj smo se poslovili in midva sva sepreko Sedla odpeljala v kanjon Pive. Cestanaju je ob reki in skozi tunele, nekakšneumetne jame, ter mimo elektrarn, ki jih jeseveda prepovedano fotografirati, pripelja-la do mejnega prehoda z Republiko Srbsko.Tam sva pot nadaljevala ob Drini ter priBrodu zavila proti Tjentištu, kjer so med

peto sovražnikovo ofenzivo med 15. majemin 15. junijem 1943 potekali najbolj krvaviboji v zgodovini NOB, znani pod imenomSutjeska. V spominski kompleks so svoj časromali milijoni ljudi iz vse Juge, danes pa jekot mnogi tovrstni spomeniki le zanemar-jen, zapuščen kraj, čeprav je to tudi narod-ni park s pragozdnimi rezervati. Ustavilasva se še v Srbinju (Foči), kjer sva jedlanajboljši burek v Bosni in videla SFOR nadelu, ko je s helikopterji stalno preletavalmesto in okolico ter tako iskal razvpitegaKaradžića. Sedaj vsaj vem, zakaj ga neuspe-šno iščejo še danes. Naslednja postaja jebilo Sarajevo, kjer sva si ogledala Baščaršijoin ujela nočni utrip življenja, ki se ponovnovrača v to še vedno žalostno mesto. Spetsva prespala v avtu, tokrat pred Domomarmije, kjer sva imela celonočno stražo.

Naslednji dan sva se obrnila proti domuin si na poti ogledala še rojstno mesto Jugo-

Bole na Sutjeski. Foto: Mojca Vrviščar Zazula

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5674

75

Najdaljše jame v Srbiji in Črni goriime jame lega republika dolžina (m)Pećina nad Vražjim Firovima Đalovića klisura, Bijelo Polje Črna gora 10500Velika klisura Pećka Bistrica, Peć Srbija (Kosovo) 8500Bogovinska pećina južni Kučaj, Boljevac Srbija 7500Ušački pećinski sistem Donje Lopiže, Pešter, Sjenica Srbija 6185Cerjanska pećina (Provalija) Cerje, Niš Srbija 6025

Najgloblje jame v Srbiji in Črni goriime jame lega republika globina (m)Jama na Vjetrenim brdima Durmitor, Žabljak Črna gora 897Jama u Malom Lomnom dolu Durmitor, Žabljak Črna gora 605Jamski sistem u Obručinama Durmitor, Žabljak Črna gora 464Jama u Crkvenom dolu Moračka kapa, Nikšić Črna gora 444Jama u Pribatovom dolu Maganik, Nikšić Črna gora 395Jama u Majstorima Lovćen, Cetinje Črna gora 388

slavije Jajce in narodni park Kozara s spome-nikom 34350 padlim ljudem s tega področjain spominskim muzejem na Mrakovici. Mu-zejska razstava je danes spremenjena in pri-kazuje le zločine Hrva-tov in Muslimanov nadSrbi v zadnji vojni.

Na 2500 km dolgipoti skozi tri države,nekdaj republike Jugo-slavije, naju je srečnovozil najin Rudi. Kernaju je varno pripeljaldomov, je za nagradodobil svežo porcijo slo-venskega dizla in sladi-co v obliki motornegaolja. Tudi opral sem gain mu pozdravil rjo, kiga je pestila že nekajmesecev. Žal pa zaradinapredujoče »bolezni«ni zdržal dlje kot še enoleto. Kljub temu naju je popeljal še na svojezadnje popotovanje po Češki ter naju tuditokrat srečno pripeljal domov. Zato tole pi-sanje posvečam Rudiju v spomin. Kamerad,drži se, kjer koli in s komer koli si, ostal

Rudi v jami. Foto: Boštjan Vrviščar

nama boš v trajnem in lepem spominu.Hkrati bi se še zahvalil vsem članom

ASAK-a za prijetne dneve, ki sva jih pre-živela v njihovi družbi, in pa Fricu in Jeci

za vse informacije o jami in jamarjih vSrbiji in Črni gori. Več informacij o krasu,jamah in jamarjih v Srbiji in Črni gori lah-ko najdete tudi na njihovi internetni stra-ni: www.asak.org.yu.

Odprave

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5675

76

Dihalniki, pihalniki ter ostalepihajoče in dihajoče luknje

JOžE PRISTAVEC - JOC

ihalniki so prav čudna reč in kakonajti »pravi« dihalnik, ki nas bo mogo-

če pripeljal v jamo, je prava umetnost. Vča-sih najdemo luknjo ali špranjo, ki piha takomočno, da že mislimo, kako smo na sledivelike jame, vendar pa nas taka luknja lah-ko pusti na cedilu. Prav zanimivo je, kopozno jeseni naletimo na tak dihalnik...

Dihalnike bom razdelil po vrstah, saj serazlikujejo med seboj. Za nas so zanimivipredvsem pozni dihalniki, nenazadnje patudi termični, saj pri njih ni izključeno, dane bi naleteli na lepo »termično« jamo.

ZgodnjiZgodnjiZgodnjiZgodnjiZgodnji dihalniki močno dihajo že obprvem mrazu. Tu gre predvsem za večje alimanjše zračne žepe, iz katerih ponavadimočno uhaja para, kasneje pa se izkaže, dase je dihalnik »izdihal«, saj mu je zmanjkalosape. Pri zgodnjih dihalnikih je torej trebabiti previden. Bolje da si zapomnimo mesto,kjer dihalnik leži, in hodimo opazovati di-halnik čez zimo. Vsakič merimo temperatu-re, tako zunanje kot na ustju, in se lotimokopanja šele spomladi; seveda če ugotovi-mo, da je pravi, kajti če se je »izdihal«, gapustimo pri miru.

LažniLažniLažniLažniLažni dihalniki sicer dihajo celo zimo,vendar ne tako močno kot zgodnji ali pozni.To so predvsem razne večje ali manjše pod-zemne votline, v katerih so si uredile svojaprebivališča živali. Dihalnik je celo zimo ak-tiven vendar pa nam meritve temperaturdajo jasno sliko, za kaj gre.

PozniPozniPozniPozniPozni dihalniki so aktivni do pomladi.Če smo naleteli na dihalnik, ki je aktiventudi ob koncu zime in tja do pomladi, po-tem smo lahko prepričani, da bomo na ta-kem mestu prišli v jamo ali brezno. Seveda

je zelo priporočljivo večkratno merjenjetemperatur v različnih časovnih obdobjihin pa opazovanje prepiha in vodne pare, kise ponavadi dviga iz takega dihalnika. Tem-peratura na ustju takega dihalnika se gib-lje od šest pa tja do osem stopinj Celzija,lahko tudi več – ne glede na temperaturozunanjega zraka.

TTTTTererererermičnimičnimičnimičnimični dihalniki so takšni, kjer sezrak giblje v različnih smereh glede natemperaturo zunanjega zraka, zračno vla-go v posameznih delih jame in drugih pa-rametrov. To so jame oz. brezna, ki imajodva vhoda ali pa so samo zelo ozki mean-dri, ki močno »pihajo« že na majhni višin-ski razliki (zadošča že 0,5 m ali celo manj).Poleti, ko se zunanje zračne mase segreje-jo, se zrak v zgornjem delu jame ohlaja inpiha iz spodnjega vhoda. Pozimi, ko sezunanje zračne mase ohladijo, se prepihobrne in prične zrak zajemati skozi spodnjivhod, v jami se segreje ter ga izpihujeskozi zgornjega. Ko so zunanje zračne ma-se segrete na temperaturo, podobno jam-ski, prepih pojenja ali pa ga v določenemobdobju sploh ni.

Kot zadnje omenjam dihalnike, ki zelomočno »pihajo«, ko naraščajoča voda v pod-zemlju iztiska zrak skozi vse možne luknjein razpoke, ki segajo do površja. Take dihal-nike najdemo na tistih mestih, kjer so vpodzemlju vodotoki. Ob obilnem deževju tivodotoki hitro naraščajo ter iztiskajo odveč-ni zrak na površje skozi razpoke.

Na kaj moramo biti pozorni pri iskanjudihalnikov? Za iskanje dihalnikov so pred-vsem primerne daljše in dovolj mrzle zimez nekaj snega. Ko hodimo po terenu, se

D

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5676

77

gibljemo počasi in po-zorno opazujemo oko-lico, še posebej smopozorni na kopnine vsnegu. Dobro je, da jevreme stabilno in do-volj hladno. Velikokrattudi ni odveč, če se nadoločeno mesto vrne-mo ponovno kak drugdan, saj smo lahko kajspregledali.

Za informacijo sioglejmo meritve (glejtabela 1), narejene naterenski akciji dne12. januarja 2003, od 13h do 19h. Snega jebilo okoli 40 cm, zunanja temperatura pa–16° C. Oznaka »nova jama – vhod« senanaša na jamo v neposredni bližini lovskekoče LD Planina. Danes je znana kot JamaDeževnik.

V tabeli 2 pa je potek meritev odkritegadihalnika, ki nas je pripeljal v novo lepojamo.

ura dihalnik/jama opis zračnega toka

14:35 nova jama – vhod iz skalovja se dviguje para

14:45 dihalnik X pri LD Planina* močno piha ven

14:50 dihalnik za LD Planina ne moremo določiti, ali piha noter ali ven

15:00 Ferranova jama rahlo piha ven

15:10 brezno ob vlaki k Lupertovi jami zelo slabo piha

15:25 Lupertova jama iz jame piha paro

15:40 Jama Krastača iz jame močno izpihuje paro

15:45 Putickova jama iz jame močno izpihuje paro

Istenič Janezova jama in dihalniki poleg močno diha

17:45 Velkovrhova jama iz jame močno piha paro

19:25 nova jama – vhod iz skalovja se dviguje para

* le`i v robu vrtače poleg lovske koče LD Planina (še ni odkopan)

Tabela 1: Enodnevne meritve na vhodih različnih jam v okolici lovske koče LD Planina.

Prizora iz Lenartove jame. Foto: Peter Japelj

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5677

78

datum ura dihalnik/jamatemperaturazunanjegazraka (°C)

temperaturazraka naustju (°C)

razlika(°C) opis zračnega toka

12. 1. 2002 9:50 pihalnik Konik –Lenartova jama –5,5 8,0 13,5 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

12. 1. 2002 12:15 Najdena jama* –3,8 8,2 12,0 iz jame je močnopihalo vodno paro

13. 1. 2002 10:10 pihalnik Konik –Lenartova jama –4,5 8,0 12,5 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

13. 1. 2002 11:30 Najdena jama* – – – iz jame je močnopihalo vodno paro

19. 1. 2002 15:05 pihalnik Konik –Lenartova jama –0,8 7,8 8,6 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

19. 1. 2002 17:50 pihalnik Konik –Lenartova jama –2,2 8,0 10,2 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

19. 1. 2002 18:55 Najdena jama* – – – iz jame je močnopihalo vodno paro

20. 1. 2002 17:15 Najdena jama* 0,4 8,2 7,8 iz jame je močnopihalo vodno paro

20. 1. 2002 19:00 pihalnik Konik –Lenartova jama 0,6 8,0 7,4 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

21. 1. 2002 11:30 pihalnik Konik –Lenartova jama 3,2 8,0 4,8 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

21. 1. 2002 16:45 pihalnik Konik –Lenartova jama 3,8 8,0 4,2 iz dihalnika je pihalo

vodno paro

26. 1. 2002 8:50 pihalnik Konik –Lenartova jama 1,8 7,9 6,1 iz dihalnika je uhajala

vodna para

27. 1. 2002 10:15 pihalnik Konik –Lenartova jama 5,0 8,0 3,0 iz dihalnika je pihalo

2. 2. 2002 7:30 pihalnik Konik –Lenartova jama –1,5 7,9 9,4 iz dihalnika je pihalo

3. 2. 2002 - Lenartova jama 1,8 7,2 5,4 iz dihalnika je pihalo

13. 2. 2002 - Lenartova jama** 6,3 7,0 0,7 iz jame je pihalo

* Najdeno jamo smo pregledali zaradi primerjave

** Temperatura zraka v zajedi udornice: +4,5° – piha ven iz zajede!

Tabela 2: Meritve, opravljene v času enega meseca, na vhodu v dihalnik – Lenartovo jamo.

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5678

79

flišnem delu Slovenske Istre je dosedaj znanih osem jam (po Katastru

jam) od tega pa sta le dve daljši od 100 m.V primerjavi s svojimi pravimi kraškimi se-strami so v povprečju celo nekoliko daljše(152,3 m proti 76,7 m) a nekaj več kot zatretjino plitvejše (16,1 m proti 26,0 m). Go-stota odkritih jam v slovenskem delu tržaš-kega flišnega bazena je tako 0,031 jame/km2 ali ena jama na 32 km2.

Značilnost tovrstnih jam je, da niso pra-ve kraške jame, saj je običajno večji del vo-lumna jame nastal z erozijo, le manjši delpa je korozijskega nastanka. Jame v flišu soskoraj vedno nastale ob razpoki ali prelo-mu, ki je omogočal vertikalno pretakanjevode. Razpoke omogočajo meteorni vodi od-tok v podzemlje. Zaradi dokajšnje čistostiapnenčevih breč jih voda mnogo bolje raz-taplja od spodaj ležečih plasti laporovca.Hitrost širjenja razpok je tako odvisna oddeleža kalcijevega karbonata v posamezniplasti. Hidravlični upor ob razširitvi razpo-

Poskus razlage razvoja jameKubik kot primera jame v flišu

MIHA STAUT

ke pade, zato prihaja do zadrževanja vodev razpoki v spodnjem delu tistih plasti, ki sodovolj čiste, da se ne »zapacajo« z nečisto-čami, saj je razpoka v spodaj ležeči plastimnogo ožja. Voda zaradi tega sledi manjše-mu uporu, ki kljub manjšemu naklonu sledistiku razpoke in lezike.

Druga faza nastopi, ko se taka razpokadovolj razširi, da se tok toliko pospeši, da sezačne erozivno vrezovati v spodaj ležečoplast. Ponavadi je spodnja plast sestavljenaiz nekega tipa drobnozrnatih klastičnih kam-nin, ni pa nujno. Po teoriji nastanka fliša spodori in turbiditnimi tokovi naj bi podoru

V

Značilen presek jame v flišu. (F. Malečkar, 1974)

Jame v flišu Slovenske Istre

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5679

80

sledilo obdobje usedanja, ko se najprej use-dejo večji delci, ki hitreje potonejo, nato pavedno finejše gradivo, dokler procesa nezmoti nov podor s turbiditnim tokom. Če sejame oblikujejo pod brečo, torej pomeni, daso na stiku med eno serijo in drugo.

V mehansko slabo odpornem flišu semorfogenetski procesi odvijajo dokaj hitro.Tudi jame, ki se pojavijo v njem, so maloverjetne in le kratkotrajnega značaja. Kljubtemu, da odtok vode v podzemlje delnozavre površinsko erozijo (to se v našemprimeru kaže v uravnanem in nenavadnoširokem dolinskem dnu, ki nižje od vhodasledi vpadu apnenčeve plasti), se voda do-kaj hitro prebije do apnenčeve plasti. Jame,ki imajo ponavadi majhne prečne profile, seob obilici finozrnatega flišnega sedimentaverjetno hitro zamašijo. Plasti apnenčevebreče pa se na stiku s površjem zaradi po-bočnih procesov lomijo v bloke.

Značilnost fliša so sekvence različnih kla-stičnih sedimentnih kamnin, ki pa imajo naobmočju Slovenske Istre velik delež karbo-natov (Pleničar, 1973). Zato ni nujno, da sejame vedno oblikujejo prav pod plastjo ap-nenčeve breče, ampak bi jih lahko našli tudipod plastjo peščenjaka z visoko vsebnostjokalcijevega karbonata. Številni izviri so ve-zani prav na plasti peščenjaka, četudi sotisti pod apnenčevimi brečami najbolj vod-nati in tudi najbolj stanovitni.

LegaJama Kubik (kat. št. 4524) se nahaja v

flišnem zaledju Koprskega primorja v ne-posredni bližini vasi Brezovica pri Gradi-nu.

Koordinate vhoda (Gauss-Krügerjevaprojekcija): X = 5034 725, Y = 5410 531,z = 434 m

Nastanek in morfologijaJamo je prvi kartiral F. Malečkar iz JD

Dimnice v letu 1990. Leta 1992 pa je bil

JAMA KUBIKtloris

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5680

81

objavljen članek A. Mi-hevca v Acti carsologicina temo kristalov sadre,ki se v jami pojavljajo.Kasnejših del o tej jamini zaslediti.

Do sedaj odkriti delijame so dolgi 280 m,globina jame pa je 10 m.Jamo sestavljata dvaglavna rova, ki imata šenekaj stranskih, ti pa sovsi kmalu preozki za na-predovanje.

Vhod je na začetku južnega rova. Nastalje zaradi tega, ker se je vrezovanje dolinepribližalo plasti apnenčeve breče. Voda pase je logično začela stekati v smeri nižjegapritiska, to je proti razpoki, in v njej odprlavhod. Bližina apnenčeve plasti se kaže še v

grezu 50 m južno od vhoda. Grez je z jamopovezan verjetno preko Proto rova, ki se zleve strani pridruži jami 30 m za vhodom.

Tovrstnih grezov je v bližnji okolici ševeč, niso pa vsi vezani na apnenčevo plast.Pred kratkim se je udrl grez na drugi stranihrbta, na katerem leži Brezovica. Odprl je

Motiva iz Poljanske buže. Foto:Igor Perpar

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5681

82

vhod v novo kratko jamico. Na pritočni stra-ni je napredovanje onemogočeno zaradi po-dobnega greza, ki leži nekaj deset metrovvišje, na odtočni pa rov zapirajo skale udo-ra, ki jo je odprl.

Rov, ki se nadaljuje proti severovzhodu,pa bi lahko bil pritočni rov južnega rova inje še neraziskan. Ta rov tudi kaže, da jejama starejša od vhodnega brezna, ki se ješele kasneje odprl nad že obstoječo jamo.

Globlje v jami so bile najdene smeti, kizelo verjetno niso posledica obiskov. To ver-jetno pomeni, da voda skozi vhodno brez-no občasno še teče v jamo (vhod je v lepooblikovanem lijaku na dnu doline). Delnopa k pretoku prispeva tudi voda iz pritoč-nega rova. Tok vode je vsaj občasno dovoljmočan, da odplakne predmete, kot so ko-vinski lavor ali pločevinka piva. Na občasenmočnejši tok v začetnem delu jame kažetudi odsotnost finozrnatega sedimenta, kije tako značilen za jame s flišnim zaled-jem.

Oba pritočna rova sta podobnih dimen-zij. Severni rov pa se od točke 6 močno zoži

ime dol`ina globina nadmorskavišina

Bu`a nadGunjači – – 275

Jama v rebri 5 5 420

Bu`a podHrpeljci 10 4 150

Pičurska jama 10 3 460

Bančinova jama 12 12 248

Tribanska jama 13 4 20

Kubik 292 10 434

Poljanska bu`a 876 91 310

povprečje 152 16

Osnovni podatki o jamah v flišu v Slovenski Istri

predvsem v vertikalni smeri. Višje po rovuso tudi inicialni rovi precej večji. Vse tokaže, da je vpad plasti glede na razpokomanjši. To potrjujejo tudi izmerjene vred-nosti naklona plasti apnenčeve breče, ki sobile v spodnjem delu rova med 3 in 4°, od6 točke dalje pa med 2 in 3°. Zaradi tegaje v tem delu jame voda prešla v erozivnofazo kasneje in so korozivni deli rova (vplasti apnenčeve breče) širši. Še bolj pa seto pozna v erozivnemu delu rova (pod toplastjo).

Prečni preseki rovov so v jamah v flišutipično štirikotni (če odmislimo korozivnorazširjeno razpoko). V kolikor rov ne mean-drira, so prečni preseki trapezoidni z ožjimdelom pri dnu ali pa so pravokotni. V mean-dru voda močneje erodira zunanjo stranrova, na notranji pa poteka sedimentacija.Zato so rovi v zavojih paralelogramske ob-like. Korozivni deli jame (v apnencu) imajoobičajno v prečnem prerezu obliko hruške.Ni še povsem razjasnjeno, zakaj je skrajnispodnji del plasti manj korodiran kot 5 do20 cm višje v razpoki. Ponekod so ti delitako zažeti skupaj, da se dotikajo. Možnarazlaga je, da se je razvijajoči kanal hitrozapolnil s sedimentom, ki je zaščitil spodnjedele kanala.

Hkrati z erozijo, ki rove bolj poglablja, pajamo veča tudi podiranje s sten, ki verjetnonastaja zaradi razbremenitev in rove širi.

Viri in literaturaBaglianiBaglianiBaglianiBaglianiBagliani, F., Comar, M., Gherbaz, F.,

Nussdorfer, G., 1990: Manuale di rilievoipogeo. Direzione regionale della pianifica-zione territoriale, 216 str.

MiheMiheMiheMiheMihevvvvvccccc, A., 1992: Gypsum in the cavesKubik and Tajna jama. Acta carsologica, XXI,str. 175 - 183.

PleničarPleničarPleničarPleničarPleničar, M., Polšak, A., Škić, D. 1973:Osnovna geološka karta SFRJ, tolmač za listTrst, 1:100 000, Zvezni geološki zavod, Beo-grad, 68 str.

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5682

83

a vsaki krasoslovni šoli je določenaneka okvirna tema, na katero preda-

vatelji in avtorji plakatov pripravijo prispev-ke. Letošnja je potekala v znamenju kraškekraškekraškekraškekrašketerminologijeterminologijeterminologijeterminologijeterminologije. Namen krasoslovnih šol jepredvsem prenašanje znanja na mlajše pri-vržence krasoslovja. Šola zatorej poteka vbolj sproščenem vzdušju, v katerem se vo-dilni znanstveniki in mlajši skušajo zbližati,z namenom čim boljšega morebitnega pri-hodnjega sodelovanja.

Letošnja šola pa je bila še prav posebna,saj se je skladala z osemdesto obletnico rojs-tva akademika Ivana Gamsa, še vedno ene-ga vodilnih krasoslovcev v Sloveniji, ki se jez nekaterimi temeljnimi prispevki uspeluveljaviti tudi mednarodno. Priložnost je bi-la kot nalašč, ker je prav on dal pobudo za

Enajsta krasoslovna šolaPostojna, 2. – 4. julij 2003

MIHA STAUT

N stvaritev doslej najpopolnejšega kraškegaterminološkega slovarja, ki vključuje tudi slo-venski jezik. Z Gamsovim jubilejem je bilopovezano tudi zborovanje, ki je potekalodan pred začetkom krasoslovne šole in jebilo bolj geografsko obarvano. Nekateri iz-med predavateljev so na obeh posvetova-njih predstavili podobne prispevke.

Na šoli se je zbralo 99 udeležencev iz17 držav, ki so predstavili 20 referatov in13 plakatov. Začelo se je z referati, ki soskušali na različne načine osvetliti Gamso-vo vlogo v kraški terminologiji in krasoslov-ju nasploh. Sledil je del, ki je bolj na splo-šno obravnaval tematiko kraške treminolo-gije. Naslednji dan pa so se referati le šebežno dotaknili te problematike. Pritegnilista predvsem dve predavanji. D. J. Whitese je spraševal o vlogi terminologije nas-ploh, čemu je namenjna. Je terminologijatisti del znanosti, ki jo uredi in ji prinesenek notranji red, ali je bolj »mlinski ka-men«, ki ga znanost mora vleči za seboj,ker jo definicije omejujejo. Svoje trditve jeargumentiral na primeru definicij jame. M.Ekmeçi pa je skušal prikazati razvoj kraso-slovnih znanosti v Turčiji s sistemskim pri-stopom in primerjavo krasoslovja s poreč-jem. Pri tem so posamezni tokovi predstav-ljali posamezne znanosti oziroma dele le-teh. Meni, da se je pri njih zgodila »pirate-rija« in je »vodotok« inženirske hidrologijenajprej prevladal v svojem porečju, potempa še »pretočil« geomorfološko znanost (pi-raterija je pretočitev ene reke v drugo za-radi zadenjskega urezovanja druge). Takoizrazito »asimetrično omrežje rek« je bo-trovalo številnim napakam, ki so se zgodileAkademik dr. Ivan Gams na predavanju.

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5683

84

v Turčiji na področju hidroregulacij.Krasoslovna šola je vedno razdeljena ta-

ko, da se približno polovico časa namenipredavanjem, polovico pa terenskim ogle-dom. Tokratni ekskurziji sta nas popeljalinajprej na območje zgornje Pivke, kjer smosi ogledali Pivška jezera in se seznanili shidrološkimi in hidrogeološkimi značilnost-mi širše okolice, zadnji dan pa smo šli naplitvi kras Dolenjske. Pri tem smo se z og-ledi skušali seznaniti s pojavi, ki terminološ-ko niso povsem jasni. Na primer kam biuvrstili Pivška jezera. Nekatera po oblikispominjajo bolj na vrtače, nekatera pa nakraška polja, čeprav majhna. Ali je velikost-na omejitev za kraško polje upravičena? Alimora biti kraško polje občasno tudi poplav-ljeno (Dobrniško polje)? Ali mora biti kraškopolje z vseh strani zaprto in omejeno zostrim robom (Cerkniško polje)? Ali je lah-ko kraško polje pretočno, kot je na primerMostarsko? Ali mora pri kraškem polju vid-no sodelovati tudi robna korozija (Livanjskopolje)? Ali mora biti kamninska podlaga pli-tvo pod površjem (Livanjsko polje)? Ali jekraško polje sploh kraška oblika?

Pomemben prispevek h krasoslovni šoliin njenemu pomenu je bila tudi okroglamiza, ki je potekala na temo kraške termi-nologije. Sogovorniki so bili A. Kranjc, A.Tyc, J. Nicod, U. Sauro, A. Ginés, P. Bosak,H. Trimmel in A. Mihevc. Beseda je tekla

»Gasilska slika« udeležencev enajste krasoslovne šole

predvsem o vprašanjih, kaj naj bi bili krite-riji definicije kraških oblik, kako široko najbodo definirane in ali naj posamezni jezikiuporabljajo svoja imena za posamezne ob-like ali pa naj se izrazi v znanosti poenotijo.Na primer ali naj za novoodkriti »kamnitigozd« pri Trebnjem uporabljamo poslove-njeno ime ali »shilin« ali morda »stone fo-rest«. Kamniti gozd je škrapljišče, ki je vvečini primerov nastalo pod prstjo in je za-radi debele skladovitosti in primerne pre-pokanosti v pogojih subkutane korozije pri-dobilo izgled kamnitih stolpičev, ki so bilikasneje razgaljeni.

Sklenili so z namenom ustanovitve komi-sije za kraško terminologijo z upanjem, dabo bolj učinkovita, kot pravi reklo.

Več o krasoslovnih šolah si lahko ogledatena spletni strani: http://www.zrc-sazu.si/iks,s katere so tudi objavljene fotografije avtorjevN. Ravbar in J. Mulec.

»Jamarjenje« v študijskem času....

Zanimivosti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5684

85

ot vsako leto smo tudi tokrat pričeliz jamarsko šolo v začetku aprila. Naj-

prej naredimo uvodni sestanek, da tečajnikiizvedo, kaj jih čaka in kaj bodo morali znati,da opravijo izpit za naziv mlajši jamar. Nauvodni sestanek jih vedno pride veliko, ven-dar jih ostane le nekaj, ki zares nameravajohoditi po jamah in raziskovati podzemnisvet.

Za letošnjo jamarsko šolo smo izbrali zaplezališče Brezno pod Velikim vrhom, ki ležinad Podpeškim jezerom. Opremljene so bi-le tri smeri: prva smer je bila petmetrskiskalni obok poleg jame, kjer so kandidatipreizkušali opremo in dobivali začetne vti-se. Druge dve smeri sta bili opremljeni vjami s šestimi sidrišči. Eno od smeri semopremil tako, da se je bilo malo težje pre-peti in si moral uporabiti malo več znanja.Veliko tečajnikov je obiskovalo šolo, vendarso zaradi slabe udeležbe na izpit za nazivMlajši jamar lahko odšli le najbolje priprav-ljeni. Pred izpiti smo jih peljali še v Gradi-šnico, kjer so dodatno pokazali, da mislijoresno z jamarijo.

Jamarski klub Železničar je na izpitih zanaziv mlajši jamar v Lokvici na Krasu sode-loval z naslednjimi kandidati: Marko Ber-ginc, Milan Ferran, Čarna Miloš, RobertIvanc, Boštjan Vrviščar in Mojca VrviščarZazula. Vrvno tehniko se je preverjalo vbližnjem opuščenem kamnolomu.

Izpite so uspešno opravili Marko Ber-ginc, Robert Ivanc, Boštjan Vrviščar in Moj-ca Vrviščar Zazula. Dva tečajnika, Milan Fer-ran in Čarna Miloš, pa zaradi opustitve var-nostnih norm nista opravila izpitov. Na na-slednjem roku pa je Milan Ferran opravilizpit in tako postal naš novi raziskovalec. Zanajboljšega plezalca na jamarski šoli in na

Jamarska šola 2001 DEJAN HLADNIK

K izpitih sem izbral Milana Ferrana.Po zaključku izpitov je bilo seveda obilo

hrane in pijače, obisk Leopardove jame vbližini, v večernih urah pa jamarski krstjamarski krstjamarski krstjamarski krstjamarski krst.Tepeni so bili zelo močno, pa tudi zaslišaniso bili s strani tistih, ki so sodelovali kotinštruktorji in predsedniki kluba. Žal pa no-vopečene jamarje čaka še Lucifer s svojimkulturno-umetniškim programom in razni-mi vprašanji, zakaj sploh morajo laziti popodzemlju in motiti ga. Sledi davek na obiskjam in... šele potem si član JKŽ.

Za jamarsko šolo 2001 se bi rad zahvalilvsem, ki ste kakorkoli pripomogli in sodelo-vali zraven, tako na predavanjih kakor vjami in plezališču, še posebej pa NebojšiMatijeviću, Ljubu Golobu, Matjažu Cvaru,Mihu Čekadu in Nacetu Laberniku.

Novopečene jamarje na koncu čaka še Lucifer... Foto: PeterGedei

Jamarska šola

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5685

86

iše se leto 2002 in spet smo pri ja-marski šoli. Kot vsako leto, najprej

predavanja v četrtek na društvu o prvi po-moči, topografiji, merjenju jam, varnostnihnormah in geologiji, v soboto pa na stenotrenirat. Tokrat smo izbrali Vranjo jamo bli-zu Planinskega polja. Opremil sem tri sme-ri, na katerih smo vadili vrvno tehniko, pre-penjanje preko vozla in plezanje po lestvi-cah. Jama je primerna za plezanje v vsehletnih časih in ni zahtevna. Ko smo treniralivrvno tehniko, je zunaj večkrat lilo kot izškafa. Tečajniki so lepo skrbeli za nas, danismo bili žejni.

Jamarsko šolo so obiskovali naslednji te-čajniki: Benjamin Zorko, Katja Senčar, BorutJurkovič, Katarina Đurđević, Petra Škrinjar,Uroš Ilič, Matej Koršič in Jaka Žibrat. Izpiteso uspešno opravili: Katja Senčar, Borut Jur-kovič, Petra Škrinjar, Uroš Ilič, Matej Koršičin Jaka Žibrat. Za najboljšega plezalca najamarski šoli in na izpitih sem izbral BorutaJurkoviča.

Izpiti za naziv mlajši jamar so potekalina Planini Razor in so bili po izrazih naobrazu kar boleči. Jamar na sliki z belo kapoje znani mojster za jamarske krstejamarske krstejamarske krstejamarske krstejamarske krste, ki žedolgoletno uspešno opravlja te obrede. Za-radi interesa nadaljnjih krstov bo ostal nei-menovan. Program je seveda vključeval pit-je eliksirja življenja in razne predmete protibolečinam v ustih novopečenih jamarjev. Pokončanih izpitih so si nekateri odšli ogledatjamo Resevnico, ki se nahaja blizu koče naPlanini Razor.

Novopečeni jamarji pa bodo morali preiz-kusiti še eno zadevo, da se uspešno vklju-čijo v klubsko življenje.

Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste poma-gali, da je jamarska šola 2002 uspela: Mojca

Jamarska šola 2002 DEJAN HLADNIK

P Vrviščar Zazula, Boštjan Vrviščar, NebojšaMatijević, Ljubo Golob, Milan Ferran in NaceLabernik.

Po končanih izpitih na Planini Razor. Foto: Jure Jakofčič

Jamarska šola

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5686

87

etošnja jamarska šola je potekala podvodstvom družine Vrviščar, ki se je te

zahtevne in odgovorne naloge lotila s srcemin dušo. Na tem mestu bi se zahvalila tudivsem pomočnikom, brez katerih je ne bi mo-gla izpeljati. Torej: Miha Č., Nebojša, Matjaž,Ljubo, Igor, Simona, Aleš, Milan, Jernej, Jol-be, Jolbetov brat Ciril, Mare z družino inražnjem ter Nace z družino, hvala vam tudiv imenu jamarskih vajencev. Za razliko odprejšnjih let tokrat nismo vabili novih tečaj-nikov s plakati, saj se je mladičev, željnihjamarskega znanja, nabralo dovolj že skozileto. Na začetku so bili kandidati Miha Staut,Ines Klinkon, Andrej Stržinar, Živa Hribar,Peter Rink in Sašo Jenko. Zaradi napornegatreninga in težavnosti tečaja, ki je zahtevalvrhunsko psihično in fizično vzdržljivost, seje število tečajnikov iz tedna v teden manj-šalo. Vzdržala sta le najmočnejša Miha inInes, ki sta 8. junija 2003 v Pivki uspešno

Jamarska šola 2003 BOŠTJAN IN MOJCA VRVIŠČAR

L opravila izpit za jamarja po novem sistemuizobraževanja in tako odlično zastopala našklub. Bila sta pohvaljena kot najboljša medšestimi kandidati. Kaj drugega pa tudi ni bilopričakovati, saj sta v najboljšem klubu obisko-vala najboljši tečaj z najboljšimi učitelji.

Pouk je potekal ob četrtkih v učilnici klu-ba, kjer so učenci spoznavali vozle, osnoveorientacije, jamarske organizacije in prve po-moči. Ob vikendih pa smo jih oblekli v jamar-sko opremo in jih učili vrvno tehniko. Prvekorake so nadobudneži napravili na stenipred vhodom v Vranjo jamo. Miha je imeldobro predznanje, saj je z nami obiskal ženekaj jam, tako da mu sidrišča in vozli nisopovzročali težav. Utrjevanja so potekala naplezalni steni v Iškem Vintgarju in v samiVranji jami, kjer so morali kandidati samo-stojno opremljati in razopremljati smeri. Mi-ha je pri enem od razopremljanj izpustilnajnižje sidrišče in si ga prihranil za konec,

Udeleženci in prijatelji jamarske šole 2003 v Iškem vintgarju. Foto: samosprožilec

Jamarska šola

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5687

88

vendar danes tega ne počne več. Je pa torazumljivo, saj je takrat želel čim več plezatiin se spuščati po vrvi zaradi utrjevanja snovi.

Ko so se na terenskih vajah pojavilemamljive vonjave iznad Markovega ražnja,je delovna vnema kljub strogi disciplini pad-la. Po krajšem počitku in nekaj ostrejšihpogledih inštruktorjev pa so se spet vsi od-pravili na vrv ali s kladivom in zabijačemnad skalo. Pri kamnoseških osnovah je bilanajbolj trmasta Ines, ki je kljub neznosnivročini vsa potna le zabila svoj prvi svedro-vec. V Iškem Vintgarju nam je prišel poka-zat tovariško pomoč Celarc, vendar se ta-krat nismo kaj dosti naučili. Kasneje smomorali preučiti navodila z internetne straniJZS-a in to naštudirati sami. Stauta (Mihain Ines) sta utrjevala znanje na enem oddreves na Ljubljanskem gradu ter s tempočetjem vzbujala nemalo pozornosti rado-vednih Ljubljančanov, ki niso vedeli, ali greza kakšnen umetniški performance, de-

viantno seksualno prakso, skupinski samo-mor ali še eno obliko ekstremnega športa.

Šolanje je vključevalo tudi strokovne eks-kurzije. Obiskali smo Ocizeljsko jamo, kjersta bili dekleti krščeni v jezeru pod 30-me-trskim breznom. Kljub temu jima klubski krstpri Luciferju ne uide. Ines se je dala v jamitetovirati in sedaj na stegnu nosi trajen spo-min na to čudovito dogodivščino. S Stautomasmo obiskali tudi Šemonovo brezno in Parti-zansko jamo. Nekoliko večja zasedba pa se jeudeležila obiska Gradišnice. Interni izpit smoopravili v Vranji jami, in sicer z edinima pre-ostalima kandidatoma Ines in Miho. Po stro-kovnem mnenju komisije, ki smo jo sestav-ljali Nebojša, Mojca in Boštjan, sta bila obatečajnika pripravljena na državni izpit.

Danes sta Miha in Ines že odlična jamarja,Andrej in Živa potrebujeta le še nekaj vaje inčas za izpit. Peter je jamar s potencialom, ažal bolj redek gost kluba, le Sašo je po nekajposkusih na vrvi očitno obupal.

Miha in Ines v »jamarskem objemu«... Foto: BoštjanVrviščar

... in kot prva prejemnika novih diplom Jamarske zvezeSlovenije. Foto: Boštjan Vrviščar

Jamarska šola

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5688

89

Ryobi – prijateljSaj ni res, pa je… Ryobi lahko tudi nenenenene

dela. Jeza in žalost zaradi propadle akcije jeneizmerna. Mogoče ti bo ta članek kdaj vpomoč. Z Ryobijem je takole.

GorivoUporabljaj 3-procentno mešanico: 5000

ml neosvinčenega 95-oktanskega bencina zdodatkom 150 ml olja za dvotaktne motor-je. Tovarniško navodilo sicer zahteva 4-pro-centno mešanico. Ker pa Ryobi dela v pre-kinjajočem režimu, ne bo škode niti pri 2-procentni mešanici. Ne išči super malodim-nega olja, ker ne pomaga.

ZagonHladen motor (Ryobi miruje vsaj 40 mi-

nut) zaženi z zaprto loputo za zrak (ročicapod zračnim filtrom obrnjena navzgornavzgornavzgornavzgornavzgor).Takoj ko Ryobi prvič zastoka, obrni ročiconavzdolnavzdolnavzdolnavzdolnavzdol in zaženi brez dodajanja plina.Ne zaganjaj z ročico navzgor navzgor navzgor navzgor navzgor do nezavesti,ker boš zalilzalilzalilzalilzalil svečko. Pomoč v tem primeruje čiščenje svečke. Skratka, vžgi hudiča,

Ryobi – prijatelj ali sovražnik LJUBO GOLOB

kakor veš in znaš.Kako ustaviš Ryobija? Pokliči v Ryobi Co.,

Hiroshima, Japan, tam ti bodo lepo razložili(povej, da te pošilja Ljubo).

Vstavljanjesvedra

Iz prakse vem, da je po-trebno tudi to navodilo.Dva jeklena čepa v vrtalni

glavi sveder zakleneta ali od-kleneta. Vrtalno glavo odkleneš s sunkom

obroča na vrhu glave v smer CCW (counterclockwise – obratno smeri urinega kazalca).Sveder vstavi tako, da sta ovalniovalniovalniovalniovalni vdrtini nasvedru v isti smeri kot je zarezazarezazarezazarezazareza na vrhuvrtalne glave. Potem zasukaj obroč v smerCW (clockwise – v smeri urinega kazalca).

Pogled na loputo za zrak.

Nasveti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5689

90

Ročno preveri, če je sveder res zaklenjen,sicer ti bo sveder padel nekam v B. M. B. M. B. M. B. M. B. M. Predvrtanjem vtisni v vrtalno glavo malo masti(zadostuje enkrat na akcijo).

Nastavitev uplinjačaUplinjač se nenenenene nastavlja po posluhu. Ryo-

bi ima tri šobe:••••• HHHHH – maksimalni obrati••••• LLLLL – minimalni obrati••••• prosti tek prosti tek prosti tek prosti tek prosti tek (vijak z vzmetjo).Pri nastavitvi H H H H H in LLLLL ni pomembno, ali je

motor hladen ali segret. Šobo HHHHH najprej pri-pri-pri-pri-pri-vijvijvijvijvij do konca in si zapomni smer zareze navijaku. Potem odvijodvijodvijodvijodvij vijak HHHHH za en obrat innato privij privij privij privij privij vijak H H H H H za četrt obrata. Šobo LLLLL

najprej privij privij privij privij privij do konca in si zapomni smerzareze na vijaku. Potem odvij odvij odvij odvij odvij vijak LLLLL za enobrat in nato odvij odvij odvij odvij odvij vijak L L L L L še za četrt obrata.

Nastavitev za prosti tekprosti tekprosti tekprosti tekprosti tek opravi, ko jemotor segret. Vijak privij privij privij privij privij ali odvijodvijodvijodvijodvij toliko, dase vrtalna glava v prostem teku (brez plina)ne ne ne ne ne vrti. To je vse, kar lahko narediš nauplinjaču.

Udarno vrtanjeJamar vedno nekaj vrta in beza, ali po

nosu, ali šari po vsem, kar je na dosegu, alipa brca v Ryobija. Nehote ti premakne ro-

čico za udarno vrtanje v položaj za vrtanjebrez udarcev. Ročico je možno zasukati vpoložaj za udarno vrtanjeudarno vrtanjeudarno vrtanjeudarno vrtanjeudarno vrtanje le, če Ryobi de-de-de-de-de-lujelujelujelujeluje. V mirujočem stanju boš še kaj polomil,če boš vztrajen.

Ryobi ne vžgeNajprej poglej svečko. Če je že zunaj,

preveri še vžig. Na svečko natakni kabel injo prisloni na kovino. Med zaganjanjem mo-rajo čez iskrišče svečke skakati iskre.

Če uplinjač vleče zrak mimo šobe, je lahkopočen nosilec lopute za zrak. Ne poznamRyobija, ki se mu to še ni zgodilo. Odvijzračni filter in poglej, v kakšnem stanju jenosilec lopute. Preveri tudi cevko za dotokgoriva do uplinjača. Rado se zgodi, da je po-čena na mestu, kjer je nataknjena na uplinjač.

Vseh možnosti niti ne bom našteval. Upo-rabi lastno fantazijo, ali pa nosi v jamo re-

Pri vstavljanju svedra bodi pozoren na ovalni odprtini inzarezo na vrhu vrtalne glave.

Ročica za udarno vrtanje.

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5690

91

zervni Ryobi in še akumulatorski Hilti... zavsak slučaj.

Pribor za RyobijaPriporočam ti, da neseš v jamo naslednji

pribor:• ključ za svečko• rezervno svečko• ključ za izpušni lonček (rad se razma-

ja), običajno je M 8• izvijač• izolirni trak – z njim boš pokrpal zrač-

ni filter, če ti razpade nosilec, ki jeistočasno tudi nosilec lopute za zrak

• zelo koristen je kombinirani nož Leat-herman

• rezervni sveder!! Če se ti zagozdi vluknji, ga dobiš ven s pomočjo Petzlo-vega ROCK PICKERJA. Če ga nimaš,že kar vem, kaj boš počel... groooza.

Ryobi – sovražnikZa proizvodnjo ogljikovega monoksida

(COCOCOCOCO), ni boljšega, kot je Ryobi. Zaradi iz-jemne nevarnosti COCOCOCOCO-ja ne bom navajalkonkretnih podatkov niti diagramov, ker jemožna napačna interpretacija le-teh. CO CO CO CO CO sepribližno 200-krat lažje veže na hemoglo-bin (prenašalec kisika po telesu) kot kisik. Vprisotnosti COCOCOCOCO-ja boš ostal brez kisika. Za-strupitev z monoksidom je pravzaprav za-

dušitev zaradi pomanjkanjakisika.

Prva pomoč Prva pomoč Prva pomoč Prva pomoč Prva pomoč je takojšenpriklop na kisik (ne na zrak!).V jami ti v primeru zastrupi-tve ni ni ni ni ni rešitve.

Opozorilni znakiOpozorilni znakiOpozorilni znakiOpozorilni znakiOpozorilni znaki. Praktič-no jih ni! Glavobol in slabostpovzročajo drugi plini, ki sotudi v izpuhu.

CO je lažji CO je lažji CO je lažji CO je lažji CO je lažji od zraka (zelonevaren podatek). Napačna in-terpretacija tega podatka jelahko usodna. Razlika v speci-

fični teži je namreč tako majhna, da se nastaliCOCOCOCOCO zelo počasi dviga. Poleg tega je izpuhusmerjen v smer svedra. Pri vrtanju ves COCOCOCOCOnapihaš stran od sebe. Če v jami ni prepiha,bo COCOCOCOCO počasi prihajal nazaj v tvoja pljuča.

CO CO CO CO CO deluje akumulativno. Izločanje iz te-lesa je počasno (tri dni ali več). V času eneakcije boš obdržal vse, kar si podihal.

CO CO CO CO CO v jami ne ne ne ne ne razpade (kot se to zgodiv atmosferi, kjer počasi razpade v CO2). Edi-no prepih lahko izloči COCOCOCOCO iz jame. Zato pazipazipazipazipazi:v jami, v kateri se veliko dela z Ryobijem, selahko nekje najde neprezračen kaminček alikamrica, kjer se nabira CCCCCOOOOO. Verjetnost je si-cer majhna... vprašaj Matildo.

Posebno opozorilo!Posebno opozorilo!Posebno opozorilo!Posebno opozorilo!Posebno opozorilo! Življenjsko nevarnoje, če z Ryobijem odpiraš miniaturna vhod-na brezna, ki potem nimajo nadaljevanja.Če izpuha nimaš usmerjenega ven (potreb-na je predelava izpuha), boš ves COCOCOCOCO napi-hal do dna. Ne rini dol samostojno, nitiprosto, niti po vrvi! Najprej ti postane slabo,zaradi izpušnih plinov lahko omedliš. Če tev takem stanju kolega ni sposoben samo-stojno povleči ven, boš podihal še COCOCOCOCO. Onenavadnem spletu okoliščin bo potem pre-sojala le še sodna medicina.

Bom kar nehal, da ne izgubiš vsega ve-selja do pustolovščin.

Veselo naprej v nove poraze, Vaš LjuboFotografije: Peter Gedei

Za »boljše počutje« je priporočljiv pregled cevke za dotok goriva.

Nasveti

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5691

92

a Kureščku, tik nad Iškim Vintgarjemje zanimiva jama Brezno na Skedeni-

ci, imenovana tudi Skednenca. Nosi katastr-sko številko 353 in je s 180 m dolžine naj-večja jama v občini Ig. Dejansko gre za ši-roko brezno globine dobrih 20 m in preseka40 × 15 m, preko katerega se pne veliknaravni most. Nekoliko spominja na Malinaravni most v Rakovem Škocjanu, le dabrezno ni tako globoko, je pa zato naravnimost bolj mogočen. Do dna se da z nekajtelovadbe priti tudi na »na frej«, seveda paje bolj ugodno privezati vrv na eno od dre-ves na robu brezna. Z dna se nadaljujetadva 50 m dolga rova vsak v svojo smer.Jama bi bila glede na svoj slikovit naravnimost in bližino glavne ceste prav lepa turi-stična znamenitost. Vendar...

Parkirišče v jami MIHA ČEKADA

Vendar ima Brezno na Skedenici to grdolastnost obcestnih jam, da je onesnažena.Temeljito. Kako tudi ne, saj pelje tik ob vho-du dobra gozdna cesta, od tam pa je doprevisa le še dobrih deset metrov grmovja.

N

Miha med »divjo» vožnjo po jami. Foto: Ljubo Golob

Vhodni stožec v jami je nastlan z odpadnimi avtomobili. Foto: Miha Čekada

Ekologija

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5692

93

V jami je namreč parkiranih nič manj kotšest avtomobilov. Trije so izmaličeni do ne-razpoznavnosti, družbo pa jim dela OltcitClub 1,1 (romunski Citroën), fičo in bolha.Slednja je še posebej zanimiva. Medtem koso ostali avtomobili vzorno parkirani podprevisom, so barabini uspeli bolho zakotalitina dno podora, dobrih 40 metrov izza pre-visa. In cvetka vseh cvetk: v armaturni ploš-či smo našli ključe! Zadnji lastnik se je torejs še delujočo bolho pripeljal do roba brezna,jo dal »v ler« in porinil v globino. To jedonelo iz jame, ko se je avto prevračal sskale na skalo... Si lahko kar predstavljamozadnjega lastnika in njegovo bando, kako soopazovali prevračanje z roba brezna. Goto-vo je še kakšno pivo steklo po grlu, ploče-vinke pa seveda v jamo.

Pred dobrim letom dni smo šli te avto-mobile natančneje pregledati, če je ostalo šekaj sledov zadnjih lastnikov. Registrske tab-lice so seveda manjkale, pač pa smo našlidve identifikacijski številki na šasiji od fičater na avtomobilskem motorju, ki je samo-stojno ležal na dnu brezna. Oboje smo pre-pisali in fotografirali ter poslali na inšpekto-rat za okolje. Inšpektor je zadevo vzel vroke in povprašal pristojne na upravni eno-ti, kdo je zadnji lastnik vozila z omenjenoidentifikacijsko številko. Dobil je preprost od-govor, da je vozilo brisano iz evidence... Čese bo slučajno še kje našel kakšen formulariz upravne enote, ki ni romal v papirnico vrazrez, na tem mestu navajam podatke oobeh vozilih:

• Zastava 750, št. šasije »FIAT 100D *980767«

• motor neznanega proizvajalca, števil-ka na bloku motorja je: »POB 2M28750-1/2«, pod njo »6C16« in naglavi motorja »1342«

In seveda, če se bo našel lastnik Poljske-ga Fiata 126P, ki je zagozden na dnu podo-ra – ključe smo vzeli iz armaturne plošče(da ne bi kdo avta ukradel) in jih varno

hranimo v prostorih JK Železničar. Lahko seoglasi pri nas, prej pa naj plača jamsko par-kirnino tj. stroške za dvig avtomobila napovršje. Kaj ne bi bil takšen način čiščenjaavtomobilov iz jam učinkovit? Zadnji lastnikbi dobil z inšpekcije dopis:

»Spoštovani,Vaš avtomobil _____, številka šasije _____,

zadnja registracijska številka _____, se na-haja v jami _____. Pozivamo Vas, da gaodstranite v roku 30 dni, sicer ga bomoodstranili na Vaše stroške.«

Čez dva meseca bi pa dobil domov po-ložnico za kakih 1.000.000,00 SIT.

Vozni park Brezna na Skedenici. Foto: Dejan Hladnik

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5693

94

uvodu bom napisal nekaj misli otem, kako naš jamarski klub diha ozi-

roma katere so naše posebnosti. Že drži, daje naša poglavitna dejavnost jamarstvo in vnekaterih primerih tudi speleologija, saj somed nami tudi strokovnjaki s tega področja.Poleg te dejavnosti skrbimo, da se v klubupočutijo domače tudi tisti, ki zaradi različ-nih vzrokov ne morejo več kot nekoč aktiv-no sodelovati v osnovni dejavnosti. Zato iz-koristimo vsako možnost, da se dobimo vnajvečjem možnem številu. Poleti 2001 smodobili povabilo na piknik, ki so ga organizi-rali naši novi diplomanti. Kot se za nas spo-dobi, smo poleg kulinarično začinjenega pik-nika organizirali tudi ogled dveh jam v bli-žini glavnega prizorišča. V zadnjem času selahko pohvalimo kar z nekaj diplomami, patudi kakšen doktorat bi se našel, kar neiz-podbitno potrjuje dejstvo, da jamski zrak

Praznovanje diplom pojamarsko in še kaj

NACE LABERNIK

pozitivno vpliva na sive možganske celice.To je le nekaj značilnosti kluba, o ostalihmalenkostih pa kdaj drugič.

Pisalo se je leto 2001, kraj Velika Dobra-va. Bolj natančno, na dvorišču hiše starševnaše nove članice Kristine, ki jo je v tem letusrečal nam vsem dobro znani Lucifer (krstmlajših jamarjev). Za soboto je bil napove-dan zelo vroč dan. Ker imamo v avtu le»jugo klimo«, smo se na pot odpravili rela-tivno zgodaj. S pomočjo mlajših domačinovna motorju je naša mala družina našla krajpiknika. Prvi pozdrav smo dobili od domačepsičke, ki je seveda branila svoj dom in novzarod. Zatem sta prišla na plan še Kristinain njen brat. Kot bi trenil, smo bili postreže-ni s pijačo in prigrizkom. Kmalu smo sezbrali tisti, ki smo si poleg piknika zaželeliše manjše ohladitve v bližnjih jamah. Ker seje bližalo poldne in s tem tudi višja tempe-

ratura ozračja, smo bili zaakcijo pripravljeni le štirje.

Kot se za JKŽ spodobi, dase gre v jamo točno opoldne,smo se Simona, Kristina,Igor in moja malenkost napol napravljeni v jamarskoopravo odpravili iskat jami.Po nekaj minutah sem imelv škornjih pravo turško sav-no. S polžjo hitrostjo smo seodpravili proti gozdu, kjernaj bi bili jami. Na vrhu hri-ba smo se razkropili po bliž-njih vrtačah. Pri iskanju ja-me sem naletel na manjšivhod, a je bila le jazbina. Večsreče je imel Igor, saj je na-

V

Pri Kristini.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5694

95

Podpisi pred vhodom v Zeleno jamo. Foto: Nace Labernik

šel vhod v Zeleno jamo. Pred vhodom smose spraševali, zakaj so jamarji iz Muljave, poimenu JSŠDZ Črnelo, to jamo tako poime-novali. Verjetno je bilo v tistem času večmahu kot sedaj. Nato smo poskrbeli, da nebi slučajno dehidrirali, ve pa se, kakšna pi-jača pripada tovrstnim dnevom. Jama je lekratko brezno, ki se zvonasto konča, vendarsmo se med spustom prijetno ohladili. Po-vratek nam je spet priklical pot na obraz.

Pred odhodom do naslednje jame, ime-novane Kevderc nad Štorovjem, je Kristinapreverila stanje v bazi. Vse niti je v njeniodsotnosti vodil njen brat. Glavnega kuhar-ja še ni bilo, vendar smo upali, da bo prišelmalo pred nami, da bi se seveda ob vrnitviz akcije hitro okrepčali. Prehodili smo karnekaj vrtač, preden je spet Igorju uspelonajti vhod v jamo. Spomnil nas je, da je vtej jami že bil in da je bilo z domačini tu zeloživahno. Še posebno, ko je nekdo od doma- Vhod v Zeleno jamo. Foto: Nace Labernik

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5695

96

činov pred jamo kuril ogenj, po njih pa jemed plezanjem letela žerjavica. Pred vho-dom nas je čakal star zarjaveli žar, ki je bilnema priča nekdanjih žurk. Nad vhodom vjamo je napis, ki nam pove, da so tudi tu bilina delu jamarji iz Muljave. Zabili smo sve-drovec in se po vrvi spustili v prijeten hlad.Po sliki sodeč so tu plezali po »lojtrcah«.Nedaleč od vhoda nas je čakalo neprijetnopresenečenje. Po stenah in v blatu so se vsiju karbidke lesketale črepinje steklenic, kiso jih tedanji veseljaki metali v globino in severjetno zabavali ob njihovem žvenketu. Nadnu jame pa so bili ostanki pločevink. Te sobile k sreči starejšega datuma, saj so bilezaradi rje podobne idrijskim čipkam. Neje-voljen sem se usedel na prvo skalo in opa-zoval Igorja, ki je iskal jezero. V tistem tre-nutku sem se spomnil na pesem, ki jo je

zapel Janez Škof mlajši. Saj se spominjateznanega TV-dueta Vinko in Vaso (Teaterparadižnik, Pravi biznis). Govori pa o tem,kako je nastala človeška ribica, in gre neka-ko takole:

Dekl’ca šva je po vodoz lepo srebrno kangl’co,ujeva je zvato ribico,ki je imeva nogico,ujeva je zvato ribico,ki je imeva eno nogico.

Pa ne le eno ampak štirin ojstre zobe, kot kak vampirin ko se naredu je večer,se ribica je spremeniva u zverin deklici je odgriznva r’t,tuko da n’kol ni več mogva sr’t.

Vhod v jamo Kevderc. Foto: Nace Labernik Podpisi pred vhodom v Kevderc. Foto: Nace Labernik

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5696

97

Za kazen je ribico p’r pričs seboj u zemljo vzel hudičin ji reku:Zdej boš do sodnega dneva zvita in grda v tejjami čepeva,za zmer so zaprta ti vrata nebeška,n’č več ne boš zvata, ampak človeška.

JUHU!!

Ta pesem je bila zapeta v oddaji Podklobukom. Jezera nismo našli, zato smo sezačeli vračati z jame. Zunaj se je v daljavislišalo grmenje. Zbali smo se, da bi nampiknik odplavilo, pa smo se hitro odpraviliproti hiši naše gostiteljice. Poleg tega nam jepo želodcih že kar malo krulilo, še posebno,ko nam je Kristina razlagala, kaj nam jepripravila za pod zob. Pred odhodom smoše zadnjič preverili, kako napreduje piknik.Brko in Drago sta že veselo pekla mesnedobrote. Na prizorišču pa so bili zbrani ževsi, ki so obljubili, da pridejo. Še predensmo se preoblekli, je vsak vzel svoj kos kru-ha, poln kozarec in seveda pečene dobrotez žara. Za piko na i smo si privoščili še

ananasovo torto, ki jo je za minuli rojstnidan pripravila Kristina. Ob tej priliki bi ome-nil tudi recept za makaronovo solato, ker jedobra in enostavna za pripravo:

Makarone skuhamo, operemo in jimMakarone skuhamo, operemo in jimMakarone skuhamo, operemo in jimMakarone skuhamo, operemo in jimMakarone skuhamo, operemo in jimdodamo grah, šampinjone, koruzo, koc-dodamo grah, šampinjone, koruzo, koc-dodamo grah, šampinjone, koruzo, koc-dodamo grah, šampinjone, koruzo, koc-dodamo grah, šampinjone, koruzo, koc-ke kumaric in posebne salame ter doda-ke kumaric in posebne salame ter doda-ke kumaric in posebne salame ter doda-ke kumaric in posebne salame ter doda-ke kumaric in posebne salame ter doda-mo sol, kis in majonezomo sol, kis in majonezomo sol, kis in majonezomo sol, kis in majonezomo sol, kis in majonezo.

Pa dober tek!Druščina se je že zelo razživela, ko nas

je s svojim prihodom presenetil Jolbe. Prišelje iz Bele krajine, da bi voščil naši slavljenki.Noč se je nezadržno bližala. Kmalu smo semorali posloviti, saj z malim otrokom nemoreš ostati predolgo.

Za zaključek bi omenil, da je poleg vseganaštetega naša naloga tudi opozarjanje nanevarnost onesnaževanja podtalnih voda.Mi smo tisti, ki lahko vidimo, v kakšnemstanju so naši naravni filtri. In le tako lahkoupamo, da bomo še dolgo lahko pili vodo izpip. Če bodo seveda odgovorni in vsi poten-cialni onesnaževalci upoštevali naša opozo-rila. Vsem bodočim diplomantom pa želimčim krajšo pot do zastavljenega cilja. Pa bo-mo spet …

Zadovoljni obrazi po čistilni akciji v Babji jami, kjer smo poskrbeli za boljšo pitno vodo. Foto: Peter Gedei

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5697

98

azloženo naselje v Rovtarskem hri-bovju leži zahodno od Smrečja, na

pobočjih vzpetine Vrha (884 m), na kate-rem stoji prezidana, prvotno gotska župnij-ska cerkev Svetih treh kraljev. Skupaj z ol-tarji je bila zgrajena leta 1698. Duhovnija jetu od leta 1778, prej je bila ta mnogo obi-skana božjepotna cerkev podružnica žirov-ske fare, vendar je Valvazor ni opisal. Oblepem vremenu je z Vrha čudovit razgledna Alpe in Notranjsko.

Nekoliko nižje, na višini 812 m, je vhodv nedokončan vojaški rov, tako imenovaneRupnikove linije iz tridesetih let. V njem jevhod v 960 m dolgo in 77 metrov globokoJamo pri Svetih treh kraljih. Zanimiva legajame v dolomitu, pod vrhom hriba, z razve-janim spletom rovov in z aragonitnimi krista-

Jama Svetih treh kraljev MARKO KRAŠOVEC

R li vabijo luknjičarje k obisku in raziskovanju.Prvi zapiski pod kat. št. 541 so nepopol-

ni, pa tudi zapiski Michlerja in Šerka iz leta1938 so skromni. Jamo so kasneje razisko-vali in izmerili logaški jamarji, člani JD IvanMichler iz Vrhnike in člani DZRJL.

Še pred jamarskim krstom smo z Igor-jem Arehom in Dušanom Komarjem prvičobiskali jamo. S »čelkami«, nekaj metri vrviin vsak s svojo kopijo iz Naših jam (1991),kjer je Andrej Mihevc odlično opisal jamo,smo se od bližnje šole peš odpravili v Rup-nikov rov. V Desnem rovu smo z lahkoto zasabo potegnili vrv na dnu prvega brezna.Drugo je bilo pregloboko in nam je s podalj-šanjem vred manjkalo okrog metra vrvi. Obvečkratnem prebiranju Naših jam nam jeuspelo poskakati s konca vrvi. Ob cmokih v

V umetnem rovu. Foto: Peter Gedei Aragoniti v Aragoniji. Foto: Marko Krašovec

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5698

99

grlu, vrtenju okrog magnetne igle in od silneuporabe že blatnih kopij načrta, je bila tudita vrv potisnjena v transportko. V Rovu zdih-ljajev ni bilo več dvomov, kje smo in zakajtako ime! Zadihani mimo Križa in v oblakihlastnega znoja smo obsedeli pred Aragonijo.Previdno smo pokukali in poslikali prečudo-vite aragonitne ježke, ki pa so žal popacaniz blatom, polomljeni in izredno ogroženi za-radi ožine. Ob naslednjih obiskih smo opazili,da se je stanje kapnikov še slabšalo.

Nihali smo vsi štirje; Nihajoča skala žeod nekdaj, mi pa z upanjem, da smo napravi poti in v dvomih, ali se povzpeti postrmini z naklonom 65 stopinj. Na sredinitega strmega vzpona proti Podstrešju semobtičal že na sredini, Dušan pa je v prevelikivnemi obstal tik pod vrhom v najvišji točkijame na višini 829 m oziroma 16 m nadRupnikovim rovom. Z vrvjo naju je reševalIgor. Izstop mimo Mišjega kraja skozi Levirov v umetnega vojaškega je bil tisti dannajlepši del jame. Mladci pa so med tem navrata Igorjeve Škode z žogo vtisnili čestitke.Jutranji B-zapisnik v gostilni Pri Vrtnarju vPodlipi je bil dolg in tekoč!

Tudi na kasnejših akcijah je bilo Pod-strešje mesto zastojev. Med objemanjemkapnikov na levi strani je Polde prisegal navečno nepremakljivost. Tudi njega je omeh-čala vrv.

»Trikraljevske« akcije šestega januarja nadan Svetih treh kraljev na našem klubupotekajo od leta 2001. Z veseljem jih obi-skujejo starejši in mlajši jamarji ter priprav-niki. Pa tudi planinska koča s svojo okolicona klubu ni neznanka, saj so si jo nekateridobro zapomnili. Svoj jamarski krst so do-čakali leta 1993, ko sta se Luciferovanja inobiska jame udeležila dobra dva ducatačlanstva, kot ga je v 51. številki Biltena opi-sal Aleš.

Letos pa nam je ob vsej obilni suši jamadovolila obisk v najnižjih delih pod Velikodvorano skozi suh sifon v Spodnjem rovu.

Z Andrejem sva se plazila, bentila, trgalakombinezone in občudovala heliktite in ara-gonite v ozkih rovih, ki pa prav nič ne spo-minjajo na zgornji del jame. Živalstva nič,blata malo, sledila sva prepihu in ocenila,da se rov spušča, z nekako sto metri poli-gona. V torek, tri dni pred dnevom refor-macije, ko smo jamo obiskali z merilnimkompletom, pa je bilo bučanje vode podpodorom Velike dvorane glasno, sifon papoln vode. Vse zaplete zaradi spremembeplana akcije nam je prijazno reševal Jernej,ki je skoraj trikrat prehodil jamo, ko je zanami nosil pozabljen zvezek za vpis meritevin vrvi, po katerih naj bi se vrnili. Čakali ganismo, saj je hiter, res hiter. Jamo zmoreobiti v pičlih 16 minutah; morda zato, kerne nosi plezalne opreme, morda zaradi...

S svojo lepoto je jama ogrožena zaradimožnosti odnašanja in nenamernaga poš-kodovanja kapniških tvorb. Varstveni režimpodzemeljske geomorfološke naravne de-diščine in zaprt vhod pa bi Jamo Svetihtreh kraljev zaščitil pred propadanjem.

Vidimo se okrog šestega prosinca!

Brko in Tibor počivata med obiskom jame leta 1993. Foto:Peter Gedei

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:5699

100

Čehi 2Pohajkovanje po najgloblji slovenski jami

PETER GEDEI

ekje v sredini leta 2001 sva se potelefonu slišala s Tonetom Palčičem.

Po običajnih temah v stilu dela in nalogematičnega jamarskega kluba je beseda na-nesla tudi na nekaj povsem neobičajnega.Na začetku se mi je zdelo vse skupaj kotznanstvena fantastika, ko pa mi je kasnejezadevo osvetlil iz različnih kotov, me je žeskorajda prepričal. Govoril je namreč o naj-globlji slovenski jami Čehi 2, ki se nahajavisoko nad Bovcem. Pozimi naj bi jo opremi-li do »podna« in seveda poglobili ali podalj-šali. Tone me je z izborom jame prav gotovopresenetil, saj kaj takšnega od »nižinskega«jamarja res nisem pričakoval. Dosedanja po-dročja, ki so jih raziskovali jamarji iz borov-niškega kluba, so bila predvsem na nizkihnadmorskih višinah, prav gotovo pa ne vvisokogorju. Med raziskovanjem teh nižin-skih notranjskih lukenj so se večkrat sreče-vali z rakovškimi jamarji, zagnanimi in spo-sobnimi za večje raziskave. Beseda je dalabesedo in kmalu je nedolžna misel preraslav velikopotezno akcijo.

Do takrat jame sploh nisem poznal, ve-del sem da obstaja in da je s približno –1300metri najgloblja slovenska jama. Seveda mini bila poznana niti zgodovina raziskovanjte jame, kaj šele natančen načrt ali legavhoda. No, zadeva me je prav gotovo zani-mala že iz gole radovednosti, zdelo pa se mije malce neverjetno, da bi tudi jaz spoznalglobine te jame, saj kakšnih posebnih izku-šenj z globokimi jamami ravno nisem imel.Ponavadi smo šarili nekje do stotih metrovglobine, a so bile to zoprne jame, nekateretudi zelo ozke. Res pa smo tu in tam skočilitudi dosti globlje, če ne drugega zaradi bolj-

šega spoznavanja večjih globin.Meseci so minevali in december se je

nezadržno bližal, v tem času pa se je zgo-dilo še marsikaj, med drugim tudi rojstvomalega Timona. K projektu je pristopila Ja-marska zveza Slovenije in opremljanje jamedo globine –900 metrov je prevzel JankoMarinšek. Začela so se tudi mrzlična iskanjapokroviteljev, na koncu pa je medijsko po-kritost prevzelo podjetje Siol. Na njihovispletni strani naj bi objavljali kar se da sve-že posnetke iz jame in objavljali novice onapredovanju in morebitnih novih raziska-vah. Jamo so medtem že pridno opremljaliter znosili ogromne količine opreme do baz-nega tabora pod Bandero, pri čemer je po-magal tudi helikopter.

In tako je prišel dan odhoda, ko sva sez Dejanom Žugljem kot edina predstavnikanašega kluba zgodaj zjutraj odpravila navožnjo proti Bovcu. Dogovor je bil ob osmihzjutraj pri B-postaji žičnice na Kanin, karsva spoštovala in se po jutranji vožnji točnopojavila na dogovorjenem mestu. Bila svaseveda edina in ni nama ostalo drugega kotnaužiti se sončnih žarkov, ki so počasi začelioblizovati vrhnji del Krnice. Premaknila svase do bližnjega bifeja, malo pokramljala zdomačini o slabem turizmu in snežnih raz-merah ter se navduševala nad dobro vre-mensko napovedjo. Snega je bilo bolj malo,kar je pomenilo, da pot navzgor prav goto-vo ne bo težavna. Bala pa sva se sevedavečjih otoplitev ali pa bog ne daj celo dežja,slabo pa bi se nam vsem pisalo tudi obkakšnih večjih snežnih padavinah. Tam zgo-raj si bolj ali manj odrezan od sveta, obkakšni megli ali snežnih zametih pa je pot

N

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56100

101

navzdol podobna tavanju v beli puščavi.Po daljši kavici sva se urno odpeljala do

B-postaje, kjer sva kljub postanku v bifejuše vedno samevala. Pobrcavala sva zamrz-njene kamne in iz avtomobila zmetala vsopotrebno opremo. No, počasi so se akterji tekaninske dogodivščine le začeli zbirati inproti koncu je bilo na platoju pred postajože prav živahno. Privlekli so se tudi nališ-pani Siolovci, malo pokramljali s »ta glavni-mi«, ostali pa smo se lenobno nastavljaližarkom in pripravljali opremo. S terencemso nas kasneje na hitro še potegnili do skraj-ne točke, ki jo še lahko dosežejo štirikolesni-ki, tu pa nahrbtnike ter »prasice« na ramein hajd v hrib. Na začetku se je pot vila šepo gozdnatem terenu, resda bogatim zmajhnimi luknjami, podrtimi drevesi in za-metanimi potmi, a vseeno dovolj ljubka za

sproščen klepet. Seveda pa je sape že kma-lu pričelo primanjkovati.

Tako se je pot strmo in nezadržno vleklanavzgor, gozdna meja je počasi začela za-ostajati za nami in gorski svet se nam jeodprl v vsej svoji lepoti. Na levi surova aprekrasna Krnica ter na desni naš cilj, taborpod Bandero. Čeprav je bilo ozračje podminusom, smo se med hojo seveda ogreli,pokali še kakšne mastne vice in si praviliherojske jamarske anekdote. Le da čas čimhitreje mine. Meni pa je poleg vsega hude-ga (najbolj od vsega mi gre na jetra hojanavkreber) uspevalo še ves čas pritiskati nafotoaparat. Na koncu, ko smo se privlekli dotabora, smo ugotovili, da nam je vzpon vzeldebele tri ure, čakala pa nas je še nekaj-dnevna avantura v jami. Razveselili so nasz novimi PVC-kombinezoni, ki pa so se ka-

Na levi Krnica, na desni pa naš cilj.Skrajna točka za štirikolesnike.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56101

102

sneje zaradi sušnega obiska izkazali za boljslabo izkušnjo. Za odhod v jamo si je moralvsak priskrbeti transportko z vso potrebnoopremo za preživljanje vsaj trodnevnegaprostega časa v jami. Seveda ni smela manj-kati hrana, pijača, rezervna obleka, pa šerazne druge čudovite potrebščine.

Moja zadolžitev na akciji je bilo fotogra-firanje. Ker pa to v jami sam težko počneš,sem se domenil z Dejanom, da bova vsaj do–900 metrov po jami napredovala skupaj.Rečeno, storjeno. Ob sedmih popoldne svabila opremljena in pripravljena na vstop vjamo, pred nama sta krenili že dve ekipi.Pred tem sem še veselo pritiskal na sprožilecin malo pred vstopom opazil, da fotoaparatne vleče filma. No, lepa reč! Zadevo semhitro popravil ter se spraševal, česa nisemposlikal. Za nadaljevanje tragedije mi je že v

prvi vhodni dvorani po malce daljši pripraviin »fotki« (cca. 5 minut) zatajil Dejan in rekel,da takole počasi ne bova nikamor prišla. Se-veda se je po prvih basanjih skozi NevskijProspekt morala zgoditi še najbolj zoprnazadeva: odpovedal mi je Auto TTL kabel za»fleš«. In da si ne bi delal utvar, da je konecz nezgodami, je za finale crknil še »suženj«za sprožitev dodatnega fleša. Na koncu semtako imel uporabno le naslednjo opremo:Olympus OM 4-Ti z objektivom 28 mm,Metz 45, Vivitar 283 in pest dobrih starihbulbov s sprožilcem. Fleša sta lahko delalale v ročnem načinu. No, pa na en luštkanmajhen stativ ne smem pozabiti.

Pa sva se z Dejanom kaj hitro ujela. Šibalje pred menoj, jamo si je ogledal že naprejšnjih akcijah, jaz pa sem ob primernisituaciji zaustavil napredovanje, izvlekel vso

Meandri in ožine v Nevskem Prospektu.Dejan na vhodu v jamo.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56102

103

robo, pritisnil fotko, pospravil vso robo intako znova in znova. Na koncu je bilo upo-rabnih fotografij iz jame okoli 110, pa si karpredstavljajte, kolikokrat je bilo treba opra-viti vse priprave za uspelo fotografijo. Pozačetnih ožinah in kratkih skokih se je konč-no pojavila prva daljša stopnja, imenovanaMaria Dolores. Brezno zelo lepe ovalne ob-like se na dnu prevesi v ozke meandre, kipa se tokrat vlečejo malce dlje kot mukotrp-ni Nevskij Prospekt. Ta del ima sedaj zani-mivo slovensko ime Nevednež, kjer se vglavnem sprašuješ, kje si in koliko je še dokakšne prijetnejše stopnje. Ta te razveseli vobliki brezna Maranto, le malo naprej pa souredili prvi bivak. V sobici širine okoli 6metrov je na desni strani manjša polica,kjer je bolj za silo stal šotor. Sprejel je lahkotri osebe in na takšen luksuz sva z Dejanom

okoli ene ure zjutraj tudi računala. Na ža-lost pa sva se malce uštela, ko sva opazila,da je druga ekipa v sestavi dveh fantov indekleta zavzela celotno spalno površino inker so se po reku »Kdor prvi pride, prvimelje« udobno namestili, sva si z Dejanomidejo o kakšni topli postelji lahko le še na-risala. Na srečo je bilo v bivaku še dovoljspalnih vreč, zato sva se z dvema napotilanazaj pod brezno, si uredila steljo na os-trem kamenju in se vrnila k zaspancem.Hrane je bilo v izobilju, skuhala sva si juho,se malce narežala in se še polna energije invisoke morale stlačila v spalne vreče.

PVC-kombinezon pa je seveda potihemzadrževal vso vlago, ki sva jo pridelala medtlačenjem skozi ožine, zato sta bila podkom-binezona popolnoma premočena. Ni kaj, niostalo drugega, kot poskusiti se posušiti v

Prva globlja vertikala, Maria Dolores. V Nevednežu.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56103

104

spalni vreči in dve uri drgetanja sta minili,kot bi mignil. Po sušenju naju je do jutranjihur čakalo še veliko premetavanja, a spalasva le. Ob 7.30 zjutraj naju je trojka izšotora že začela prijazno buditi z različnimibedastimi smešnicami: »A je bilo trdo, hehe,« in podobnimi. Namesto da bi se odpra-vili naprej v jamo, pa so jo kar odkurili ven.Ih, čudaki. Tabor so pustili za seboj v dokajsolidnem stanju, kjer sva uspela najti tuditopel čaj. Do kakih 11h sva se tako prekla-dala po taboru ter se malce otrdela odpra-vila naprej v neznane globine.

Zopet so si sledili dolgočasni meandri inkratke stopnje, ko sva končno prispela dovečjega prostora in napisa na steni »Grossoe Stanco«. Stopnja, globoka okoli 200 me-trov, je na začetku še dokaj ozka in sledimeandru, a se po kakšnih 50 metrih dodo-

bra odpre in pred teboj zasije zares veli-častno brezno. Nekaj posnetkov sem takonaredil kar na vrvi, mirno odprl kovček,pripravil fotoaparat in fleš, slikal ter vseskupaj uspešno pospravil. Če bi mi kaj pad-lo... raje ne pomislim. Brezno se konča zlepo dvorano in nadaljuje že v malce spre-menjenem okolju. Skale so bolj sprane in žeimaš občutek velikih vpadov vode. Sledi Ga-lerija Stari Tribola, spet nekakšna mešanicameandrov in kratkih stopenj, ki nas končnopopelje do velike in zelo lepe Dvorane carja.Iz stropa dvorane s čudovitim pršenjem (obnalivih z bobnenjem) priteka voda in sepretaka v potok, kateremu sledimo v pre-krasno Galerijo Pahoriglio. Tu jama počasizamenja obraz. Sledimo potoku ter se ka-sneje spustimo v veliko Dvorano »Pri Van-čarju«, kjer naju je že čakal drugi bivak.

Stopnja »Grosso e Stanco«. Proti globini jama zamenja podobo.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56104

105

Ker sva v bivak prispela dokaj zgodaj,okrog 19.30 ure, tam seveda ni bilo nobe-nega. Fantje iz prve ekipe so se še zadrže-vali globlje, kjer so opremljali spodnje stop-nje proti Dvorani Don Ermenegildo. No, na-jino delo je bilo za tisti dan končano. Detajl-no sva poslikala vse do –900 metrov globi-ne, sklenila sva se malce okrepčati in pred-vsem počakati na prvo ekipo. Vrnili so seokoli 21. ure in v popolnoma zasedenembivaku so že pričele krožiti najrazličnejšejamarske zgodbe. Z Dejanom sva še koleba-la ali stopiva še isti večer do –1000, čezaradi drugega ne, pač zato, ker je treba,vendar je na koncu zmagala lakota in dobradružba. Na žalost pa so proti večeru povoxu v tabor začele prihajati bolj pesimistič-no obarvane novice. Marinškova ekipa, ki sebo jutri začela spuščati v jamo, potrebujeprazen bivak in jamo, zato vsi ven! Ni namostalo drugega, kakor da se po dobremspancu odpravimo proti izhodu.

Po solidno prespani noči smo se v zgod-njem popoldnevu odpravili ven. Dejanu inmeni je družbo delal še Matej Dular in takosmo se počasi začeli vzpenjati. Vsak je bildodobra otovorjen s transportko, Matej inDejan še dodatno z vsak po tremi spalnimivrečami, jaz pa ovešen s fotografsko opre-mo. Vzpenjanje se je zoprno vleklo, pa tudivečdnevno neprestano skakanje v takšni ja-mi jamarja kar primerno utrudi. Privleklismo se do prvega bivaka, kjer sem prvotnoše namevaral morda tudi prespati, vendarsem moral te načrte hitro opustiti zaradipolnega bivaka. Spet. Ni ostalo drugega kotda smo se po krajšem okrepčilu zopet po-dali naprej proti izhodu. Pa se je vse skupajzelo zavleklo, zadnje ožine pred vhodnimbreznom so postajale čedalje težje premag-ljive. Utrujenost pač rada pobira svoj davek.

Končno smo se privlekli do vhodne dvo-rane, kjer smo opazili, da manjka vrv. Pre-iskali smo vse stene, klicali proti izhodu, aodgovora ni bilo. Slušalko voxa smo pustili v

prvem taboru, zato na jamski telefon nismomogli računati, poskušali smo tudi z raznimikavbojskimi varijantami, pa seveda nobenani pomagala. Ni nam preostalo drugega, ka-kor da si pripravimo zasilna ležišča. Na srečosta Matej in Dejan nosila vsak po tri spalnevreče, v katere smo se z užitkom zavlekli.

Kamnita glava v Dvorani carja.

Prijetna družba v bivaku na –900 m globine.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56105

106

Nekje proti zgodnjim jutranjim uram pa nasje predramilo klicanje na vhodnem breznu,kjer se je kmalu pojavila rešilna vrv. Karnajhitreje smo jo popihali ven. Kasneje smoizvedeli, da je Tonetu med izstopom po-nesreči uspelo za seboj potegniti vrv, ki seje zataknila visoko nad dnom brezna.

Zunaj je bila prava zimska idila. Sneg jezmerno, a čedalje močneje naletaval. Dejanse je kmalu odpravil spat v šotor, saj se jeodločil še enkrat spustiti v jamo, trdno od-ločen, da doseže dno, meni pa se je na vsaknačin zahotelo domov, objeti Majo in Timo-na. Pot navzdol je bila po eni strani zanimi-va, saj je bilo zaradi zoprnega naletavanjatežko slediti poti, pa še sneg jo je že počasizasipaval, po drugi strani pa nevarna zaradizelo težke orientacije. Malce nižje, ko semsrečal Maksa Merelo in Aleša Stražarja, ki stase odpravljala navzgor, pa je bilo spet lažje,saj je bila gaz zopet utrjena. Po dolgem in

napornem pešačenju sem z velikim veseljemzagledal avtomobil, se preoblekel in se počasiodpeljal proti Ljubljani. Na slovenski cariniso me kljub obupnemu videzu seveda vpra-šali, če imam kaj za prijaviti, odpreti pa semmoral tudi prtljažnik, če slučajno kaj čudne-ga tovorim iz tistih daljnih koncev.

Avantura se je za mene že končala, ko seje za Dejana spet začela. Z Matejem sta seše enkrat odpravila v jamo, kjer sta v ekipiše drugih jamarjev dosegla takratno dno na–1370 metrov. Kasneje so slovenski jamarjinašli prehod v končni dvorani jame in seuspeli prebiti do globine –1533 metrov, kjerpa nadaljnje raziskave ovira sifon. Na kon-cu se moram še zahvaliti podjetju Diastudiogospoda Klemenca, ki mi je odlično razvildiapozitive, poslikane na Fujijev diafilm Pro-via Super FineGrade 100F.

Fotografije z akcije si lahko ogledate nanaslovu: http://www.ljudmila.org/jkz/cehi2.

ČEHI 2(stari načrt do globine -1370m)

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56106

107

Moje blagajnikovanje TIBOR GEDEI

S pisanjem prispevka sem odlašal me-sece in mesece, uredniku Biltena ob-

ljubljal in obljubljal, napisal pa nič. Tole pi-sanje bi ne nastalo, če se ne bi prikazalspiritus movens – Brko, ki me je januarja2004 brcnil v rit in me nagnal spisati pri-čujoči prispevek, ki govori o dolgoletnemudelu blagajnika JKŽ.

Vsako ljubiteljsko društvo v Sloveniji izsvojih vrst izvoli člana, ki se peča z društve-nimi financami. Izvoljeni blagajnik je pravi-loma redkobesedna oseba, ki pa zna glasnogodrnjati ob vsakršni debati o morebitnihstroških. Blagajnikovo poslanstvo je, da prid-no beleži finančni promet kluba, pobira da-vek v obliki članarine ter budno pazi nadrobiž, ki se preko leta nakaplja v klubskoblagajno. Blagajnik praviloma nikoli ne go-

vori o svojem delu, še manj o stanju naračunu, najbolje je, da ves čas kaže podoboobupanca, ki je tik pred bankrotom. Naj-slabše se mu godi v času, ko za občni zborpripravlja letno finančno poročilo, saj se te-daj številke o prilivih in odlivih začarajo inkažejo popolnoma neresnično stanje klub-ske blagajne – po navadi v blagajnikovo ško-do. Če ob pripravi bilance blagajniku ni tre-ba bistveno pokrpati primanjkljaja z lastnimdenarjem, potem se sprijazni s svojo tlakoše naprej in na občnem zboru stoično sprej-me »funkcijo« ter mandat za leto, ki sledi.Slednje sem storil vsaj 9-krat zapored.

Poslovanje z denarjem je danes tesnopovezano z mislijo o nečednih poslih. Začasa Jugoslavije je bilo drugače. Finančnoposlovanje podjetij je bilo urejeno na veliko

Običajno, resno blagajniško poslovanje na Hrvatskem trgu.

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56107

108

bolj blag način kot danes. To so bili časi, kose je poslovalo bolj na zaupanje, o velikihbarabijah ni bilo slišati, ljudem pa načelomatudi ni kaj dosti manjkalo. Vprašanje o tem,kdo na koncu v resnici plača, ni bilo takozelo bistveno – živeli smo v resnični deželisanj delavcev in kmetov. Tudi s finančnimposlovanjem JKŽ ni bilo nič narobe, le de-narja v blagajni praviloma ni bilo nikoli pre-več. V blagajniškem poslovanju JKŽ je priš-lo, kolikor vem, le do enega neprijetnegapripetljaja v zvezi s klubskim denarjem. Što-rija je naslednja: zdaj že pokojni član JKŽ jesunil društveno štampiljko in si ožigosalsplošne naročilnice, z njimi pa enostavnostopil v trgovino in si nakupil znatnejši kupživeža za domov. Tedaj se je pač poslovalodrugače – v trgovino si prišel z nekim brez-veznim listkom in že si lahko prevzel 100kvadratnih metrov anhovskih salonitk ali pa100.000 prozornih polivinilnih vrečk. Pod-pisal si dobavnico o prevzemu blaga in hajdiz robo v svet...

In zato: Blagajništvo je sila resna stvar.Finančni promet moraš imeti pod kontrolo,da zmoreš ob obračunu izdaviti bilanco. Le-ninova misel uči: »Zaupanje je lepa stvar, akontrola je še boljša«. Dvakrat sem bil izvo-ljen za člana nadzorne komisije, ki je pre-gledovala finančno poslovanje društva. Bla-gajnik je bil tista leta naš preizkušeni banč-nik Vito Hussu - Sokol. Pregledovanje poslo-vanja se je izvedlo na njegovem domu, zabelo okroglo mizo v kuhinji. Nadzorniki smose dodobra nacedili piva, vsak je pokadilpošastno veliko cigaret in tako smo z vsovnemo ves večer pregledovali neke blagaj-niške knjige, ki pa de facto sploh niso obsta-jale. Sokol je na mizo polagal šopke raču-nov, ki jih je zmečkane vlekel iz polivinilnihvrečk ter jih pred komisijo ravnal in gladil.Potem smo malo preračunavali, na koncupa nekaj podpisovali in vse je bilo OK, takoza JKŽ, kot za SDK (Služba družbenegaknjigovodstva).

A Sokol se je posla z leti nažrl. Na na-slednjem občnem zboru smo iskali novožrtev – novega blagajnika. Potem vse tiho jebilo... kar nekaj časa... Vsi pa smo vedeli, dabo nekdo moral to delo podedovati. In ko sose oči zbranih uperile vame, sem takoj ve-del: »Dragi moj, mrzel si...« in isti večer semprevzel kovinsko blagajno in funkcijo. Postalsem blagajnik JKŽ in si rekel, da bom nalogovestno opravljal, da bom malo posodobil na-čin knjigovodstva in da računov zagotovonikoli ne bom tlačil v polivinil vrečke. Nikoli.

Poslovanje sem uredil zgledno. Uvedelsem blagajniški dnevnik, z gotovino poslovalle v nujnih primerih. Sokol mi je prva letaše pomagal pri sestavi bilance uspeha –poročila za SDK. Pa sva ga vedno nekajpolomila, vselej so z SDK prihajale zahtevepo popravkih. Nikoli jim ni bilo prav in ved-no so referentke z SDK bentile nad AlešemLajovcem, glavnim podpisnikom, naj zabogauredi zadeve. Kaj moreš, tistega papirja šedanes ne bi znal izpolniti zadovoljivo. Dolgaleta zapored smo ponavadi zaslužili in za-pravili kvoto današnjih 300.000 SIT na le-to. Okoli 80.000 SIT smo porabili za pripra-vo občnega zbora, nekaj denarja je šlo zaBilten, jamarsko šolo in nenazadnje za nov,a stalen strošek – najemnino prostorov naHrvatskem trgu, ki smo jo začeli plačevatiob preselitvi v talno zaklonišče. Uvedel semplačevanje članarin preko položnic, da bibilo poslovanje bolj pregledno, tudi posle ssponzorji smo urejali na podlagi pogodb inpraviloma preko SDK.

Zadnja leta smo pridobili zanesljivega do-natorja – mestno civilno zaščito. Denar stega naslova je razdrobljeno, a z gotovostjoprihajal preko celega leta in decembra smovsakokrat hiteli kupovat jamarsko opremo,da bi podarjeni denar v resnici porabili. Ta-ko so tekla leta, večjih nepravilnosti ni bilo.Na okencu SDK so se menjala dekleta, mno-go čednih deklic se je v dolgih letih zvrstiloza »šalterjem« na Miklošičevi. Na četrtkovih

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56108

109

sestankih kluba so se ga člani brezskrbnonažirali, jaz pa sem imel ves čas delo zblagajno, z nekim pisanjem v neke bloke inbojaznijo, kaj bo pokazal letni obračun. Takoleto za letom in vnema je pošla – počasi semse dela zaradi rutine naveličal.

Preživel sem še uvedbo DDV-ja, uveljavilspremembe v finančnem poslovanju druš-tva, se udeležil tečaja za blagajnike, kjer semspoznal mnogo novih zakonsko predpisanihsprememb pri delu blagajnika. Napovedova-la se je selitev finančnega poslovanja z SDKna poslovne banke. S tem se mi iskreno re-čeno ni več dalo ukvarjati, moja vnema jeresnično zvodenela. Zamenjave blagajnika nibilo moč uresničiti prav zlahka. Na občnemzboru leta 2000 mi to ni uspelo. Vsakdo seje prevzemu tega posla resno izogibal.

Leta 2001 pa je Maki s svojo prepričljivokritiko okrcal vse zbrane na nekem rednemsestanku JKŽ in zgodila se je odrešitev. Za

prevzem blagajne in z njo povezanih poslovse je odločila Kristina in na občnem zboru,ki je sledil, prevzela funkcijo, jaz pa popol-noma nov Meandrov rdeči kombinezon kotdarilo članov dolgoletnemu blagajniku.

Vidim, da gre Kristini lepo od rok, kaj najrečem... še na mnoga leta!

Tole pisanje pa ni edini pomnik blagaj-niškemu delu, ki sem ga opravljal. Vse raču-ne in blagajniške izkaze sem ob koncu letapreluknjal, trdno povezal z žico, zvil v svež-nje in shranil na varno mesto. V talnemzaklonišču pod hotelom Park, točneje v sobigospodarstva, se nahaja nizka predalnaomarica s kovinskim pokrovom, ki spominjana meh harmonike. V tej omarici se nahajablagajniški arhiv. Prav tja sem vsako leto poobčnem zbou spravil nov sveženj. Tam ležeti svežnji, urejeni po letnikih in vsak odzvitkov je stlačen v prekrasno prozorno po-livinilno vrečko.

Pregledovanje knjig pri meni doma, Cvar odkljukava zbirnik, Kristina premetava račune...

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56109

110

lovek gre med jamarje in dobi – zadomačo nalogo napiši prosti spis! Ne

moreš verjeti! Še večja težava je v tem, dasem prosti spis, no, esej, pisala nazadnje namaturi, ki pa je že zelooooo daleč. Ampakposkusiti ni greh, pravijo.

Prva jama, v kateri sem bila, je Taborskajama. Šolski športni dan. In kasneje družin-ski izlet v Postonjsko jamo. Ker se mojemufantu to ni zdel omembe vreden spisek,sem bila deležna še vódenega ogleda Mač-kovice. Tukaj sem spoznala resnični namenčelade – ob vsem mojem obračanju glave inpoizkusih vzravnane hoje v prenizkih pre-delih bi ven prišla obtolčena kot hruška!Jama mi je bila tako neznansko všeč, da

Moje prvo srečanje s štrikom ŽIVA HRIBAR

Č sem še cel teden vsem razlagala, da gremmed jamarje. To je bilo daljnega leta 1997.Rezultati so znani.

Lansko jesen pa sem na veliko presene-čenje vseh, vključno z mano, le zbrala po-gum. Na internetu sem poiskala najbližjedruštvo. JKŽ je imel tako lepo spletnostran... Vendar tudi tu ni šlo brez težav.Zaklonišča nikakor nisem našla, pa me jesam predsednik kluba počakal na avtobusnipostaji pred naslednjim sestankom in šezadnje ovire so bile premagane!

Kmalu je padla odločitev: v okviru jamar-ske šole se 17. 11. 2002 začetnike pelje vStoto jamo. Po opisu starejših članov klubaje to manjša jamica, par metrov vhodnega

Miha še z zadnjimi napotki pripravlja Živo na najen prvi spust. Foto: Aleš Lajovic

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56110

111

V vhodnem breznu. Foto: Aleš Lajovic

brezna, ki se ga »premaga po štriku« in trilepe dvoranice. Štrik, halooo?!Štrik, halooo?!Štrik, halooo?!Štrik, halooo?!Štrik, halooo?! Ne vemniti, kaj so vsi tisti »obeski« na mojem pasu,kaj šele kako se leze po štriku! Da ne go-vorim o tem, da moraš obvezno prilestinazaj gornazaj gornazaj gornazaj gornazaj gor. Bila sem navdušena, ker se po-dajam na nov teren, ampak tole s štrikommi pa vseeno ni dalo miru. Ko je prišlausodna sobota, me je že pošteno razganja-lo od radovednosti. Da pa bi bila zmeda vmoji glavi malo večja, je nekdo omenjal šeneko prepenjanje, da bo lažje. Sedaj sembila pa že stoodstotno prepričana, da iz tejame ne bom prišla brez pomoči Jamarskereševalne službe!

Prišli smo do jame. Na tem izletu sva bilaprisotna dva tečajnika, Sašo in jaz (MiheStauta ne štejem, ker je že dobro vedel,kako se leze po štriku!). Po natančnem opi-su ravnanja z vrvjo in uporabi ustreznih»obeskov« je padlo vprašanje, kdo gre prvi.In ker je Sašo ravno tedaj moral na WC, jebila odločitev zelo lahka. Stopi sem, odprizavoro, štrik noter, pa zapri zavoro, še skozivponko in 3, 2, 1... gremo! In to gre samotako hitro kot jaz hočem. Neverjetno! Pozačetnem šoku sem bila po mojem mnenjudokaj hitro na tleh.

Boštjan mi je dal malo (vil)jamovke zapogum in sledil je ogled jame. Jama je bilares »luštkana« vse do trenutka, ko so naz-nanili povratek na površje. Sama tehnikaplezanja po štriku niti ni bila tako težka,kot je bilo nogo težko prepričati, da mora

dol s skalice, da gre lahko roka malo višjein za roko tudi jaz. Kakšen meter predvrhom je noga končno začela ubogati mož-gane. Ko sem končno prišla ven, je bil strahpozabljen, navdušenje nad svojimi dosežkinepopisno (čeprav po barvi mojega obrazatega ni bilo mogoče sklepati) in komaj semčakala naslednjo jamo.

SPLETNA STRAN JAMARSKEGA KLUBA ŽELEZNIČAR

HTTP://WWW.LJUDMILA.ORG/JKZ

Vtisi

bilten 01 prvi.p65 10.2.2004, 12:56111

112

1

Samôta tisočletna pokopanaOd nékdaj vsa je v~miru počivála,Neštete je kotičke vse var’vála,Edini glas je voda neugnana

Tu tema vlada, tema neprestana,Pod zémljo je le živa trdna skalaOd vékov večno starih mirno spala,Dokler ni globlje v~nedra zemlje sprana

Zaz’jále mnoge so povsod razpokeEné so drobne, druge pa široke,Mil’járde kapljic klešejo ta kamen.

Le vŕta voda luknje si globoke,Jam vél’kih svode si gradi visoke,Al’ ko pa človek vse to najde – amen!

Soneti Viktor Robič - Brko

2

Ni razumét’ mi ônega človeka,En ped zanj konec je svetá od nosa,Zanj vse je b’ló in je iz en’ga kosa,Ni sreče večje, kot je nova obleka.

A le zakaj se k~ničnosti zateka,Ne lóči ôkol’ sebe plev od prósa,In zná ne, kaj sonet je, kaj le glosa,Se v~nič življenje njemu prazno steka.

Vendár na srečo niso vsi enaki,En’ manjši, drug’ pa večji so bedaki,Tud’ taki so, ki se nikdár ne~ustáv’jo.

Odkrit’ pod zémljo, pod vodó, čudaki,Viharjev druz’ga svéta so junaki.In zmago nôvo ôni vsak dan slav’jo.

3

Se glásno sliši zven prek polja, mesta,Ko zvôna gláse v šir in dalj ponese,Res melodije svoje v~svet zanese,In jih je polna hiša, travnik, cesta.

V~men’ pa drugačen klic odmeva, res taNa krilih domišlije me odneseObískat mnoge kraje, vrnit’ ne se,Se užit’ narave širnega dražesta

Tihó me kliče v góre, gozd in vódoIn tja v~podzemlje, kjer še prijat’li bodo,Kot jaz, našlí si izpolnitev v~duši,

Le tam na tesnem začutil’ svobodo,Iz dna srcá hvalili bomo~usodo,Cel’gá življenja tu skrivnost se ruši.

4

Mladost izzivov novih išče pota,Le kam lahko te spet povede želja,Ah, náj le najde nov’ga si veselja,Da zdaj na vrsto pride stvar’ca stota.

Enkrát tud’ tja, kjer večna je temôta,Mir tám neskončni, vedno je nedelja,Uteč’ vsakdánu, stran te naj odpélja,Je najti tam skrivnostna še lepota.

Al’ várji, tam je še neznán’ga svéta,Mnog’tera ti nevarnost se obeta,Ak’ ti ne slušaš, stari kar velijo.

Radó ti pomagali, reč presnetaJe štrik in kovačíja vsa prekleta,Uspeha tvoj’ga že se veselijo.

Soneti

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:56112

113

5

Bolj divje včasih naše je življenje,Radí b’imeli vsak dan avanturo,Enkrát pač treba je spoznat’ naturo,Zaustávit’ že nenehno to hitenje.

Naj naše pravo zdaj bo to mišljenje,Od sebe znova pričak’vat’ bravuro?Al’ si približat’ le poslednjo uro,Vsem svojim zgodaj pa nar’dit’ trpljenje.

A kdaj mladó srcé je poslušaloNasveta še je tisočkrat premalo,Tegá, ki mú ga dá bedak ta~stari.

Uspehom zaslepiti se je dalo,Resnično pameti je kljubovalo,Eh, zdaj ga pa lahkó le bog obvari!

6

Spomin še drobne slike riše jasne,Pred kratkim smo v~podzemlju temnem rili.Eh kaj, če spet nazaj nas nekaj sili,Tam najdeš čudežev narave krasne.

Glas tíhi, zven še kapljice počasne,Res vsi trenutki taki so nam milí,Enkrát morda se bodo še vrnili,Močnó zapél’ slapov šumôte glasne.

Od kod se želja ta je porodila,Vsak dán na novo se je povrnila,Tja nót’ spet kmalu moramo oditi.

Ej, naj vedo ljudje, da je ta silaMoč lé narave v~meni prebudila,Od kód drugod bi mogla ona priti.

7

Velika cél’ga svéta so čudesa,En čas bi hôdil, da bi jih obiskal,Če tud’ vsak dan bi še in še jih iskalNe ustávil časa b’ vel’kega kolesa.

Očém pa skrit’ ni moč nikol’ nečesa,Spoznát’ lepot narave, da bi vriskal,Takó še slepi ne b’~oči zatiskalIn h’tel na zemlji videti nebesa

Veselje vsak dan znova mi dobimo,Ak’ še spolnitev želje doživimo,B’~želéli dočakáti svojo srečnost?

In zdaj vabilo naj ne pozabimo,Le spet v~podzemlje mi se napotimo,Oh, kje bi mogli lepšo najti večnost?

8

Tam daleč so nekje spet nove jame,Edini nisem, ki ga tema vabi,Morda še danes koga volja zgrabi,Naj klic te družbe svoje čuva zame.

Ej, kdo trdnó le ne zaupa vame,Samó priložnost to takoj zagrabi,Opreme vse potrebne ne pozabi,Globina rabi znanja, ne le~omame.

Le kam nas pelje danes naša sreča?Odpre naj luč potí temé iskreča,Brezdán nikdár te vase ne potegne.

Iz teme vedno prít’, to želja je goreča.Naj novih strah globin ne preseneča.Eh, jama že noben’mu ne pobegne.

Soneti

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57113

114

9

Kakó že daleč zdaj so tisti časi,Res zemlje le spomin doseže davnoA čas in voda vedno sta dejavno,Le glej, uživaj: káki tu so krasi.

Jezero tu in kapnikov tam stasi,En pót naprej še vodi obetavno,Se dá še dalje priti, to je glavno.Tak’ jamarjem se vedno sliš’jo glasi.

V~globokem breznu drobna lučka sveti,od teme večne~uspelo je otetitrenutek novega svetá neznani.

Enako tuj nam, kot pred tisoč letiMinljiv, pa vendar s~skrivnimi obeti,Enkrát kraljestvo večno nam oznani.

10

V~mladósti mnogo te stvari zanima,Enkrát srcé se prej al’ slej odloči,Temú izôgnit’ sebi se ni móči,En val veselja, né, kar vel’ka plima.

Razum pri tem besede dôsti nimaAl’ tam kjer móst je, preko jarka skoči,Ne misli prej, potem pa solze toči,Se zrésnit’ noče, svetom le odkima.

Ko leta tebi prinesó spoznanje,Al’ si al’ nisi uresničil sanjeMisleč, je kaj od tega bilo vredno.

Uspéhi vsi, le kaj spet dal bi zanje,Kak’ živi so še zdaj spomini nanje,Al’ v~jamo moraš, pa četúd’ za vedno!

11

Po mnogih jamah, breznih razisk’valiOd mladih nog smo, nekaj nov’ga h’teliSi~uspeha lé, ne slave bi želeli,Le drznim ciljem se nasprot’ podali.

Enkrát koraki vél’ki, drugič mali,Do konca jam smo mnogokrat prispeli,Nemál’ trenutkov lepih doživeli,Junaški dnevi so nov cvet sejali.

Al’ vséga lép’ga vedno kmalu mine,Že jutri, kar želiš, za zmerom zgine,En sam še hip v~spominu naj počaka,

Ljubíti nisem nehal jaz temine.Jasnó me sonce svetlo zdaj prešine,Ah, čakaj! Topla tu je ur’ca vsaka.

12

Je mnogo on svetá, gorá preplezal,Enkrát v~strmine, drugič v~globočine,Zanj so izzivi b’li duha širine,Edín’ se na divjóst narave vezal.

Roké je kot podaljšek misli stezal,Obdale zdaj so čudne ga skomine,Od sŕca šir’le so se bolečine,Nenadoma minil’ je, kot bi odrezal.

Strah zgine, vse se je kot prej umirilo,Takó tihó v~neskončnost je utonilo,Rad čutil sŕca svoj’ga bi še bítja.

A misli tok, zdaj vse je preminílo,Na dno jezera teme potopilo,Al’ onstran žé je, njemu več ni žitja.

Soneti

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57114

115

Srečno smo spravili pod streho triindvajset številk BiltenaBiltenaBiltenaBiltenaBiltena. Prva leta je izhajal vsako letoin je bil po obsegu nekoliko skromnejši, kasneje pa na zelo približni dve leti, saj smougotovili, da se v tem času nabere ravno prav materiala. Kljub temu se je vmes pojavilonekaj bienal (v smislu dvoletja seveda), ko Bilten iz takih ali drugačnih razlogov ni izšel.Pa ne da ne bi bilo akcij ali silnih raziskovalnih dosežkov. Nikakor ne! Le nekako ni in nišlo. So pač leta, ko nam pisanje ne gre od rok (dobesedno). Kakorkoli – Bilten izhajaštirideset let in to ni karsibodi! V tem času se je dodobra odebelil in ozaljšal (kar je sevedapredvsem Gedeijevega Petra zasluga) in kot tak dela resno konkurenco Zvezinemu glasilu,ki izhaja pod imenom Naše jame.

• • •Sicer pa Peter tehnično ureja tudi Naše jameNaše jameNaše jameNaše jameNaše jame, ki so cenjena speleološka revija tudi in

celo v svetovnem merilu. Z upravljanjem revije se že vrsto let ukvarja z večjim ali manjšimuspehom Aleš (Lajovic – v določenih krogih bolj znan kot Hov-hov), ki je na tem mestunasledil legendarnega ustanovitelja našega jamarskega ferajna Dušana (Novaka). Dušan seje z upravništvom Naših jam trudil celih sedemnajst let. Bog ve, če bo Aleš vzdržal takodolgo? Država Slovenija se namreč birokratizira s svetlobno hitrostjo. Za »futranje« biro-kracije pa je treba imeti čas, oziroma natančneje – mnogo časa, volje in živcev. E, teh pazmanjkuje!

• • •Kot je splošno znano, se naš svetovno znani ferajn občasno ukvarja celo z raziskovanjem

jam. Kdo bi si mislil! In da tovrstne občasne dejavnosti potekajo kolikor toliko tako, kot jetreba, skrbi seveda modro in nezmotljivo vodstvo kluba, ki ga tokrat setavljajo: Miha(Čekada) kot predsednik, Peter (Gedei) ga občasno nadomešča (kar pomeni, da je pod-predsednik), za opremo skrbita Ljubo (Golob) in Matej (Mihailovski), denarce preštevaKristinca (Jager), s pisanjem zapisnikov na sestankih in ostalimi tajniškimi deli pa se truditaŠpagca (Mojca Vrviščar Zazula) in Milan (Ferran).

• • •V vlogi predsednika naše kompanije zadnja leta nastopa dr. Čekada. Silno agilen mož,

dejaven na mnogih področjih. Poleg tega, da predseduje ferajnu, je po zapletih na Jamarskizvezi Slovenije prevzel tudi vodenje Zvezinega Katastra jam. Vsled silne pismenosti (inljubezni do slovenščine) je objavil že omembe vredno število raznih člankov. Članke zjamarsko vsebino je objavil v našem Biltenu (ki ga je urejal in lektoriral oziroma ga še),v Naših jamah in celo v Delu (priloga Znanost – soavtorstvo z dr. Andrejem Mihevcem).Mimogrede je še doktoriral, se preselil na višji nivo (iz drugega v tretje nadstropje v lastnioziroma očetovi hiši in se končno še srečno poročil. Čestitamo! Le tega ne vemo, ali se boprej rodil tale Bilten ali bo rodil Miha?

• • •Čudna so pota Gospodova! In tako se je zgodilo, da je ondan zapadel sneg, obenem pa

se je ugotovilo, da legendarni Sivček, last Aleša (Lajovic) (Wartburg s trenutno dopolnje-nimi 300 000 km in štirinajstimi leti delovne dobe – lep del na jamarskih akcijah) nujnopotrebuje nove podplate, pardon, gume s primernim profilom za dane drsalniške razmere.

Napotil se je torej k Španu na Brezovico, kjer tovrstne tegobe navadno hitro rešijo, in

(P)osebne novice

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57115

116

(P)osebne novice

stoječega v vrsti ga pobara sotrpeči: »Še kaj hodš po jamah?« »Hm, hm, hm…« »Se me kajspomniš?« »Hm, ja no ja... pravzaprav ne...« Možak je imel kapo z dolgim senčnikom, kimu je prekrivala znaten del obraza, in je bil zato precej nerazpoznaven, pa tudi sicer sega verjetno ne bi spomnil. Vendar je ob misli, da bo treba nekako priti v Ljubljano, ker sebo operacija menjave gum očitno nekoliko zavlekla, vzklila ideja, da se tu ponuja prilikaprevoza. In je pogovor takoj laže stekel.

Izkazalo se je, da sva bila nekoč davno skupaj na akciji v Istri (Batlug), da je prijateljtega in tega in ker je bilo ravno martinovo, da se stari prijatelji dobijo še isti dan nekje vPrekmurju itd. itd. Izkazalo se je, da gre za Bojana (Grošlja). V teh letih, kar se nismo videliin srečali, je študiral v Ameriki, diplomiral, nakar tam doktoriral in potem še poučeval,doma pa se medtem poročil. Trenutno uči na Gea Collegeu v Piranu oziroma je tam kardekan. Lepa reč! Pravzaprav je Alešu rahlo jemalo sapo. Mimogrede mu je pokazal svojegaskromnega Wartburga, ki je čakal na preobutev, potem pa sta se napotila proti Ljubljani.S skoraj novim kovinsko se lesketajočim čokoladno zlatorjavim Jaguarjem z belimi usnjenimisedeži... Res so čudna pota naših članov!

• • •Otroci rastejo. Ni dvoma. In tako se je tudi Nebojši (Matijeviću) primerilo, da si je novopečeni

voznik, sicer njegov lastni sin, nujno izposodil očetov avtomobil. Nedolgo zatem zazvoni telefon:»Oči, pridi me iskat,« se je glasila mila prošnja. »Kaj pa je, sine?« Izkazalo se je, da je ljubljenisine zletel z avtoceste in mimogrede podrl še telefonski stebriček, kajti bila je zima, s poledico,pa sine še ni imel izkušenj. »Sine, ne morem, saj veš, da nimam avta, ker sem ga posodiltebi!« Nebojšo je še zanimalo, če je avto vozen. »Ne vem,« je bil odgovor ljubljenega sinkain potem glas iz ozadja (verjetno policistov): »Ni, ker mu manjka zadnji konec...«

Pri prvem triglavskem jezeru pod Vodnikovim Vršacem. Foto: Z. Ambrož

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57116

117

• • •Zgodi se, da merilna ekipa nenadoma ugotovi, da svinčnik in papir sicer sta, vendar

neznano kje. Ondan je Ljubo (Golob) ta ne tako redek problem rešil tako, da je poiskalprimerno, ravno dovolj veliko, ne pretežko in tanko kamnito ploščo ter z nožem nanjo skiciraljamo s pomembnejšimi podatki. Ploščo bomo vložili v kataster kot prilogo k A-zapisniku.

• • •Akcija je bila načrtovana, tako kot se za naš ferajn spodobi, do najmanjših podrobnosti

in v najdrobnejše detajle. Ljubo (Golob) in Joc (Jože Pristavec) (sicer veterana – prvi poletih, drugi po stažu) sta odšla v Mačkovico, glavnina pa v Logarček. Za tiste, ki ne vedo,naj pojasnimo, da sta obe jami tako rekoč sredi Laz, ki slovijo predvsem po »najlepši hiši«,pa po tem, da tam živi France Šušteršič. Bolj obroben pa je podatek, da je od tam domatudi trenutna ljubljanska županja Danica Simšič. Akcija je bila popoldanska in tako je Jocob pol sedmih v Mačkovici zaslišal, da nekdo v bližini vrta – kar se je kasneje izkazalo zaresnično. Za sedmo uro so bili dogovorjeni, da v Logarčku »proizvedejo« zadostno količinodima, ki naj bi ga prepih zanesel v Mačkovico, če ta povezava sploh obstaja. In sta čakala.In še kar čakala, dima pa od nikoder. Pozno ponoči, blizu polnoči je že bilo, sta končnoobupala. Iz Mačkovice sta odšla do vhoda v Logarček. Očitno je bilo, da je cela ekipa še vjami. Da se ni kaj zgodilo? Že sta se pripravila za spust v vhodno brezno, ko sta na dnuzaslišala glasove. Članstvo se je vračalo iz podzemlja in nedolgo zatem navdušeno pripo-vedovalo o odkritjih stotin metrov novih rovov. »Kaj pa dim?« Ob strastnem odkrivanjudotlej neznanih velikih dvoran in rovov so nanj čisto pozabili...

• • •»Cherchez la femme,« pravijo Francozi. In dotična dama (Nada Čadež), ki ima nedvom-

ne zasluge za nastanek in delovanje našega »ajzenpon ferajna«, je že dopolnila dobrihosemdeset let življenja. Čestitamo!

• • •

(P)osebne novice

Člani Jamarske sekcije PDŽ med raziskavami jam na Visoki Komni v šestdesetih letih.

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57117

118

Članstvo našega ferajna poseduje mnoge skrite, neodkrite pa tudi znane talente. In takoje Damjana (Kenda oz. Hussu) pred leti odkrila, da ji gre pisanje poezije dobro od rok. Trenutnopiše besedila za popevke. Uspešno! Na letošnji Slovenski popevki jih je imela samo tri...

• • •Kot je splošno znano, Matej (Mihailovski) silno ljubi vodo (trenutno ima celo slovenski

globinski rekord v potapljanju na dah), manj znano pa je, da je tudi velik ljubitelj živali.Tako je nekoč vzel s seboj po nakupih tudi sedaj že pokojnega domačega psa, ga privezalpred trgovino in nanj pozabil. Šel je domov in ko se je čez nekaj ur nanj le spomnil in gašel iskat, je bil pes za čuda še vedno tam...

Imajo pa pri tej hiši tudi nekaj metrov dolgega pitona. Ker zanj niso našli primernegadomovanja, ga imajo kar v vitrini knjižne omare. Lepo zloženega. Zadeva nekoliko spominjana kup drv. Brez dvoma se ne spodobi, da bi se piton prosto sprehajal, pardon, plazil po hiši!

• • •Naš ferajn ima nedvomne zasluge, da se je speleološki »osebni opis« občine Vrhnika

temeljito spremenil. Začelo se je pred dobrimi tridesetimi leti s sistematičnimi raziskavamiv kareju Ljubljana – Vrhnika – Žiri – Škofja Loka – Ljubljana. V tistih časih smo predvsemtemeljito »nategnili« Pajsarjevo jamo v Podlipski dolini. Tam je Aleš izvedel tudi svoj prvijamski potop, ki je bil obenem tudi njegov prvi potop nasploh. Sploh so se v tej jami dogajalezanimive reči (beri Bilten št. 13). Mnogo je bilo odkritega na dobrem kvadratnem kilometruosamelega krasa okoli Drenovega Griča oziroma natančneje Lesnega Brda. Tu je številometrov raziskanih rovov preseglo številko tisoč in kot kažejo zadnji dogodki, še nismoraziskali vsega.

Množica akcij je bila v Jamo pri gnezdu, tako da smo se že spraševali, če nekateri članitam dejansko res že ne gnezdijo. Kljub doseženi precejšni globini pa do nivoja Ljubljanice(doseči zaledje izvirov je bil oziroma je še namen teh akcij) precej manjka. Silno uspešenje bil Uroš (Ilič) v Velikem in Malem Okencu (glej Naše jame 44). Šlo je tako rekoč za soloprodor v izvire Ljubljanice na Verdu, ki je znanje oziroma vedenje o ondotni hidrologijiznatno obogatil. Ne moremo tudi mimo dosežkov v Breznu pravilne odločitve na Raskovcu(glej Naše jame 43). Skratka – Ljubljanice smo se lotili z vsemi razpoložljivimi sredstvi naceli fronti. Od zgoraj in od spodaj.

V zadnjem času pa je za temeljito presenečenje poskrbel Milan (Ferran) z odkopomnekaterih dihalnikov ob poti z Vrhnike na priljubljeno izletniško točko nad njo – Planinco,kjer mu je v enem od njih uspel prodor v obsežno podzemlje. Skupaj z Ljubom (Golobom)in občasni asistenci ostalih članov sta trenutno namerila okoli 600 metrov rovov in prodrlaokoli 140 metrov globoko! Jama je precej »selektivna« – dimenzije so mestoma takoskromne, da dostikrat, ko Milan na četrtkovih sestankih v klubu riše profil rova, ne vemoali je merilo 1:1 ali pomanjšano. Poimenovali smo jo Ferranova buža (Milan je namreč domav slovenski Istri, kjer je buža običajni naziv za jamo). Da množice ostalih odkitih speleološkihobjektov sploh ne omenjamo!

• • •Težave bodo! Inventura namreč letos v ferajnu očitno ne bo mogoča ali pa le v zelo

omejenem obsegu. Treba bo na teren, predvsem v Gamsovo. Še sreča, da imajo nekateričlani bogato opremljene privatne »magacine« in si lahko pri njih izposodimo opremo zanekatere manj zahtevne obiske podzemlja!

• • •

(P)osebne novice

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57118

119

Časi se, kot je že v navadi, spreminjajo. In tako je naš »dvorni« župnik (mišljena je JZS)Janko (Štampar) ob razvitju prapora JZS v Semiču omenil svetega Socerba, ki da jezavetnik jamarjev in slaboumnih. Tega dosihmal nismo vedeli. Čudovita in nadvse priklad-na kombinacija! Žebljica na glavico tako rekoč! In smo se domislili. Organizirali smojamarsko mašo »in situ« – v Sveti jami pri Socerbu, kjer je baje nekaj let bival (okoli leta300) omenjeni svetnik (pred ne tako mnogo leti taka prireditev ne bi bila mogoča ali pabi bila vsaj sila nezaželena!). Maševal je Janko ob asistenci sobratov, in sicer na dan, kogoduje naš patron (25. maj), pel je pevski zbor z Rodika, berila pa so brali jamarji injamarke ob pomoči razne svečave. Žal je bila udeležba manjša, kot smo pričakovali, kljubtemu pa je bilo prijetno. Zlasti na terasi gradu Socerb, kjer smo mašo uspešno zaključiliv prijetnem popoldanskem sončku in klepetu.

• • •Kot je bilo v našem Biltenu že večkrat omenjeno in ugotovljeno, je študijska vnema med

našim članstvom neizmerna. Človek bi dobil vtis, da dandanes ni nič lažjega kot napravitivsaj magisterij, če že ne doktorat (čeprav vsi dobro vemo, da temu ni tako). Danes se (ponam dostopnih oziroma znanih podatkih) z omenjenimi nazivi dičijo bivši pa tudi sedanjidolgoletni člani našega ferajna, in sicer Koki (Franc Krötlinger), Andrej (Kranjc, ki je med tempostal tudi akademik), Dušan (Novak†), Maži (Tomaž Jančigaj), Hac (Janez Holz), Žiga (Šmit),Dedi (Viktor Menart), Marjutka (Marjeta Krajnc), Mio (Miomir Knežević), Robi (Robert Šajn),Pingo (Igor Rižnar), Kuki (Miha Brenčič) in nedavno Miha (Čekada). Čestitamo!

• • •Skoraj bi nas kap! Nekdo je neodgovorno očistil vhod v Jančjo jamo pri Mali Račni. Pa

tako lepo se je olje iz menjalnikov in motorjev scejalo v podzemlje in plavalo po vodovjuViršnice. Zdaj tega ni več. Še pred par leti je bivši vhod našel samo še tisti, ki je res natančnovedel, kje da je bil, saj je bil tam le še kup smeti in gosto mlado smrečje. No, danes jesituacija zopet taka, kot pred mnogimi desetletji. Vsaj na videz. Kljub temu pa je treba pazitina mnoge črepinje in gledati pod noge. Celo do dna se da spustiti. Dostop do vhoda s cestetrenutno preprečujejo mreže betonskega železa. Upajmo, da jih ne bo kdo ukradel in sebo zgodba ponovila.

• • •Sicer pa, kot je znano, člani ne mirujejo. Če že ne hodijo po luknjah, pa počno kaj drugega.

Torej rezultati so naslednji: Neja pri Hladnikih, Rok pri Grmekih in Živa pri Preparjih oziromaGlavanih. Se še niso odločili, kako se bodo pisali. Podobne primere smo v ferajnu predmnogimi leti že imeli. In tako nekateri še danes ne vedo povsem zanesljivo, kako se pišejo.

(P)osebne novice

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57119

120

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:57120

121

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58121

122

Fotostrip Foto: Tibor in Peter GedeiKako se je obnašal Lucifer leta 2002 inpodobne štorije...

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58122

123

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58123

124

Oddani zapisniki leta 2002ime jameime jameime jameime jameime jame tiptiptiptiptip datum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcije zapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarBabja jama E 1. 3. 1993 –Brezno 23 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 24 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 25 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 26 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 27 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 28 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar Igor

Oddani zapisniki leta 2001ime jameime jameime jameime jameime jame tiptiptiptiptip datum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcije zapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarBrezno pri podrtem hrastu A,E 9. 7. 1978Brezno v razpoki A,2D 15. 10. 2001 Čekada MihaČotova jama A,D,E 28. 12. 2001 Čekada MihaGovic B,3E 22. 8. 2001 Lajovic Aleš, Vrhovec TomoGradišnica B,D,E 2. 11. 2001 Mihailovski MatejJama nad Drnulco A,D,E 4. 1. 2002 Čekada MihaJama pod Debelim vrhom D 1996 Brenčič MihaJama pri podrtih jaslicah A,E 28. 4. 1971 Jenc AntonLuknja v luknji A,E 16. 8. 01 Lajovic Aleš, Hočevar ToneLuknja v vrtači A,2D,E 15. 10. 2001 Čekada MihaPečuje E 3. 6. 01 Perpar IgorPekel pri Kopanju B 27. 8. 2000 Gedei PeterRazpoka nad Drnulco A,D,E 4. 1. 2002 Čekada MihaSnežna jama v Rabotnem B 21. 10. 2001 Čekada MihaViršnica 2B,5E 16. 9. 2001 Lajovic Aleš, Gedei PeterVotlina A,D 30. 8. 2001 Lajovic AlešŽegnana jama pri Orehku B,E 30. 1. 2001 Mihailovski Matej

Objavljamo seznam zapisnikov, ki so jih člani JK Železničar oddali v Kataster jamJamarske zveze Slovenije v letih 2001 in 2002. Jame so razvrščene po abecednem redu.V drugem stolpcu je označen tip zapisnika: A – osnovni zapisnik (odkritje nove jame), B– dopolnilni zapisnik o že znani jami, D – nerazvrščeno gradivo, E – načrt in EE – meritve.Kjer je bilo oddanih več zapisnikov istega tipa, je podano zraven število, npr. »3B,E«pomeni, da so bili oddani v tem letu trije B- in en E-zapisnik. Če je bilo več akcij v istojamo, je v rubriki »datum« podano obdobje med najstarejšim in najnovejšim zapisnikom.Ker je v igri več datumov (datum akcije, datum izdelave in datum oddaje zapisnika) terveč ločenih evidenc (društveni dnevnik, Kataster jam, osebna evidenca), je med seznamomakcij na naslednjih straneh in tem seznamom nekaj odstopanj. V zadnjem stolpcu jenapisan zapisnikar (torej le tisti, ki je oddal zapisnik). Kadar je napisano več imen, gre zazapisnikarje z različnih akcij.

Oddani zapisniki

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58124

125

ime jameime jameime jameime jameime jame tiptiptiptiptip datum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcijedatum akcije zapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarzapisnikarBrezno 29 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 30 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 31 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 32 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 33 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 34 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 35 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno 36 pod Debelim vrhom A,E 1. 8. 1995 Perpar IgorBrezno ob Žagarjevi poti B,D 15. 3. 2002 Pristavec JožeBrezno Za Kopico A,2D,E 24. 6. 2002 Čekada MihaDihalnik pod sedežnico B 1. 2. 2003 Lajovic AlešFerranova buža A 18. 11. 2001 Ferran MilanHodnikova jama A,E 15. 6. 2001 Ferran MilanJama pod Debelim vrhom D 20. 10. 2002 Perpar IgorJama pri gnezdu B 4. 1. 2003 Hladnik DejanJančja jama B 6. 10. 2002 Lajovic AlešKonjski rep A,E 6. 7. 2002 Ferran MilanKozlovka B Perpar IgorLobašgrote B 30. 6. 2002 Čekada MihaLuknja v luknji A,E 12. 3. 1994 Lajovic Aleš, Hočevar ToneMalo Okence B,D,E 18. 9. 2002 Ilič UrošMirnača B Čekada MihaObcestna jama pod Ostriškim vrhom A,D,E 27. 7. 2002 Čekada MihaPekel pri Kopanju B Čekada MihaRežkova jama A,E 6. 5. 2002 Perpar IgorSkedenca B,2D,E 15. 6. 2002 Čekada Miha, Hladnik DejanSkodelica 1 A,E 13. 8. 2002 Jager KristinaSkodelica 2 A,E 13. 8. 2002 Jager KristinaSkodelica 3 A,E 13. 8. 2002 Perpar IgorSkodelica 4 A,E 13. 8. 2002 Jager KristinaSkodelica 5 A,E 13. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 6 A,2E 13. 8. 2002 Perpar IgorSkodelica 7 A,E 13. 8. 2002 Perpar IgorSkodelica 8 A,E 13. 8. 2002 Jager KristinaSkodelica 9 A,E 13. 8. 2002 Perpar IgorSkodelica 10 A,E 13. 8. 2002 Perpar IgorSkodelica 12 A,E 14. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 13 A,E 14. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 14 A,E 14. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 14 A,2E 14. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 15 A,E 15. 8. 2002 Dereani DavidSkodelica 16 A,E 14. 8. 2002 Glavan SimonaSkodelica 17 A,2E 13. 8. 2002 Staut MihaSkodelica 18 A, E 15. 8. 2002 Glavan SimonaVeliko Okence B,D,E 23. 12. 2001 Ilič UrošZvezdica A,E 8. 7. 2002 Ferran MilanŽabica A,E 8. 6. 2002 Ferran MilanŽegnana jama B 2. 7. 2002 Lajovic Aleš

Oddani zapisniki

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58125

126

1. Belič Janez2. Berginc Marko3. Bernik Dane4. Bertocchi Dani5. Brenčič Miha - Kuki6. Cej Danilo7. Celarc Miha8. Cvar Matjaž9. Čadež Nada10. Čekada Miha11. Dereani David12. Đurđević Katarina13. Ferran Milan14. Gedei Peter15. Gedei Tibor16. Glavan Simona17. Golob Ljubo18. Grmek Gorazd19. Hladnik Bojana20. Hladnik Dejan21. Horvat Sandi22. Hribar Živa23. Hussu Vito24. Ilič Uroš25. Ivanc Robi26. Jager Kristina27. Jurkovič Borut28. Kanduč Franc29. Klinkon Ines30. Koblar Tomaž - Župnik31. Košir Bratko32. Kralj Marija33. Krašovec Marko34. Kronegger Tine35. Kuzmič Milan - Badi36. Labernik Nace

Seznam članov JK Železničar

37. Labernik Zvonka38. Lajovic Aleš – Hov-Hov39. Matijević Nebojša40. Menart Viktor41. Mihailovski Matej42. Miloš Čarna43. Modic Roman44. Novak Karlo Drago45. Oprešnik Simon46. Pečar Zvezda47. Perpar Igor48. Petek Tomo49. Petrovčič Jernej50. Podvršič Urša51. Popov Popov Zvjezdan52. Raztresen Marjan53. Renninger Robi - Trakulja54. Robič Viktor - Brko55. Senčar Katja56. Smrke Janez57. Staut Miha58. Stržinar Andrej59. Škrinjar Petra60. Šmajdek Anja61. Šmit Žiga62. Štrempfelj Daniela63. Šuštar Marko - Maki64. Trček Iztok - Jolbe65. Triglav Čekada Mihaela66. Volk Sašo67. Vreg Miro68. Vrviščar Boštjan69. Vrviščar Zazula Mojca70. Žibrat Jaka71. Žitko Igor72. Žugelj Dejan

Našteti so vsi, ki so v letih 2001, 2002 in 2003 plačali članarino. Simpatizerjev pa je sevedaše mnogo več.

Članstvo

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58126

127

Seznam akcij 2001št. datum jama udeleženci

1 6. 1. 01 Majčevo brezno Matej Mihailovski2 7. 1. 01 Jimnyjeva jama, Klančarjeva jama, David Dereani, Kristina Jager, Matej Mihailovski, Dorotea Verša,

Jama norih krav Aleš Lajovic, Igor Perpar, Simona Glavan, Miha Čekada3 7. 1. 01 Podpeška jama Igor Vrhovec4 13. 1. 01 Jama pod Gavgami Matjaž Cvar, Bojana in Dejan Hladnik, Urša Podvršič, Miha Čekada,

Igor Perpar, Simona Glavan5 13. 1. 01 Jama pri Sv. treh kraljih Marko Krašovec, Tibor Gedei6 13. 1. 01 Križna jama, Planinska jama Zvezdana Kržič7 14. 1. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek8 15. 1. 01 Petrova jama Dejan Hladnik, Gorazd Grmek9 20. 1. 01 LP 2 Peter in Tibor Gedei, Bojana in Dejan Hladnik, Matjaž Cvar

10 21. 1. 01 Perkova pečina, Simčev spodmol Miha Čekada + JZS11 23. 1. 01 Lučka jama Matej Mihailovski12 23. 1. 01 Petrova jama Dejan Hladnik, David Dereani13 24. 1. 01 Kompoljska jama Matej Mihailovski, Aleš Vidic14 30. 1. 01 Žegnana jama Dejan Hladnik, Matej Mihailovski15 31. 1. 01 Mačkovica Simon Oprešnik16 3. 2. 01 Hladnikova jama Bojana in Dejan Hladnik17 3. 2. 01 Mačkovica, Vranja jama Tibor Gedei, Marko Krašovec, Simon Oprešnik, Miha Čekada18 3. 2. 01 izviri Šice Matej Mihailovski, Igor Perpar, Simona Glavan19 8. 2. 01 Križna jama Bojana in Dejan Hladnik20 10. 2. 01 Hladnikova jama Peter Gedei, Marko Krašovec, Bojana in Dejan Hladnik, Miha

Čekada, Igor Perpar, Simona Glavan21 11. 2. 01 Žerovnica Simon Oprešnik22 15. 2. 01 Divje jezero Matej Mihailovski23 17. 2. 01 Laškarjevo brezno, Brezno v Lužah Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Bojana in Dejan Hladnik24 18. 2. 01 Eleonorina jama Natalija Oberč, Gorazd Grmek25 18. 2. 01 Logarček Nebojša Matijević, Milan Kuzmič - Bady, Matjaž Cvar26 18. 2. 01 Velika in Mala Pasica Miha Čekada + 327 18. 2. 01 Pečkajevo brezno Bojana in Dejan Hladnik28 18. 2. 01 Žerovnica Simon Oprešnik29 19. - Divje jezero Matej Mihailovski

23. 2. 0130 25. 2. 01 Lenarščica - novi jami Bojana in Dejan Hladnik31 25. 2. 01 Mačkovica Miha Čekada, Mihaela Triglav, Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Marko

Berginc32 25. 2. 01 Lukenjska jama Matej Mihailovski, Dorotea Verša33 2. 3. 01 Vranja jama Marko Berginc34 4. 3. 01 Planinska jama, Tkalca jama, Miha Čekada, Mihaela Triglav

Zelške jame35 4. 3. 01 Žerovnica Robi Renninger, Matej Mihailovski36 10. 3. 01 Ledena jama na Stojni Peter Gedei37 10. 3. 01 Viršnica Miha Čekada, David Dereani, Dejan Hladnik, Igor Perpar, Simona

Glavan38 10. 3. 01 Šupnikova lisičina Aleš Lajovic39 10. 3. 01 Partizanska jama Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Alojz Troha40 11. 3. 01 Križna jama Zvezdana Kržič, Ljubo Golob41 13. 3. 01 Markovo brenzo Dejan Hladnik42 17. 3. 01 Pološka jama (vaja JRS) Miha Celarc, Matej Mihailovski, Robi Renninger43 17. 3. 01 Ledena jama na Stojni Peter in Tibor Gedei, Marko Berginc44 18. 3. 01 Tajna jama 1 in 2, Jama v Grapi Mihaela Triglav, Miha Čekada + 445 18. 3. 01 Rantov brezen Nace Labernik46 24. 3. 01 Bezgečeva jama Igor Perpar, Simona Glavan47 24. 3. 01 Mrzlica Aleš Lajovic, Nebojša Matijević48 25. 3. 01 Malni na Planinskem polju, požiralniki Aleš Lajovic, Matej Mihailovski

v Žejni dolini49 28. 3. 01 Jama v Vincarski grapi Nace Labernik

Seznam akcij 2001

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58127

128

50 31. 3. 01 Jama pod Velikim vrhom (vaja CZ) Simon Oprešnik, Matjaž Cvar, Peter Gedei, Miha Čekada, TomažKoblar, Urša Podvršič, Miha Celarc, Simona Glavan, Dejan in BojanaHladnik, Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Nace Labernik, Aleš Lajovic,Nebojša Matijević, Marko Krašovec

51 8. 4. 01 Griška jama, Predvratnica, Konjšca Igor Perpar, Simona Glavan, Aleš Lajovic, Miha Čekada, MihaelaTriglav, Milan Ferran, Marko Berginc

52 14. 4. 01 Martinska jama Milan Ferran53 15. 4. 01 Špilja Kapljarka (Hrvaška) Igor Perpar, Simona Glavan54 16. 4. 01 Rilčja jama Bojana in Dejan Hladnik, Aleš Lajovic55 16. 4. 01 Malni na Planinskem polju Matej Mihailovski, Dorotea Verša56 21. 4. 01 Jama pod Velikim vrhom (jamarska šola) Dejan Hladnik, Matjaž Cvar, Ljubo Golob, Nebojša Matijević, Simona

Glavan, Igor Perpar, Čarna Miloš, Milan Ferran, Janez Smrke, MarkoBerginc, Milan Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar

57 21. 4. 01 Pečovje Nebojša Matijević, Igor Perpar, Simona Glavan58 21. 4. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek59 21. – Grotte Observatoire (Monako), Mihaela Triglav, Miha Čekada

29. 4. 01 Madelaine, Aven Armand (Francija)60 30. 4. 01 tunel Jagodje družina Labernik61 2. 5. 01 Jama Sv. treh kraljev Mihaela Triglav, Miha Čekada + 462 5. 5. 01 Jama pod Velikim vrhom Dejan in Bojana Hladnik, Matjaž Cvar, Ljubo Golob, Čarna Miloš,

Robi Ivanc, Marko Berginc, Milan Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar63 27. 4. – Humpleu, Focul Viu, Cetatile Ponorului Iztok Trček - Jolbe, Milan Kuzmič - Bady, Marko Berginc,

5. 5. 01 (odprava v Romunijo) Kristina Jager, Miha Celarc, Igor Perpar, Simona Glavan, Silva64 12. 5. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek65 12. 5. 01 Jama pod Velikim vrhom (jamarska šola) Matjaž Cvar, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar, Čarna

Miloš, Marko Berginc, Robi Ivanc, Aleš Lajovic, Simon Oprešnik,Matej Mihailovski, Miha Čekada

66 15. 5. 01 Jama pod Velikim vrhom (jamarska šola) Dejan Hladnik, Miha Čekada, Marko Berginc, Robi Ivanc67 15. 5. 01 jama na Lubniku Nace Labernik68 19. 5. 01 Gradišnica Dejan Hladnik, Miha Čekada, Matjaž Cvar, Mojca in Boštjan

Vrviščar, Marko Berginc, Marko Krašovec, Čarna Miloš, Robi Ivanc69 19. 5. 01 Kompoljska jama Simon Oprešnik70 20. 5. 01 Brezno Ulenca, Gabrovška jama Zvezdana Kržič, Ljubo Golob71 21. 5. 01 Kompoljska jama Simon Oprešnik, Robi Renninger72 24. 5. 01 jama ob cesti na Koreno Marko Krašovec, Iztok Trček - Jolbe73 27. 5. 01 Kostanjeviška jama Matej Mihailovski, Simon Oprešnik, Arne Hodalič74 27. 5. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc75 27. 5. 01 Leopardova jama Dejan Hladnik, Miha Čekada, Dejan Žugelj + 276 29. 5. 01 Zijalo Matej Mihailovski, Danijela Štrempfelj, Igor Perpar, Simona Glavan77 30. 5. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc78 2. 6. 01 Volarnica Marko Berginc79 7. 6. 01 Mačkovica Simon Oprešnik80 9. 6. 01 Kačna jama Gorazd Grmek, Miha Celarc81 9. 6. 01 Brezno v Oglenicah (vaja JRS) Zvezdana Kržič, Ljubo Golob, Dejan Žugelj82 10. 6. 01 Velika in Mala Vratnica Igor Perpar, Simona Glavan83 16. 6. 01 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc84 23. 6. 01 Volarnica Marko Berginc85 24. 6. 01 Dantejeva jama Miha Čekada, Mihaela Triglav, Marko Berginc86 24. 6. 01 Viršnica Dejan Hladnik, Mojca in Boštjan Vrviščar, David Dereani, Igor

Perpar, Simona Galvan87 26. 6. 01 Najdena jama Dejan Žugelj88 1. 7. 01 Jelenja jama Mojca in Boštjan Vrviščar89 2. 7. 01 Biserujka (otok Krk) Igor Perpar, Simona Glavan90 3. 7. 01 Jama pri gnezdu Kristina Jager, Gorazd Grmek91 9. 7. 01 Modra Špilja (otok Cres) Dani Bertocchi, Urša Podvršič, Igor Perpar, Simona Glavan92 12. 7. 01 Podpeška jama Matej Mihailovski, Aleš Vidic93 13. 7. 01 Vranja jama Mihaela Triglav, Miha Čekada94 14. 7. 01 Zelena jama, Bojanščkov kevdrc Kristina Jager, Nace Labernik, Igor Perpar, Simona Glavan95 15. 7. 01 Vranja jama Miha Čekada, Mihaela Triglav96 16. 7. 01 Jame na Raskovcu Milan Ferran97 21. 7. 01 Viršnica Gorazd Grmek

Seznam akcij 2001

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58128

129

98 23. 7. 01 Škocjanske jame Mihaela Triglav, Miha Čekada + 199 25. 7. 01 Viršnica David Dereani, Dejan Hladnik

100 30. 7. – Demanovska, Ochtinska, Gombasecka, Mihaela Triglav, Miha Čekada9. 8. 01 Domica (Slovaška), Smocza (Poljska)

101 4. 8. 01 brezno pri Planini Tosc Aleš Lajovic102 4. 8. 01 Planinska jama Zvezdana Kržič103 5. 8. 01 Jama v grapi Kristina Jager, Milan Ferran, Matjaž Cvar, Nebojša Matijević, Milan

Kuzmič - Bady, Igor Perpar, Simona Glavan104 9. 8. 01 Pajsarjeva jama Marko Krašovec105 11. 8. 01 Griška jama, Tentera Nace Labernik, Matjaž Cvar, Miha Celarc, Nebojša Matijević, Milan

Ferran, Igor Perpar, Simona Glavan, Kristina Jager, Tadej106 15. 8. 01 Podpeška jama Simon Oprešnik107 15. 8. 01 Rupe Miha Brenčič - Kuki108 17. 8. 01 Mačkovica Dejan Hladnik109 19. 8. 01 Velika Karlovica Ljubo Golob, Matjaž Cvar, Miha Čekada, Igor Perpar, Simona Glavan110 20. 8. 01 Pekel pri Kopanju Matjaž Cvar111 20. 8. 01 Podpeška jama Simon Oprešnik, Uroš Ilič, Sandi Knez112 22. 8. 01 Žerovnica Igor Vrhovec, Simon Oprešnik113 24. 8. 01 Planinska jama Zvezdana Kržič114 25. 8. 01 Viršnica Igor Perpar, Miha Brenčič - Kuki, Zvonka in Nace Labernik, Mihaela

Triglav, Miha Čekada, Matjaž Cvar, Ljubo Golob, Dejan Hladnik,Janez Snoj

115 28. 8. 01 Pekel pri Kopanju Simon Oprešnik, Tibor Gedei, Miha Čekada, Miha Celarc, DavidDereani

116 29. 8. 01 Postojnska jama Mihaela Triglav, Miha Čekada117 31. 8. 01 Lukenjska jama Igor Perpar118 1. 9. 01 Viršnica Milan Ferran, Igor Perpar, Mojca in Boštjan Vrviščar119 2. 9. 01 Planinska jama Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Tone Palčič120 8. 9. 01 Zelške jame Nebojša Matijević, Kristina Jager, Milan Kuzmič - Bady121 9. 9. 01 Viršnica Milan Ferran122 15. 9. 01 jame na Raskovcu Dejan Hladnik, Marko Krašovec, Milan Ferran, Tibor Gedei123 19. 9. 01 jame na Raskovcu Milan Ferran124 26. 9. 01 jame na Raskovcu Boštjan in Mojca Vrviščar, Milan Ferran125 29. 9. 01 Lipiška jama Gorazd Grmek, Miha Celarc, Tadej126 30. 9. 01 Jama pod Velikim vrhom (vaja CZ) Simona Glavan, Kristina Jager, Tibor in Peter Gedei, Miha Celarc,

Matjaž Cvar, Simon Oprešnik, Miha Čekada127 6. 10. 01 Konjski rep Mojca in Boštjan Vrviščar, Dejan Hladnik, Milan Ferran, Ljubo Golob,

Aleš Lajovic128 7. 10. 01 jama pri slapu Čedca Milan Ferran129 11. 10. 01 Viršnica Milan Ferran130 13. 10. 01 Čotova jama, Luknja v vrtači Miha Čekada, Milan Ferran131 13. 10. 01 nova jama v Lenarščici Bojana in Dejan Hladnik132 13. 10. 01 Postojnska jama Simona Glavan133 13. 10. 01 Žiglovica Zvonka in Nace Labernik, Igor Perpar, Tone Oberstar134 13. 10. 01 Mala Boka Dejan Žugelj135 14. 10. 01 Suhadolca Simon Oprešnik, Uroš Ilič, Igor Vrhovec, Borut Korošin136 14. 10. 01 Lipiška jama Matjaž Cvar, Kristina Jager, Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša

Matijević137 15. 10. 01 Veliko Okence Uroš Ilič, Aleš Vidic138 19. – Snežna jama na Rabotnem pri Lokvah Simon Oprešnik, Tomaž Koblar, Miha Celarc, Peter Gedei, Matjaž

20. 10. 01 (vaja CZ) Cvar, Miha Čekada139 20. 10. 01 Mišji dol Nebojša Matijević140 20. 10. 01 Slobodanova jama, Frnikola Mojca in Boštjan Vrviščar141 21. 10. 01 Viršnica Dejan Hladnik, Milan Ferran142 21. 10. 01 Jama v Taborski steni Aleš Lajovic, Andrej Mihevc, Sašo Vovk143 22. 10. 01 Veliko Okence Matej Mihailovski144 23. 10. 01 Malo Okence Miha Pihler, Matej Mihailovski145 27. 10. 01 Suhadolca Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Robi Renninger, Simon Oprešnik146 28. 10. 01 Gradišnica Zvezdana Kržič147 28. 10. 01 Logarček Ljubo Golob148 31. 10. 01 Viršnica Milan Ferran, Dejan Hladnik, Igor Perpar

Seznam akcij 2001

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58129

130

149 31. 10. 01 Gradišnica Matej Mihailovski150 31. 10. 01 Bilpa Simon Oprešnik, Uroš Ilič151 2. 11. 01 Kompoljska jama, Podpeška jama Simon Oprešnik, Uroš Ilič152 3. 11. 01 Volkova jama Simon Oprešnik153 4. 11. 01 Planinska jama Nace Labernik, Zvezdana Kržič, Ljubo Golob154 4. 11. 01 Suhadolca Uroš Ilič, Simon Oprešnik, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec155 11. 11. 01 Mačkovi bunkerji Aleš Lajovic, Nace Labernik156 17. 11. 01 Bilpa Uroš Ilič, Simon Oprešnik157 17. 11. 01 okolica Krvave jame Dejan Hladnik, Milan Ferran158 20. 11. 01 Hladnikova jama Dejan Hladnik, Milan Ferran159 2. – 25. Kuba (odprava) Miha Celarc, JDDR Ajdovščina

11. 01160 25. 11. 01 Vilenica Miha Čekada, Mihaela Triglav161 25. 11. 01 Kaščica Mojca in Boštjan Vrviščar162 25. 11. 01 Štebrk Simon Oprešnik, Uroš Ilič + 1163 27. 11. 01 Skednena jama Natalija Oberč, Gorazd Grmek164 1. 12. 01 Martinska jama Kristina Jager, Boštjan in Mojca Vrviščar, Marko in Matic Krašovec,

Miha Čekada, Iztok Trček - Jolbe, Igor Perpar, Simona Galvan165 1. 12. 01 Konjski rep Ljubo Golob, Milan Ferran, Tibor Gedei, Dejan Hladnik166 1. 12. 01 Planinska jama Zvezdana Kržič167 1. 12. 01 Divje jezero Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Aleš Vidic168 24. 11. – Čehi 2 Peter Gedei, Dejan Žugelj + JZS

2. 12. 01169 2. 12. 01 Rupnikovi rovi Nace Labernik170 2. 12. 01 Volarnica Marko Berginc171 2. 12. 01 Križna jama Zvezdana Kržič172 7. 12. 01 Gradišnica Matej Mihailovski, Aleš Vidic173 8. 12. 01 Marijino brezno Zvezdana Kržič, Boštjan in Mojca Vrviščar, Nace Labernik, Janez

Snoj, Primož Presetnik174 9. 12. 01 Divje jezero Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Alen Levinger175 10. 12. 01 Mala Vratnica Igor Perpar176 15. 12. 01 Poljanska buža Milan Ferran177 15. 12. 01 Divje jezero Matej Mihailovski, Aleš Vidic, Arne Hodalič, Igor Vrhovec178 15. 12. 01 Ledena jama na Stojni Dejan Žugelj179 26. 12. 01 Šimenkovo brezno Kristina Jager, Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Mojca in

Boštjan Vrviščar, Marko Krašovec

Seznam akcij 2002št. datum jama udeleženci

1 2. 1. 02 nove jame blizu Krvave jame, Drnovice Dejan Hladnik, Milan Ferran2 5. 1. 02 Jama nad Drnulco, Razpoka nad Drnulco Dejan Hladnik, Milan Ferran, Aleš Lajovic, Miha Čekada3 5. 1. 02 Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Matjaž Cvar, Kristina Jager, Boštjan in Mojca

Vrviščar4 9. 1. 02 Žirovnica Matej Mihailovski, Simon Oprešnik5 12. 1. 02 Šemonovo brezno Matej Mihailovski, Igor Vrhovec6 13. 1. 02 Konjski rep Milan Ferran, Ljubo Golob, Igor Perpar7 15. 1. 02 Žirovnica Matej Mihailovski, Simon Oprešnik, Igor Vrhovec8 19. 1. 02 okolica Koliševega vrha in Ljubo Golob, Dejan Hladnik

Planinske koliševke9 19. 1. 02 dihalnik na Javorniku Miha Čekada, Mihaela Triglav

10 19. – 22. reka Brenta (Italija) Matej Mihailovski, Igor Vrhovec1. 02

11 20. 1. 02 Ferranova buža Milan Ferran12 26. 1. 02 Dimnice, Slivarske ponikve Matej Mihailovski, Peter Gedei, Miha Čekada, Dejan Hladnik, Simona

Glavan, Igor Perpar, Boštjan in Mojca Vrviščar13 26. 1. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob14 2. 2. 02 Predjama Tibor Gedei + 1

Seznam akcij 2001

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58130

131

15 2. 2. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Iztok Trček - Jolbe, Nace Labernik,Kristina Jager, Miran Šubelj - Sagmeister

16 3. 2. 02 Veliko Okence, Kompoljska jama Matej Mihailovski z Avstrijci17 4. 2. 02 Bilpa Matej Mihailovski z Avstrijci18 9. 2. 02 Najdena jama Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar + 219 10. 2. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Miha Celarc20 15. 2. 02 Frnikola, Slobodanova jama, Bečka jama Boštjan Vrviščar, Primož Presetnik21 16. 2. 02 Bečka jama Boštjan, Mojca in Jože Vrviščar22 16. 2. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Matjaž Cvar, Ljubo Golob, Peter Gedei, Iztok Trček -

Jolbe23 16. 2. 02 Mala Boka Matej Mihailovski, Igor Vrhovec24 17. 2. 02 Jama pri gnezdu (150. obisk) Gorazd Grmek, Kristina Jager25 23. 2. 02 Železna jama, Babja jama družina Labernik, Miha Čekada26 23. 2. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Igor Perpar, David Dereani, Matej

Mihailovski, Simon Oprešnik27 23. – 24. Podpeško jezero Uroš Ilič

2. 0228 24. 2. 02 Zelške jame, Tkalca jama, Planinska jama Miha Čekada, Mihaela Triglav, Marko Krašovec, Nebojša Matijević,

Mojca in Boštjan Vrviščar, Ljubo Golob, Zvezdana Kržič29 27. 2. 02 Podpeško jezero Uroš Ilič, Simon Oprešnik30 6. 3. 02 Ocizeljske jame Janez Smrke + prijatelji31 6. 3. 02 Malo Okence Uroš Ilič, Matej Mihailovski32 6. 3. 02 Snežna jama na Robotnem Tomaž Koblar33 7. 3. 02 Podpeško jezero Uroš Ilič, Igor Vrhovec34 10. 3. 02 Podpeško jezero Uroš Ilič, Igor Vrhovec35 10. 3. 02 Raskovec (okolica Konjskega repa) Dejan Hladnik, Milan Ferran36 10. 3. 02 Jama pod prežo Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar37 10. 3. 02 Križna jama Zvezdana Kržič + 838 12. 3. 02 Ulovka Iztok Trček - Jolbe39 12. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič40 13. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Simon Oprešnik41 14. 3. 02 Ulovka Iztok Trček - Jolbe42 15. 3. 02 Podpeško jezero Uroš Ilič + 143 16. 3. 02 Bukovec pri Krvavi Peči Dejan Hladnik + 144 16. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec + 145 17. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič46 17. 3. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Peter Gedei, Marko Krašovec, Kristina Jager, Aleš

Lajovic47 17. 3. 02 Vilenica družina Labernik48 18. 3. 02 Postojnska jama Zvezdana Kržič49 23. 3. 02 Mačkovica Miha Čekada, Igor Perpar, David Dereani, Ljubo Golob + tečajniki in

novinarja Maga50 23. 3. 02 okolica Najdene jame Dejan Hladnik, Milan Ferran, Jože Pristavec, Peter Japelj51 23. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Samo Morel52 24. 3. 02 Logarska dolina Matej Mihailovski, Samo Morel, Rok Stopar53 26. 3. 02 Križna jama David Dereani + sošolci54 26. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Simon Oprešnik55 27. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec56 30. 3. 02 okolica Logatca Dejan Hladnik, Milan Ferran57 30. 3. 02 Veliko Okence Uroš Ilič58 30. 3. 02 Brinščica Nebojša Matijević, Danilo Bernik, Zvezdana Kržič, Petra Škrinjar,

Boštjan in Mojca Vrviščar59 31. 3. 02 Markov spodmol, Županov spodmol Igor Perpar, Simona Glavan, Zvezdana Kržič, Boštjan in Mojca

Vrviščar60 31. 3. 02 dolina Belce Tomaž Koblar61 1. 4. 02 Postojnska jama Tibor Gedei62 1. 4. 02 Jama pri gnezdu Miha Celarc, Gorazd Grmek, Kristina Jager63 1. 4. 02 Lesina Boštjan in Mojca Vrviščar64 2. 4. 02 okolica Ferranove buže Iztok Trček - Jolbe65 3. 4. 02 nova jama blizu Konjskega repa Dejan Hladnik, Milan Ferran66 3. 4. 02 Veliko Okence Uroš Ilič, Simon Oprešnik

Seznam akcij 2002

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58131

132

67 4. 4. 02 Veliko Okence Uroš Ilič + 168 4. 4. 02 okolica Ferranove buže Iztok Trček - Jolbe69 6. 4. 02 Brezno pod Velikim vrhom Dejan Hladnik, Nace Labernik, Nebojša Matijević, Matjaž Cvar, Milan

Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar + 8 tečajnikov70 7. 4. 02 okolica Ferranove buže Milan Ferran71 7. 4. 02 okolica Viršnice družina Labernik72 9. 4. 02 Veliko Okence Uroš Ilič73 8. – Labodnica Tomaž Koblar

10. 4. 0274 11. 4. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Boštjan Vrviščar75 13. 4. 02 Vranja jama Dejan Hladnik, Ljubo Golob, David Dereani, Nace Labernik, Milan

Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar + 10 tečajnikov76 14. 4. 02 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc, Kristina Jager77 14. 4. 02 okolica Ulovke Milan Ferran78 20. 4. 02 velenjski rudnik Miha Čekada, Mihaela Triglav + 479 20. 4. 02 Vranja jama, Mrzla jama, Stota jama Dejan Hladnik, Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Igor Perpar, Nace

Labernik, Milan Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar + tečajniki80 20. 4. 02 Matjaževa jama pod Šmarno goro Janez Snoj + 281 21. 4. 02 Medvedjak Nebojša Matijević, Milan Kuzmič - Bady, Marko Krašovec, Boštjan in

Mojca Vrviščar82 27. 4. 02 brezno na Javornikih Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + Notranjci83 27. 4. 02 Petrišina jama Boštjan in Mojca Vrviščar84 27. 4. 02 Cerovačke pečine (Lika) Igor Perpar, Simona Glavan85 30. 4. – Dikti, Psilorites (Kreta) Miha Čekada, Mihaela Triglav

2. 5. 0286 3. 5. 02 Kostanjeviška jama Janez Snoj87 4. 5. 02 okolica Planinske koliševke Dejan Hladnik, Ljubo Golob88 5. 5. 02 okolica Šemonovega brezna Milan Ferran89 6. 5. 02 Režkova jama Igor Perpar, Daniela Štrempfelj90 11. 5. 02 Vranja jama Dejan Hladnik, Nebojša Matijević, Nace Labernik, Boštjan in Mojca

Vrviščar, Miha Čekada + tečajniki91 11. 5. 02 Kostanjeviška jama Simona Glavan, Igor Perpar92 12. 5. 02 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc, Ljubo Golob93 12. 5. 02 Zelške jame Nebojša Matijević, Kristina Jager, Boštjan in Mojca Vrviščar + 794 18. 5. 02 Kropa pri Lučah, bruhalnik v Logarski dolini Matej Mihailovski, Simon Oprešnik, Samo Morel95 18. 5. 02 Velika Knežja jama Robi Renninger96 17. – Planina Razor nad Tolminom Dejan Hladnik, Miha Čekada, Kristina Jager, Milan Ferran + tečajniki

19. 5. 02 (izpiti)97 19. 5. 02 Jama v žlebu (Resevnica) Milan Ferran, Kristina Jager, Borut Jurkovič98 19. 5. 02 Ljubljanica (pri Vrhniki) Matej Mihailovski, Arne Hodalič + 199 19. 5. 02 reka Reka Matej Mihailovski, Simon Oprešnik

100 19. 5. 02 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc101 23. 5. 02 Brezno pod Repčami Igor Perpar102 25. 5. 02 Kačna jama Peter Gedei, Kristina Jager, Simon Oprešnik, Uroš Ilič, Robi

Renninger103 25. 5. 02 Logarček Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar + 1104 25. 5. 02 Bruhalnik v Spodnji Kanomlji Matej Mihailovski, Simon Oprešnik, Arne Hodalič105 26. 5. 02 Železna jama Miha Čekada + JZS106 26. 5. 02 Zelške jame Viktor Robič - Brko + 8107 28. 5. 02 novo brezno nad Iško vasjo Dejan Hladnik108 28. 5. 02 Ljubljanica Matej Mihailovski109 29. 5. 02 Ljubljanica Dejan Hladnik, Uroš Ilič110 1. 6. 02 Bruhalnik v Spodnji Kanomlji Simon Oprešnik111 1. 6. 02 Železna jama, Babja jama in okolica Viktor Robič - Brko + prijatelji112 1. 6. 02 Brezno pod Velikim vrhom Miha Celarc, Matjaž Cvar, Peter Gedei, Miha Čekada, Igor Perpar,

Simon Oprešnik, Simona Glavan, Urša Podvršič, Kristina Jager113 1. 6. 02 novo brezno nad Iško vasjo Dejan Hladnik, Ljubo Golob114 1. 6. 02 Jami v Kalcah Boštjan in Mojca Vrviščar115 2. 6. 02 Bruhalnik v Spodnji Kanomlji Simon Oprešnik, Arne Hodalič116 8. 6. 02 okolica Sežane Simon Oprešnik, Dejan Žugelj117 8. 6. 02 Malo Okence Simon Oprešnik, Arne Hodalič118 8. 6. 02 Zvedica, Žabica Milan Ferran, Ljubo Golob, Matjaž Cvar119 9. 6. 02 Logarček Gorazd Grmek, Simon Oprešnik, Kristina Jager

Seznam akcij 2002

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58132

133

120 11. 6. 02 Malo Okence Uroš Ilič121 13. 6. 02 Malo Okence Uroš Ilič122 13. 6. 02 Bruhalnik v Spodnji Kanomlji Simon Oprešnik, Arne Hodalič123 13. 6. 02 Predvratnica Nebojša Matijević + 1124 15. 6. 02 Boljunec (Trst) Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Simon Oprešnik, Uroš Ilič, Aleš

Lajovic, Viktor Robič - Brko, Milan Ferran, Miha Čekada + JZS125 15. 6. 02 Skednenca Miha Čekada, Dejan Hladnik, Milan Ferran126 15. 6. 02 Malo Okence Uroš Ilič127 16. 6. 02 Malo Okence Uroš Ilič128 16. 6. 02 Požiralnik Zgornjega Kriškega jezera Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević129 16. 6. 02 Velika Karlovica Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Nace Labernik130 19. 6. 02 Lesce Matej Mihailovski131 19. 6. 02 Podpeška jama Simon Oprešnik + 1132 20. 6. 02 Kompoljska jama Simon Oprešnik + 1133 20. 6. 02 Jelovica, Planina Klum Nace Labernik134 22. 6. 02 Žegnana jama, Grajska jama Viktor Robič - Brko + 11135 23. 6. 02 Planinska jama Simon Oprešnik, Arne Hodalič + 1136 22. – Brezno Za Kopico, Majska jama Miha Čekada, Mihaela Triglav

24. 6. 02137 25. 6. 02 Frančiška pečina Aleš Lajovic138 29. 6. 02 Pusto polje pri Logatcu Aleš Lajovic139 29. 6. 02 nov dihalnik nad Horjulom Matej Mihailovski140 29. 6. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Peter Gedei, Matjaž Cvar, Kristina Jager141 29. 6. 02 Huda luknja Miha Celarc, Simon Oprešnik, Dejan Žugelj142 30. 6. 02 Lobašgrote, Bremčeva jama Igor Perpar, Miha Čekada143 2. 7. 02 Malo Okence Uroš Ilič144 2. 7. 02 Žegnana jama Aleš Lajovic, Franjo Drole145 6. 7. 02 Konjski rep Milan Ferran, Ljubo Golob146 6. 7. 02 Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec147 8. - Bilpa, Veliko in Malo Okence, Šteberk Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Simon Oprešnik, Uroš Ilič

12. 7. 02148 13. 7. 02 Zelške jame, Tkalca jama Igor Perpar, Miha Čekada, Marko Krašovec, David Dereani, Boštjan

in Mojca Vrviščar, Milan Kuzmič - Bady + 26149 14. 7. 02 Kozja dolina Dejan Žugelj150 14. 7. 02 Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc, Milan Ferran151 20. 7. 02 Brezno pri Leški planini Igor Perpar, Miha Celarc, Kristina Jager, Boštjan in Mojca Vrviščar152 20. 7. 02 bunkerji na Poreznu Miha Čekada, Mihela Triglav153 20. 7. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob154 23. 7. 02 Planinska jama Zvezdana Kržič, Miha Čekada, Mihaela Triglav155 27. 7. 02 Obcestna jama pod Ostriškim vrhom Miha Čekada, Dejan Hladnik, Milan Ferran, Ljubo Golob, Zvezdana

Kržič156 28. 7. 02 Malo Okence Uroš Ilič157 31. 7. 02 Malo Okence Uroš Ilič158 31. 7. 02 Zelške jame Viktor Robič - Brko + prijatelji159 3. 8. 02 Planinska jama Zvezdana Kržič, Gorazd Grmek160 3. 8. 02 Velika ledena jama v Paradani Viktor Robič - Brko + 1161 3. 8. 02 okolica Strmce Ljubo Golob162 8. 8. 02 bunkerji na Poreznu Janez Snoj163 2. – Jama na Vjetrenim brdima Boštjan in Mojca Vrviščar

10. 8. 02 (Durmitor, Črna gora)164 10. 8. 02 Zelške jame Ljubo Golob, Zvezdana Kržič, Notranjci + 2165 10. – Velika vrata (nove jame S1 - S18) Igor Perpar, Simona Glavan, David Dereani, Iztok Trček - Jolbe,

15. 8. 02 Kristina Jager, Miha Staut166 15. 8. 02 Jama pri Svetih treh kraljih Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + 1167 18. 8. 02 Plavica Nace Labernik + 1168 22. 8. 02 okolica Logatca Aleš Lajovic169 1. 9. 02 Malo Okence Uroš Ilič170 2. 9. 02 Malo Okence Uroš Ilič171 3. 9. 02 Malo Okence Uroš Ilič172 9. – Modra špilja (Biševo), Titova špilja (Vis) Igor Perpar, Simona Glavan

12. 9. 02173 17. 9. 02 Malo Okence Uroš Ilič174 18. 9. 02 Malo Okence Uroš Ilič

Seznam akcij 2002

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58133

134

175 22. 9. 02 brezno na Babnem polju Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + Notranjci176 28. 9. 02 kamnolom Lesno Brdo Marko Krašovec, Boštjan in Mojca Vrviščar177 28. 9. 02 Škocjanske jame, Ledenica pri Kavčičah Aleš Lajovic178 29. 9. 02 Huda luknja Dejan Žugelj179 30. 9. 02 Skednenca Miha Čekada, Iztok Trček - Jolbe, Ljubo Golob180 30. 9. 02 Jama pod Krogom Miha Staut181 3. 10. 02 Malo Okence Uroš Ilič, Simon Oprešnik182 5. 10. 02 Mačkovica Boštjan in Mojca Vrviščar183 5. 10. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob184 6. 10. 02 Viršnica, Janča jama, Lučka jama Uroš Ilič, Nace Labernik, Miha Čekada, David Dereani185 6. 10. 02 Viršnica Aleš in Darja Lajovic186 12. 10. 02 Logaška jama Marko Krašovec, Boštjan in Mojca Vrviščar, Miha Staut187 12. 10. 02 Unška koliševka Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + Notranjci188 12. 10. 02 Zelške jame Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Dorotea Verša + 1189 13. 10. 02 Velika Kozinska jama Igor Perpar, Simona Glavan, Nebojša Matijević, David Dereani,

Boštjan in Mojca Vrviščar190 13. 10. 02 Predjama Miha Čekada, Mihaela Triglav191 19. 10. 02 Vrhniška jama Boštjan in Mojca Vrviščar192 19. 10. 02 Unška koliševka Ljubo Golob193 20. 10. 02 Debeli vrh Igor Perpar, Simona Glavan, Boštjan in Mojca Vrviščar194 20. 10. 02 Taborska jama Aleš Lajovic195 23. 10. 02 Skednenca Miha Čekada, Iztok Trček - Jolbe, Ljubo Golob196 23. 10. 02 Vrhniška jama Boštjan in Mojca Vrviščar, Primož Presetnik + 1197 23. 10. 02 Županova jama Pavel Slovša198 24. 10. 02 Lipiška jama Iztok Trček - Jolbe, Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Kristina

Jager, Mojca Vrviščar + 10199 26. 10. 02 Brezno pri Medvedovi konti Peter in Tibor Gedei, Igor Perpar, Simona Glavan, Miha Celarc,

Nace Labernik, David Dereani, Kristina Jager, Boštjan in MojcaVrviščar

200 26. 10. 02 Ledenica pri Planinci Miha Čekada, Mihaela Triglav201 27. 10. 02 Mačkovica Nebojša Matijević, Aleš Lajovic, Milan Kuzmič - Bady, Boštjan in

Mojca Vrviščar + profesorji ŠC PET202 1. 11. 02 Planinska koliševka Ljubo Golob203 2. 11. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Matjaž Cvar204 2. 11. 02 Planinska jama Zvezdana Kržič205 3. 11. 02 Mačkovica Zvezdana Kržič + 2206 9. 11. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob207 16. 11. 02 okolica Pivke jame Milan Ferran, Ljubo Golob, Dejan Hladnik208 17. 11. 02 Stota jama, Planinska jama Aleš Lajovic, Nebojša Matijević, Milan Kuzmič - Bady, Nace in

Zvonka Labernik, Zvezdana Kržič, Miha Čekada, Miha Staut, Boštjanin Mojca Vrviščar, Živa Hribar, Sašo Jenko

209 30. 11. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Boštjan in Mojca Vrviščar210 7. 12. 02 Turkova jama Marko Krašovec, Nace Labernik, Boštjan in Mojca Vrviščar211 8. 12. 02 Konjski rep Milan Ferran, Ljubo Golob212 8. 12. 02 Suhadolca Matej Mihailovski, Simon Oprešnik + 8213 14. 12. 02 Kačna jama Miha Celarc, Dejan Žugelj214 15. 12. 02 Lipiška jama Miha Čekada, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon215 15. 12. 02 Suhadolca Matej Mihailovski216 21. 12. 02 Škamperlova jama Nebojša Matijević, Marko Krašovec, Miha Staut, Boštjan in Mojca

Vrviščar217 22. 12. 02 Jama na Brundlovem partu Milan Kuzmič - Bady, Iztok Trček - Jolbe, Kristina Jager218 20. – okolica Ferranove buže Milan Ferran, Ljubo Golob

25. 12. 02219 25. 12. 02 okolica Vrhnike Milan Ferran220 27. 12. 02 Veliko Okence Uroš Ilič221 28. 12. 02 Jama v Briščikih jama (Trst) Miha Čekada, Mihaela Triglav222 28. 12. 02 Šimenkovo brezno Milan Kuzmič - Bady, Nebojša Matijević, Iztok Trček - Jolbe, Daniela

Štrempfelj, Kristina Jager, Boštjan in Mojca Vrviščar, Aleš Lajovic223 28. 12. 02 Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob + 1224 29. 12. 02 Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec225 20. – Lenarčica Milan Ferran, Ljubo Golob, Dejan Hladnik

30. 12. 02226 30. 12. 02 Melinca jama Nace Labernik227 31. 12. 02 kamnolom v Verdu Aleš Lajovic

Seznam akcij 2002

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58134

135

Trgovina z alpinistično, planinsko in treking opremoKrakovski nasip 4, 1000 Ljubljana

Delovni čas:Ponedeljek - petek: 9-19h; Sobota: 9-13h

Tel.: (01) 426 34 28; Faks: (01) 426 92 39

VABLJENI NA NOVI LOKACIJI!

Pac sports, Ribcev laz 50, 4265 Bohinjsko jezerotel: 041/698 523, www.pac-sports.com, info@pac-sports.com

jadralno padalstvo,canyoning,

rafting,hydrospeed,

kajak,

gorsko kolesarjenje,plezanje,

adrenalinski park,športni programi za

šole in podjetja.

v

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58135

Kokaljeva 1, 1000 LjubljanaTelefon: 041/738 474, 01/423 89 14

herman.hubert@hotmail.com

jeans

International

bilten 01 zadnji.p65 10.2.2004, 12:58136

d.o.o.d.o.o.

NASLOVKA.P65 10.2.2004, 14:252

BIL

TE

N 2

00

3

23

NASLOVKA.P65 10.2.2004, 14:251