Antons Bruder Valentin Janežič studierte nach der Mittelschule in Klagenfurt und Wien Medizin. Während seiner Tätigkeit als Ober-stabsarzt lernte er das tschechische Genossenschaftswesen kennen. Während eines Urlaubs im Sommer 1872 gründete er in St. Jakob u. a. mit Hilfe des Pfarrers Franc Treiber die erste ländliche Darlehenskas-se des heutigen Österreich und Slowenien. Valentin Janežič war auch Autor und Übersetzer.

SlovenSko proSvetno društvo rožŽe v začetku 19. stoletja je zgornji Rož doživel velik razmah kulturne dejavnosti. Zaradi številnih ljudskih pevcev in bukovnikov je Šentja-kob v Rožu slovel kot »male slovenske Atene«. Začetki zborovskega petja segajo v leto 1846, ko je duhovnik, pesnik in skladatelj Franc Treiber v Šentjakobu ustanovil pevski zbor in ga vodil nad 30 let. Leta 1899 so v Kotu ustanovili prvi šentjakobski moški pevski zbor rožica. V začetku l. 1903 je začelo delovati Katoliško slovensko iz-obraževalno društvo Kot, ki je bilo ustanovljeno na pobudo župni-ka in ustanovitelja Narodne šole v Šentpetru, Mateja Ražuna. Povod za društveno ime Kot so bili tamkajšnji najbolj aktivni člani zbora Rožica. Dejavnosti so se v izobraževalnem društvu močno razširile. Začeli so uprizarjati igre in ustanovili društveno knjižnico. Leta 1923 so del farovškega hleva prezidali v prireditveno dvorano, ker dvora-na pri Cvitarju (današnja Posojilnica) ni več odgovarjala predpisom. Društveniki so se srečavali pri mesečnih izobraževalnih sestankih, slovenskih jezikovnih tečajih in fantovskih voditeljskih vajah. Vsako leto so naštudirali več iger, največkrat pa so zaigrali Miklovo Zalo, s katero so l. 1931 gostovali tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru. Med vojno je NSDAP prepovedala delovanje slovenskih društev in usta-nov. Prva povojna leta je društvo delovalo pod imenom Slovensko prosvetno društvo Svoboda. Ko so l. 1951 v Svatnah prvič organizirali veliko uprizoritev Miklove Zale na prostem, je društvo nastopilo z novim, današnjim imenom. V 60. letih je takratni šentjakobski kaplan

slovenske jezikoslovne vede in po dogovoru z najboljšimi jezikoslovci in poznavalci jezika. S tem je Janežič ugladil pot enotnemu slovenske-mu pisnemu jeziku. Več izdaj so doživeli tudi njegovi slovarji. Poleg tega je Janežič izdal več literarnih revij (Slovenska Bčela, Slovenski Glasnik, Cvetje iz domačih in tujih logov), v katerih so svoja prozna dela objavljali skoraj vsi tedaj pišoči slovenski avtorji. Leta 1866 je v Janežičevem Cvetju izšel prvi slovenski roman (Josip Jurčič, Deseti brat). Janežič je pospeševal mlade talente in je bistveno prispeval k temu, da je po slovenski liriki (F. Prešeren) dosegla evropsko raven tudi slovenska proza.Anton Janežič, geboren in Lessach, war in Klagenfurt Gymnasial-Professor für Slowenisch und Deutsch. Er verfasste mehrere Schul- und Lesebücher, seine Grammatik (Slovenska slovnica, 1854) erleb-te 10 Auflagen und war 62 Jahre in den Schulen in Verwendung. Er schrieb sie in Absprache mit den besten Sprachwissenschaftern sei-ner Zeit und ebnete so den Weg zu einer einheitlichen Schriftsprache der Slowenen. Mehrere Auflagen erfuhren auch seine Wörterbücher. Für den gesamten slowenischen Sprachraum war auch sein Wirken als Herausgeber von Zeitschriften und Buchreihen von außerordent-licher Bedeutung. In ihnen erschienen die ersten Prosatexte der slowenischen Schriftsteller und der erste slowenische Roman (Josip Jurčič, Deseti brat). Janežič förderte junge Talente – er bezahlte auch Honorare – und trug wesentlich dazu bei, dass nach der slowenischen Lyrik auch die slowenische Prosa europäisches Niveau erreichte.

dr. valentin Janežič (1832–1912)Antonov brat Valentin je na Dunaju študiral medicino. Kot vojaški zdravnik je na Češkem spoznal tamkajšnji model posojilnic. 5. sep-tembra 1872 je s pomočjo župnika Franca Treiberja ustanovil Poso-jilnico Šentjakobsko v Rožu, prvo podeželsko kreditno zadrugo da-našnje Avstrije in Slovenije. Preden je Posojilnica začela delovati v današnjih prostorih, je bila pod streho Oštnejeve in Mačkove hiše. Valentin Janežič je bil tudi avtor in prevajalec.

Der Bauer Anton Gabriel (1892–1987) vlg. Strden in Lessach, wird als klassischer Volkspoet beschrieben. 1986 erschien die Sammlung seiner Gedichte Iz mojih zvezkov (Aus meinen Heften), in welchen man den Kenner der Poesie von Prešeren und Kette spürt. Der Kom-ponist Anton Tončej nagele (1911–1992) wurde beim vlg. Tonij in St. Jakob geboren. Dessen Mutter Mojcej war fünfzig Jahre lang Or-ganistin in der Pfarrkirche. Anton Nagele besuchte die Orgelschule in Klagenfurt und die Musikakademie in Wien, wo er Schul- und Kir-chenmusik studierte. Er ist demnach der erste Kärntner Slowene mit akademischem Abschluss auf diesem Gebiet. Seine Kompositionen umfassen Kirchenlieder, Sololieder mit Klavierbegleitung, die Oper Miklova Zala und etliche Harmonisierungen von Volksliedern. Nagele war zu seiner Zeit Vorbote einer neuen musikalischen Entwicklung in Kärnten.

prvi šentjakobski znanstveniki / die ersten St. Jakober Gelehrten

Matija Ahacel (1779–1845)Rodil se je pri p. d. Ohácu v Gorinčičah. Poleg materinščine je znal nemško, grško, latinsko, francosko in italijansko, zanimal pa se je tudi za ruski in srbski jezik. Leta 1807 je na celovškem liceju postal pro-fesor matematike. Prizadeval si je za napredek kmetijstva in o tem napisal številne članke v nemškem jeziku. V Celovcu je vzpostavil najstarejšo vremensko postajo notranjeavstrijskih dežel. Dejaven v glasbenem društvu, je podpiral šolanje mladih organistov. Na Slom-škovo pobudo je izdal prvo posvetno slovensko pesmarico z melodi-jami Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane (1833). Prav tako si je z zbiranjem slovarskega gradiva prizadeval za razvoj slovenskega knjižnega jezika.

Matija Ahacel wurde beim vlg. Ohac in Gorintschach geboren. Au-ßer seiner Muttersprache Slowenisch beherrschte er Deutsch, Grie-chisch, Latein, Französisch, Italienisch und interessierte sich auch für die russische und serbische Sprache. Er war Mathematik-Professor und befasste sich mit Fragen der Landwirtschaft, worüber er zahlrei-che Artikel für die Carinthia schrieb. Ahacel errichtete in Klagenfurt die erste innerösterreichische Wetterstation. Im Musikverein förder-te er junge Organisten. Ein großes Anliegen war ihm auch die Ent-wicklung der slowenischen Schriftsprache, weshalb er Ausdrücke für Wörterbücher und slowenische Volkslieder sammelte. Ahacel ist Her-ausgeber des ersten slowenischen Liederbuches mit profanen, nicht-kirchlichen Texten. Ihm zu Ehren ist die Achatzel-Gasse in Klagenfurt benannt.

Anton Janežič (1828–1869)Rodil se je pri Janežiču v Lešah. Bil je gimnazijski profesor za slo-venščino in nemščino v Celovcu. Napisal je več šolskih knjig in či-tank, njegova Slovenska slovnica (1854) je doživela 10 izdaj in se je uporabljala v šolah celih 62 let. Napisana je po najnovejšem stanju

Vinko Zaletel s farno mladino pripravil nešteto iger. Nove vsebine je v 70. letih postavil na gledališki oder duhovnik Peter Sticker. V tem obdobju so najbolj vneti društveniki ustanovili Mešani pevski zbor rož (1974), ki se je lotil s pevovodjo Lajkom Milisavljevičem povsem inovativnih stilnih koncertov. Največji uspeh so pevci doživeli s pe-smimi zatiranih narodov, s koncertom Ponižani in razžaljeni, ki so ga odpeli več kot petdesetkrat doma in na tujem. Posebnost koncertov so bile scenske uprizoritve v režiji Marjana Štikra. Danes to pot na-daljujeta ženski zbor rož (vodja Primož Kerštanj) in otroški zbor rožce, ki ga vodita Mirko Lepuschitz in Mirica Stornik. Leta 1993 je Marjan Štikar z ustanovitvijo teatra trotamora naredil velik korak v sodobno gledališko ustvarjanje na Koroškem. Angažirane in druž-benokritično vsebine uprizarja tudi z otroško in mladinsko gledališko skupino teatr zora.

SloweniScher kulturverein rožnahm seine Aktivitäten zu Beginn des Jahres 1903 auf, nachdem er 1902 auf die Initiative des Pfarrers Matej Ražun gegründet wurde. Die aktivsten Mitglieder des Vereins waren die aus Winkl stammen-den Sänger des slowenischen Gesangvereins rožica, weshalb der Verein ursprünglich Katholischer slowenischer Bildungsverein Kot hieß. Vereinsziel war die Pflege und Förderung der slowenischen Sprache, Kultur und Identität durch Bildungsveranstaltungen, Grün-dung einer Bibliothek, Slowenisch-Kurse und Theateraufführungen. In der Zwischenkriegszeit führten die Vereinsmitglieder bis zu vier Theaterstücke jährlich auf, am häufigsten wurde das Drama Miklo-va Zala aufgeführt. 1931 fanden mit diesem Stück sogar Gastspiele in Ljubljana, Celje und Maribor statt. Im Zweiten Weltkrieg wurden die slowenischen Vereine von der NSDAP verboten. Nach dem Krieg nahm der St. Jakober Verein seine Tätigkeiten unter dem Namen Slo-vensko prosvetno društvo Svoboda wieder auf. In den 1960-er Jah-ren studierte der damalige Kaplan Vinko Zaletel mit der Pfarrjugend unzählige Theaterstücke ein. Mit neuen Bühnenwerken befasste sich der Priester Peter Sticker und brachte sie in den 1970-ern zur Auf-führung. 1974 gründeten die aktivsten Vereinsmitglieder den Ge-mischten chor rož, der mit dem Chorleiter Lajko Milisavljevič völ-lig neue Wege einschlug. Der Chor studierte mehrere thematische Stilkonzerte ein, die von Marjan Štikar inszeniert wurden. Am erfolg-reichsten war das Konzert Lieder unterdrückter Völker, mit dem die Sänger über fünfzigmal sowohl im In- als auch im Ausland auftraten. Heute sind im Verein unter der Leitung von Mirko Lepuschitz und Mirijam Stornik der kinderchor rožce sowie der Frauenchor rož mit Chorleiter Primož Kerštanj aktiv. Im Jahr 1993 gründete Marjan Štikar das teatr trotamora und ist seitdem der künstlerische Leiter, Regisseur und Organisator dieses Ensembles. Mit den ungewöhnlich ambitionierten, engagierten und anspruchsvollen Aufführungen hat sich das Teatr trotamora über Kärntens Grenzen hinweg einen Na-men gemacht. Unter seiner Leitung ist im Verein auch die Kinder- und Jugendtheatergruppe teatr zora tätig.

»kleines slowenisches Athen / Male slovenske Atene«

St. Jakob im Rosental/Šentjakob v Rožu war schon zu Beginn des 19. Jahrhunderts der Inbegriff des slowenischen Kulturschaffens in Kärn-ten, das wegen der zahlreichen Volkspoeten und Sänger als »klei-nes slowenisches Athen« bezeichnet wurde. Aus Feistritz bei St. Ja-kob stammte Miha Andreaš (1762–1821). Von Beruf Weber lernte er selbst Slowenisch und Deutsch lesen und schreiben. Er schrieb slowe-nische geistliche und weltliche Lieder, für einige komponierte er auch die Melodie. Acht dieser vertonten Lieder sind erhalten geblieben. In die slowenische Literaturgeschichte fand Andreaš vor allem wegen seiner Gedichte Eingang, die die Französische Revolution und die Na-poleonischen Kriege in Kärnten beschreiben. Janez dobernik (1795–1865) wurde beim vlg. Afernik in Srajach geboren. Er war Bauer und Fuhrmann, doch am liebsten schrieb er Gedichte, von denen aber nur drei erhalten geblieben sind. Janez kajžnik (1837–1914), geboren beim vlg. Oštnej (Frank) in St. Jakob, war von Beruf Fleischhauer und Wagner, wechselte aber zum Beruf eines Hirten. Er war ein lustiger und beliebter Mensch und war oft als Brautführer tätig. In seinen Ge-dichten beschreibt er eigene Erlebnisse, besonders gern auch Bege-benheiten und Verhältnisse in Lessach. Franz treiber (1809–1878) war Priester, Dichter und Komponist und wurde in Faak am See gebo-ren. Er studierte in Klagenfurt in den Jahren, als Anton Martin Slomšek die Seminaristen für die slowenische Literatur begeisterte. Nach sei-nen Jahren als Kaplan kam Treiber 1846 als Pfarrer nach St. Jakob, wo er bis zu seinem Tode blieb. Hier gründete er einen Chor, den er über 30 Jahre leitete. Er war auch selbst ein anerkannter Sänger und schrieb mehrere Lieder. Sein Lied Nmav čriəz izaro handelt vom verlorenen Elternhaus und wurde zur Hymne der Kärntner Slowenen. Ferdinand Nandej Brešan (1875–1917) war als Gemeindesekretär sowie Schriftführer des Gesangsvereins Rožica und des Slowenischen Bildungsvereins Kot tätig. Sein Vaterhaus war die Vach-Hube in Winkl. Er leitete ein Tamburizza-Ensemble und war als Zitherspieler und Ver-fasser von Gedichten, die von Franc Rauter vertont wurden, bekannt. Gestorben ist er in russischer Kriegsgefangenschaft. Franc rauter (1884–1965) wurde in Winkl beim vlg. Trlovčnik geboren und studier-te am Konservatorium in Wien Musiktheorie, Geige, Klarinette und Klavier. Er spielte bei verschiedenen Orchestern der Monarchie und kam auch nach Sofia und Istanbul, wo er mit dem Komponisten Franz Lehar Freundschaft schloss. Während des 1. Weltkrieges widmete er sich in Belgrad der Militärmusik, nach dem Krieg verlor er durch die Inflation sein Erspartes und war zeitweise als Musiklehrer tätig. Er komponierte Walzer, Polkas und Marschmusik und einige Chorlieder. Die meisten Werke schrieb er für Blaskapellen. Franc Rauter war Mit-begründer des Slowenischen Bildungsvereins Kot. Seine Frau Flora rauter (1896–1996), geboren in Hart bei Arnoldstein, schrieb etwa 100 Gedichte in slowenischer und ebenso viele in deutscher Sprache. Von Beruf war sie Schneiderin und Kranzbinderin.

imenski fond šentjakobske občine / namenbestand der Gemeinde St. JakobPri opredelitvah imen so upoštevani le posamezni izbrani sklopi, iz-črpna razprava bo objavljena posebej. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim znanjem omogočili nastanek karte. Im Textteil der vorliegenden Karte werden nur einige ausgewählte Themenbereiche behandelt. Ein ausführlicher und ergänzter Na-menbefund wird in absehbarer Zeit veröffentlicht. Der Dank gilt den vielen Mitbürgern, die durch Einbringung ihres breiten Wissens zur Entstehung dieser Übersichtskarte beigetragen haben.

ledinSkA iMenA / FlurnAMenPomenska raznolikost imen priča o izredni sposobnosti izražanja in bogatem besednem zakladu ljudi, ki so ledine nekoč poimenovali. Na našem področju nam ledinska imena ne posredujejo le splošnih infor-macij glede vrste zemlje, poraščenosti, reliefa ali koriščenja tal, tem-več nam dajejo tudi globlji vpogled v socialno zgodovino in procese preoblikovanja pokrajine. Skupaj z zgodovinskimi viri nam dajejo tudi informacije o starejših načinih vrtnarstva, poljedelstva, živinoreje in koriščenja gozdov. Beeindruckend ist nicht nur die Dichte und die Benennungsvielfalt, sondern auch die Ausdruckskraft, die in den Flurnamen zutage tritt. Sie geben nicht nur Auskunft über Bodenart, Bewuchs, Geländeform und Nutzungsarten, sondern ermöglichen auch tiefere Einblicke in die regionale Sozialgeschichte der Landschaft und deren Umgestal-tung von der einstigen Naturlandschaft zur heutigen Kulturland-schaft. Gemeinsam mit den historischen Quellen liefern sie auch Informationen über aufeinander abgestimmte Formen individueller und kollektiver Nutzung in Kombination mit verschiedenen Arten des Garten- und Ackerbaues, der Viehwirtschaft und Waldnutzung.

Ledinska imena in načini koriščenja / Flurnamen und Nutzungsartenvrtnarstvo / Gartenbau > Vritan, Vrtəčsadjarstvo / Obstbau > Vohredcapoljedelstvo / Ackerbau > Hnile, Horinšče pule, Njive, Poljine, Pule,

Sevənca, Srid pula, Spudnje pule, Sriəd in Ҟrej polá, Prstje, V prstjə, V pulə, Zavrje, Zavorje, Zurənca, Zvrhnje pule

kopaštvo / Hackbau > Ҟopna, Na ҟopnə, Ҟopajnepožigalništvo / Brandwirtschaft > Ҟresnice, Povžar, Požarje, Požhajnatravnato površje / Wiesenflächen:– za košnjo / Mahd > Seče, Ҟosá, Ҟoščəca, Sažnát, Travənče, Ledina– za pašo / Weide > Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna, Vóhrada,

Vóhrade, Vohrédca, Za ҟravco– senožeti / Wald- und Bergwiesen: Čirč, Črične, Ləbenca, Məҟulov

vaz, Novine, Pipanje, Podəp, Polana, Pvajna, Pvajnca, Ravni, Rute, Rutəč, Rutəče, Štorvəc, Tribəž, Tribuč, Tribnəҟ, Vaz, Vaze

Tipologija pašnikov / Weidetypen1. obhišna, individualna paša / individuell genutzte Weideflächen

> Vóhrada, Vóhrade, Vohrédca2. kolektivna paša / einst kollektiv genutzte Weide

> Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna 3. konjska paša / Pferdeweide > Ҟojnščə hrob, Ҟojnščə sadvó4. paša za govedo / Rinderweide

Pobočja glavnih vrhov / Abhänge im GipfelbereichV zemljepisnih kartah je od 10 pobočij zajeta le Švihənca. / Von den 10 benannten Abhängen im Gipfelbereich ist kartografisch nur Schwigenitz = Švihənca erfasst.Ҟrhlə: > krhljiči / Einkerbungen in der FalllinieČrtovje > opozarja na zle duhove / betont die Wildheit und Zerklüf-

tungŽlebinja > žlebasta oblika / rinnenförmige Ausformung des GeländesҞrnca > krnica, poglobljen svet / EinsenkungStrmc > strmec, strmina / SteilhangUrtənca > vdrtənca, izredno strm, vdrt teren / äußerst steiler Ab-

hang, der abbrechende AbhangTičənca, Tičarca > namigujeta na starejše mitične predstave / beruht

auf mythischen VorstellungenPvazí > plazi / abgleitender Abhang

Vdolbine in vseden teren / Einkerbungen und EinsenkungenҞrnca > stransko viseč poglobljen svet / weiträumige, seitlich

hängende EinsenkungҞotle > kesselförmige EinsenkungTəmna jama > düstere, finstere EinsenkungҞurja jama > vreza v slemenu gorovja / Einkerbungen im Grat eines

Gebirges

Deli gora / Teilbereiche des GebirgesBəčanca > bočni del / SeitenflankeBəčovnək > stranska bočna vzpetina / flankierende Erhebung

der KomnicaPleče > stranski del vrha / GebirgsschulterČrižnje > na drugi strani / anderseitigTonjača: zunanji del / außenseitigҞrajovce > razmejitveno področje / an der Grenze, am Ende liegendStopno > stopniške oblike / Einstufung im steilen GeländePovša > poševni del / schräg hängend

Skupne planine in lastniške senožeti / Hochalpine individuelle und gemeinschaftliche Bergwiesen und Weiden

Stara trata, Ҟvadje, Ovšca, Rožca, Baba, Rdečca, Polane, Həmno > planinske paše iz davnih časov / Almen aus »undenklichen Zeiten«

Dolina, Ҟrnca, Ləbenca, Məšenək, Mvaҟa, Podəp, Pvajna, Pvajnca, Ravní, Tribəč, Vaz > stare senožeti, višinske paše / alte Bergwie-sen, Hochweiden

Jurcov, Račnjaҟov, Šmonҟov, Žhanҟov rut > novodobne lastniške se-nožeti / neuzeitliche Rodungen unter Benennung der Zugehörig-keit.

vodnA iMenA / GewÄSSernAMenVodna imena ne označujejo le izvirov, stoječih ali tekočih voda, tem-več opisujejo tudi lastnosti in značaj vodovja, področje izvira in vodo-toka. Imena so skoraj izključno enobesedna.Die Gewässernamen bezeichnen nicht nur Quellen, fließendes oder stehendes Gewässer, sondern geben auch Auskunft über die Eigen-schaften des Wassers, beschreiben das Quellgebiet und den Was-serlauf. Die Wortbildung beruht fast ausschließlich auf einem Wort.

> Na tratə, Za ҟravco, Trata, Tratce, Stara trata5. paša za drobnico / Kleinviehweide

– kozja paša / Ziegenweide > Ҟozjaҟ, Ҟozjə hrbət, Havje, Róžovje – ovčja paša / Schafweide > Ovščəca, Očna, Ovčna, Polane

6. svinjska paša / Schweineweide > Dobce, Hrastje, Ҟrasənca, Svinj-šče, Pod svinjščam; Dobrava & Buҟovje – jesenske svinjske paše / Schweineweiden im Herbst

7. višinske paše / Hochweiden > Pvanja, Pvajnca, Pvajne8. planine visokogorja / Almen

> Baba, Dolina, Həmno, Mlinca, Rdečəca, Rožca, Stara trata9. pustotne površine / Trockenrasen > Pəstota, Omertəca

Gozdna področja / Waldbereich1. nizka rastišča / Niedergehölz: > Hrmula, Hrašišče, Hrastje, Hošče,

Havje (hovje je iglasto grmičevje / Nadelgehölz), Lišče, Na brinə, Róžovje, Sibirija (= sviba, rdeči dren), Trnovca

2. nekdanje kolektivno koriščenje gozdov / einst kollektiv genutzte Waldbereiche:

– energetski les, fažarstvo / Energieholz: > Drevlje, Lesinje, Jə be-rənca

– vejevnice (zimska krma za drobnico) / Schneitelwirtschaft > Vije, Pod vijamə, Vinca, Za vinco, Vonca

– steljarjenje / Streunutzung: > Lišče, Lištəče, Praprotnəҟ, Tribnəҟ – ogljarstvo / Köhlerei > Ҟopišče – neposredno poimenovanje kolektivnega gozdnega področja un -

mit telbare Benennung kollektiv genutzter Waldbereiche: > Žu pən-ca, Županca, Žopan

– poimenovanje posebnih gozdnih področij in gajev / Namen beson-derer Waldbereiche, Haine > Čéstinja, Ščedem, Tičənca, Tičarca

3. splošna imena za gozd / allgemeine Bezeichnungen für Wälder > Bo hajna, Čumna (= šumna), Svaščə šrotə, Želuščə šrotə

4. poseke / Kahlschläge > Podəp, Štorvəc5. imena po prevladajočem drevju / Namen nach dem dominanten

Bewuchs > Brezje, Brizənc, Brizənca, Bur, Búrovje, Burharč, Buršt, Búҟovje, Buҟov vrh, Dobje, Dobər, Dobre, Dobce, Dobrava, Habri-je, Hojna (Spudnja hojna, Zvrhna hojna), Javorje, Jelenca, Jelenova vuža, Ləmovčje, Məcesənc, Smrečəče, Vovčje, Pod brizənco

Ledinska imena in lastnosti tal / Flurnamen nach Bodeneigenschaften

humozna tla / humusreich > Brna, Brnjaҟ, Črnicarahlica in ilovnata tla / lockere oder lehmige Erde > Puhrje, Jilčjepeščena tla / sandig > Melí, Melíšče, Piəščekamnita tla / steinig > Hroblje, Hrublje, Hrublca, Ҟamənca, Ҟamnjaҟpečovnata tla / felsig > Péčovjegramozna tla / Schotterhalden > Prod, Zaprodəncasuha tla / Trockengebiete > Omertəca, Pəstotamokrišča / Feuchtgebiete > Muҟrna, Močve, Mosníce, Mosnəc,

Pod muҟrno, Pavudje, Voh, Vojə, V vozemočvirja / Moore > Bvato, Bvatce, Jezerce

Oblike zemeljskega površja / Flurnamen nach GeländeformLedinska imena opisujejo tudi obliko zemeljskega površja, ki je lahko ravno, nagnjeno, viseče, valovito, gričevnato, strmo ali vdrto.Die Flurnamen geben auch an, ob das Terrain eben, geneigt, hän-gend, wellig, (sanft) hügelig, leicht ansteigend, erhöht, steil abfal-lend oder eingesenkt ist.

strmo padajoče površje / steil abfallend > Brizənc, Ježa, Rebər, Strmcraven ali položen svet / eben und abgeflacht > Ravní, Ravne, Ravəca

vdrtine in vdolbine / Einsenkungen und Vertiefungen nach ihrer Ausformung

obsežne vdolbine / weitläufige Einsenkung > Dolice, Doləč, Dolina, Dovvrtača / trichterförmig > Rupa, Rupepodolžna oblika / länglich > Prídale, Pridəlc, Podovənca kotel / kesselförmig > Ҟotlekotanja / muldenförmig > Hobučežleb / rinnenförmig > Žlibəč, Žlebinjakorita / trogförmig > Ҟorite, Zádilebrezoblične vdolbine / unförmig > Jame, Jamce dvignjen svet in vzpetine / Erhebungen und Anhöhengrič, rob, gričevnato / Hügel, hügelig > Ҟvanc, Ҟvančəč, Ҟoҟ, Robírahlo dvignjen svet / kleine, wellige Erhebung: Muhəlč (Muhəč,

Muhəlnjaҟ)podolgasta vzpetina / langgezogene Anhöhe > Dijačdvignjen svet s stranskimi strminami / seitlich steil abfallende

Erhebung > Brda, Brdca, Črna brda, Sridnja brda

Oblike ledin / Flur- und Parzellenformtrikotno / dreieckig bis keilförmig > Ҟlən, Ҟlinc, Vҟlincozki pasovi / schmalstreifig > Hojzla, Šmonҟov gožokroglo / rundlich > Vҟrohəlces stekajočimi se podolžnimi stranicami / längsseits

zusammenlaufend > Štəҟ, Štuҟa, Vštəҟkrivina / gekrümmt > Ҟrivceimena po legi / Benennungen nach der Lagev sredini / mittig > Posridəҟ, Vsridəҟ, Sriəd polá, Sridnja brdana koncu / am Ende > Farščə rep, Ҟraj polá, Ҟrajovce, Na rətižə, Rətižnad ali pod / oberhalb, unterhalb > Zvrhnje horice, Spudnje pule, Pod

rutcampo sosednjih predelih / angrenzend, bei > Na Potoce, Pr dobə, Na

ҟvancə, Pr ҟrižə, Pr Lipə, Za bəzovcamlega ob stezi, poti, cesti, križišču ali stegnah / Lage am Weg, Wegga-

belung, Straße, Triebweg > Ceste, Razpotje, Strajne, Pod Straj-nam, Šrajne, Stəhavce, V ceste

Gore, JArki, poBoČJA / BerGe, Schluchten, ABhÄnGeImena gora in gorskih predelov pričajo o izredni sposobnosti opazo-vanja in izražanja prebivalcev. Občno ime gora se pojavi v enem sa-mem primeru Sveta hora, drugače so imena večinoma enobesedna in opisujejo značilnosti gora. Imena vdolbin, sotesk in grap izražajo, ali so raztegnjene, ozke, strme ali podolžne. Poleg tega nam še pove-jo, če so dostopne in prehodne ali naj se jih človek raje izogiba.Die Bergnamen zeugen von einer ausgeprägten Beobachtungsgabe und Ausdrucksfähigkeit der Namensstifter. Sie beruhen auf unmittel-baren beschreibenden oder assoziativen Benennungen. Die Namen der Gräben, Schluchten oder Klammen bezeichnen auch, ob es sich um eine weiträumige, schmale, steile oder langgezogene Einsen-kung oder Einkerbung im Gelände handelt und ob diese begehbar sind oder besser gemieden werden sollten.

Imena, ki opisujejo obliko vrhov ali relief / Die Bergform oder das Relief beschreibende Namen

Ҟočna > dominantna gora zaoble oblike / der Abgerundete, DominanteUščәca > vrh je priostren, sl. ost / der Zugespitzte, SchroffeŠҟrbina > vrh okrušene oblike / abgesplitterte, verwitterte BergspitzeHrbnə > vrh je grbaste oblike / der Buckelige, der HöckerRezmanca > stranski del gore je odlomljen, odrezan / der Abgebro-

cheneHum, Humc > holm, holmec / größere bewaldete Erhebung im Tal-

bereichČrna brda > ima strme stranice / seitlich steil abfallend

Asociacijska imena iz vsakdanje predmetnosti / Assoziative Namen aus der alltäglichen Gegenständlichkeit

Ҟoprivnjaҟ > strma, poraščena vzpetina / steil abfallende, bewaldete Anhöhe

Čop > čopasta oblika / der WalmförmigeTur, Turne, Turnavca > osamelci oble oblike / kuppenförmige SolitärHráčənca > poimenovana po nekdanjem gradu / BurgbergHračíča > označuje sam vrh Hráčənce / Bergspitze des BurgbergesPlevnəca > orodje / langstieliges, spitziges, sichelförmiges Werk-

zeug, weist auf Zinnenförmigkeit hinҞorenščəca > zakoreninjena gora / der Verwurzelte

Imena, ki opozarjajo na golost gora / Namen, die Kahlheit beschreiben

Golica > neporaščena gora / der KahleŠҟrbina > vrh okrušene oblike / felsige, verwitterte Bergspitze

Imena gora, ki opozarjajo na predkrščanske predstave / Namen, die auf vorchristliche Vorstellungen hinweisen

Ҟrahəlca, Ҟurjaҟ, Vrlovca, Petelən, Petelənc > opozarjajo na vzviše-nost / betonen die Erhabenheit

Baba, Babənca > mitična podoba / mythische Gestalt

Imena gora v predgorju / Bergnamen des VorgebirgesDomačin pozna imena vseh gora in vzpetin v predgorju. V zemljepis-nih kartah so večinoma nepoimenovana. / Die einheimischen Bewoh-ner kennen die Namen sämtlicher Berge und Anhöhen des Vorgebir-ges. Die Kartografie kennt davon nur wenige.Tabor > težko dostopna skalna gmota, naravno pribežališče / schwer

zugängliches Felsmassiv, natürliche Zu fluchtsstätteZhorivc > spominja na delovanje naravnih sil: strela, ogenj, grom in

podor. Legenda priča o delovanju dobre sile v podobi sv. Heme in o hudiču, ki je od jeze valil skalovje. V nižini še danes ležijo skale, ledina se imenuje Pečovje. / Ist mit Legenden behaftet und wur-de kartografisch um 1900 in Kapellenberg umbenannt. In älteren Quellen ist er als Zguriuz und als Shoriutz belegt. Der Name weist auf das Wirken von Naturgewalten wie Blitz, Feuer, Donner und Bergstürze hin.

Gorski prehodi, sedla – stare povezave z Gorenjsko / Gebirgsüber-gänge, Sättel – alte Verbindungswege mit der Region Gorenjska

Črvəč > nevarna ozka steza, ki vodi do sedla / gefährlicher, schmaler Steig, der zum Übergang führt

Suha > prehod na Stari trati / Übergang auf der Stara trata

Jeҟl > jeziček pri tehtnici, nakazuje ravnotežje / das Gleichgewicht anzeigendes Waagenzünglein; d. h. dass Jeҟl jener Bereich ist, in dem Nord- und Südseite des Gebirges im Gleichgewicht stehen

Ҟlaҟ > zbirališče čarovnic / Hexenversammlungsplatz Ҟojnsko sadvo > konjska paša nad ledeniškimi jamami Jame in na pa-

jališčem Ҟorite / Pferdeweide oberhalb der Toteislöcher Jame und der Tränke Ҟorite

Mlinca > sedlo široke raztegnjenosti; osnova imena ni mlin; mlini, bliní najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih / weitläufige Einsat-telung; die Wortbedeutung beruht nicht auf mlin – Mühle, sondern auf mlini bzw. bliní und beschreibt die Breitgezogenheit

Vratce > Übergang

Sedla in prehodi v predgorju / Übergänge im VorgebirgePrívole > preval / ÜbergangVrata > DurchgangVranje > izpeljanka iz vran, t. j. izlivno grlo pri vrču; prehod v obliki

ozke zareze / hat keinen Bezug zu vrana (Rabe), sondern ist ein schmaler, enger Übergang

Ҟvanc, Rdečə ҟvanc, Dovjə ҟvanc, Kvančəč > vzpon poti ali ceste / Steigung

Sedəlč > malo sedlo / kleine Einsattelung

Prehodni jarki / begehbare GräbenŠpivrat > zloženka iz špiva (igla) in vrata / Wortzusammensetzung

aus špiva (Nadel) und vrata (Tor)Ҟovrat > širok, okrogličast prehod, ҟovú = kolo / rundlicher, weit räu-

miger DurchgangSҟlinjaҟ > ozek, utesnjen jarek / ist betretbar, eingekerbt und engPazečje > stranski jarek Suhe; opozarja na drseč svet, plazove / Sei-

tengraben der Suha, weist auf abgleitendes Gelände und Geröll-halden hin

Neprehodni ali pogojno prehodni jarki / Nicht oder bedingt begehbare Gräben

Vom > iz lom, obojestransko strmo vrezan jarek / GeländebruchDebər > deber / die SchluchtPobijne > pobijati, bučati / weist auf Getöse hinHripovc > krhko kamenje / brüchiges GesteinBrivant, Vrivant > strmi predel potoka Rožče, opozarja na vrenje

vrelcov in šumenje potoka / wasserführend und steil, wo es quellt, sprudelt und schäumt

Strhavnce > jarek, ki je razbrazdan, strgan / betont die Zerklüftun-gen

Ҟlən > globoko, klinasto vrezan jarek / keilförmiger Einschnitt in das Gelände

Jarki, ki se jih je treba izogibati / Gräben, die gemieden werden sollten

Hudovca, Hudé, Hudí > divjost in vražnost / Wildheit und BösartigkeitČrtovje > hudičevo področje / teuflische GegendŠčinҟovc, Basəlšče > mogoče mistično poreklo / sind tabuisierende

Benennungen und lassen Mystisches erahnenČura > opozarja na dim, paro, pramena megle / verweist auf damp-

fende Nebelschwaden

Ҟočna

Ҟoren

ščəc

a

Vəlčə

Məš

ənəҟ

Mihnə M

əšən

əҟ

Črvəč

Bəčan

ca Stopn

o

Tičjə

vrh

Sušc

a (Malə

vrh)

Pleče

Zhoriv

c

Suha

Žlebinj

a

Račca

Pvaz

iUšč

əca

Golica

Ovščə

ca

Švihə

nca

Ҟopajn

ove g

olice

Jeҟl

Petel

ənҞrhlə

Buҟov

vrh

Mvaҟc

a

Ҟlaҟ Mvaҟa

Rožčə

ca (V

əlčə v

rh)

Rožca

Baba

Ҟrahə

lca

Petel

ənc

Suhə

vrh

Ҟropiv

njaҟ

Rdečə

ca

Mlinca

Polan

ca

Polan

e

Srtje

Rdeča

pejč

Plevə

nca

Həmno

Ҟurjaҟ

Hrbnə

Jepa

Rezman

ca

Vratc

e

Šҟrb

ina

Hračə

nca

T i č ə n c aT r a t a

Ҟ r n c a

S t a r a

Pvaz

iBəč

anca

Ҟrnca

Črtovje

Na peč

eh

MIKLOVA ZALA 1937 ZALA 2010

● > vrh | Gipfel● > sedlo, planina | Sattel, Alm● > predgorje | Vorgebirge● > pobočje | Abhang

trška občinašentjakob v rožuMarktgemeinde St. Jakob i. R.ledinska in krajevna imena Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000

trška občinašentjakob v rožu MarktgemeindeSt. Jakob i. R.ledinska in krajevna imena Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000

slov ensk a pros v e t na z v e z aslow enischer kult urv er band

Marktgemeinde St. Jakob im Rosental Trška občina Šentjakob v Rožu

VrelciImeni Vodica in Mrzva voda najdemo na raziskanem območju šestkrat. Vodica ni le pomanjševalnica za vodo, temveč je tudi oznaka za vrelce s posebnimi lastnostmi. Voda je čista, mrzla in ima celo leto isto tem-peraturo. Vodici pripisujejo tudi zdravilno moč. Drugi vrelci in povirja se imenujejo Lipə studanc, Zapovənca, Pišče, Vrivant in Puhrnca.

PotokiBeseda potok se pomensko pojavi le pri imenu Riҟa. Posebnost je Svetə potočej, katerega struga naj bi bila iz lehnjaka (nar. vuҟnjaҟ), ki se drugod ne pojavlja. Ovnica opisuje vijugast vodotok. Hudourniški značaj je izražen v imenih Hudovca, Sovnice, Šum. Posebno čistost vode po udarjajo imena Bivša, Bivšča in Bistrica. Drugi pomen Bistrice je, da teče hitro, bistro. Imeni Meniva in Suha namigujeta, da se potok občasno izsuši. Debreva priteče iz debra. Podovənca teče po podolga-stem jarku istega imena, Trnovca skozi območje nizke poraščenosti, Baselca in Vomca pa po jarkih Baselšče in Vom. Rožca in Rdečəca iz-virata na planinah istega imena. Rača in Raҟovnca namigujeta na to-plejšo temperaturo vode. Janҟovca izvira v Močilah in usahne pri ledini Hruble. Ime Hruble pomeni, da so tla gramozna in da voda lahko ponik-ne. Voda potokov Črnelov in Črnetov pətok ni kristalno čista, temveč je blatnica ali izvira v močvirnatih tleh. Isto velja za potok Mostəč.

Stoječe vodeNa stoječo vodo opozarja ime Jezerce, ki se pojavi večkrat. Umet-ne stoječe vode so Ҟoҟnjaҟov in Miҟlnov birt, Ribnace, Nahəlnov in Martnjaҟov studanc. Jezi nosijo ime Zapirənca. Zádile poimenujejo za-stajanje vode oz. korita ob Dravi. Brzica v reki Dravi nosi ime Sҟaҟlca.

rož / roSentAlIme za zgornji Rož se v najstarejšem pisnem viru prvič pojavi v latin-ski obliki Rasa okoli leta 880. V 12. stoletju se zapisi kakor Rasa, Ras, valle Rosarum pojavljajo pogosteje. V novejših listinah najdemo za-pise Rast Thall, Rasstall, Raschtall, leta 1690 pa Rossenthal. Osnova -rož- se je ohranila v ledinskih, gorskih in vodnih imenih.Die erste urkundliche Erwähnung des oberen Rosentals stammt aus den Jahren um 880, als diese Gegend als Rasa erwähnt wird. Im 12. Jh. häufen sich die lateinischen Schreibweisen wie Rasa, Ras, valle Rosarum. In neuzeitlichen Urkunden des 16. und 17. Jh. wird unsere Region als Rast Thall, Rasstall, Raschtall und Rossenthal (1690) be-zeichnet. Der Wortstamm -rož- ist in Flur-, Gewässer- und Bergna-men erhalten geblieben.

Róžovje > severno pobočje cerkvenega roba v Šentjakobu / Name des nördlichen Abhanges des St. Jakober Kirchenhügels

Rožca > potok / Bach; der Quellenbereich befindet sich auf und unter der Gemeinschaftsalm Roschitza und mündet in die Feistritz

Rožca > planina / Alm; seit 1840 im Eigentum der Ortschaften Ka-nin, Schlatten, Frießnitz, Lessach und Rosenbach, davor – »seit undenklichen Zeiten« – im Besitz nach althergebrachtem Gewohn-heitsrecht

Prirož > gozdno področje v katastralni občini Podgorje / Waldteil in der KG Maria Elend

Rožčəca > gorski vrh nad planino Rožca na avstrijsko-slovenski meji Berggipfel oberhalb der Alm Roschitza, an der Grenze zu Slowenien.

Aussprache der slowenischen Zeichen č wie deutsches tsch in »klatschen«š wie deutsches sch in »schade«ž wie französisches j in »Journal«c wie deutsches z in »zeigen« (nie k!)s wie deutsches ß in »groß«z stimmhaftes s, wie s in »Vase« (nie ts!)h wie deutsches ch in »Dach«v am Wortanfang, vor Vokalen: wie w in »wohnen«, sonst wie ul wird am Silbenende bzw. zwischen Vokal und Konsonant meist wie u ausgesprochenә aus den Vokalen e, i und u entsteht häufig der Halblaut ә: bik > bәҟҟ, Ҟ Der Mitlaut k verwandelt sich in den gutturalen Ver-

schluss- oder Knacklaut ҟ. Er entsteht tief in der Keh-le, indem kurz die Luft angehalten und dann plötzlich ausgestoßen wird. Es klingt wie ein harter vokalischer Ansatz am Wortanfang: Anna

ҟ, Ҟ Konzonant k se spremeni v grlni zapornik ҟ. Nastane globoko v grlu tako, da kratko pridržimo in nato hitro spustimo sapo, skoraj kot bi zastokali. Zveni kot trd vo-kalni nastavek: koza > ҟoza

ә samoglasniki e, i in u se pogosto spremenijo v polglasnik ә: bik > bәҟ

Dovje

TalәVištrov

rut

Pr dobә

Štәҟ

Ҟam

njak

Hobúče

Harejov

rut

Brizәnc

Močíle

Dobәr

Dobrávcov rut

Mos

níce

Štәҟ

Ledina

Dobje

Pod cerҟvó

Ҟrajovcov rut

Ҟúran

Pint

a

Hribre

Vritan

Donižov rut

Uščәc

Puhrje

Tavplnov rut

Ҟorite

Na vidne

Pohvácov rut

Novine

Na pintlә

Štәҟ

Róžovje

Med pečjo

Lesce

Naviҟš

Dobje

Na

petelinә

Brasҟov rut

Pr

cementә

Pečic

a

Jurčov rut

Vsrid

әnce

Na robә

Lišče

Ledina

Ҟocov rut

Ҟraj polá

Biva pejč

Motažov rut

Ҟocov rob

V a z

Ҟrájovcov

rutәč

Zádile

Na potoce

Pvajnca

Povžar

Šәmnjaҟ

ov

rut

Ž l i b

Mvaҟca

Trata

Hajnaҟov rut

Tevžov rut

Pišče

Lesovc

Na vo

dah

Cәhajnarca

Žhanҟov rut

Hrilov rut

Vóhrada

Med jivamD o l č

Dobrnҟov

rut

Pišče

Potәč

Mәҟvavov rut

Foltanov rut

Pleše

Strajne

Pod pečjo

Cvitәnҟov rut

Hojna

Mečinov rut

Jurcov rut

Režjov rutDobәr

Órat

V brodah

Trat

ce

Resmanov rut

Novine

Žlebi

Vrlova pejč

Bvate

Črna

Pod

Strovcam

Trata

Piәšče

Ҟrivce

Seče

Srid pula

Pleše

Hruble

V voze

Ҟozjak

Me l í

Sedәlč

Ҟámәnca

Vdor

Triәb

Sҟedәnsҟa pejč

Mežnarjov rut

Ҟovačo

v ru

t

Podәn

Ҟl inc

Pod

Rórarjam

Pvanjca

Rjanov rut

Vóhrada

Ledina

Ҟojnščә hrob

Štupnjaҟov ҟo

t

Na

pәto

ce

Ribnace

Na pvajnә

Ledina

Brdca

Vrbc

e

Rutәčә

Na ҟvancә

Zádov

je

Travәnče

Vištrov tamar

Arnejov rutәč

Melišče

Bistrov dov

Sedәlč

Búrovje

Ҟo t e

Močúle

Ҟopišče

Račnjaҟov rut

V ceste

Brdca

Ledәnce

P ú l e

Novina

Rupe

Mihna čura

Hribrce

Pr ҟrižә

Hobó

vce

Dolice

Ledina

Tevžov rut

Črižnje

Ҟ l ә n

Ҟurja jama

Štiҟrov mlin

Vídminca

Zvrh

nja

vóhra

da

Za voham

Pod muҟrno

D o v jә

Novine

Hruble

Firštov rut

Na vinҟә

Ҟ l i n c

Firštov rut

Pézdejov rut

Strajne

Ҟvančә

č

Med ježo

Šrajne

Muҟrna

Ҟopišče

Petri

cov r

ut

Trlovca

Jánto

včov

rut

Jezerce

J i l č j e

Tavčarjov rut

Ҟrasәnca

Vorinov rutәč

Jurčov rut

Vra ta

Móčve

Pr Drale

Rebәr

Jәspica

Vojnca

Lucmanov rut

Mudәnčov rut

Zapi

rәnc

a

B r i h

Zádile

Podvazca

Frtinov r

ut

Volánjaҟov

rut

Jezdre

Lipjov rut

Pod lesovcam

S e č e

Tičarca

Srid pula

Ҟopne

Spudnje

jamce

Travәnčә

Janéščov rut

Š t ә ҟ

Sramsa

Žalíšče

Vištrov rut

Hábrәje

Rdečә ҟvanc

Šustarjov rut

Tra ta

Pod hradam

Ҟ l i n c

Ҟ o ҟ

Horice

Vóhrada

Ježa

Š t ә ҟ

Zdavje

Jurčov rut

Zahorivcam

J a m a

D o v

Prdajc

Čop

R a c a

M e l í

V o m

Hruble

Tribnәҟ

Nahlnava pejč

Pod strajnamә

Vidәm

Včejov

rutәč

Tribәž

Travәnče

Čumna

V in c a

Pod petelincam

Prdajc

Voríčov rut

R u t e

Na rәtižә

Sibirija

Méhәrje

Ž l e f a

Ҟopajne

Babәnščә pvaz

Tómanava trata

Hradәč

Dobré

Frankov rut

Vratce

Pod

brih

am

Ҟopišče

Hrúmovčje

Zeč jaҟ

Búrovje

Lebnov rut

Cvetin

Mәšenәҟ

Hav je

Hribre

Víhanc

R o v é

Vs u č e

Pipanje

Spudnje pule

Na vrhPoljina

Strniščavo bvato

Ščedәm

Zvrhnjә dobәrČošәlnov dov

Trnca

Čr ične

Hribre

Lucmanov rutәč

Ҟ o ҟ

V š t ә ҟ

Za ҟravco

B r i n a

Brdca

Bvatce

Hajtәnca

Pod pečmi

Arihava pejč

B r d a

Ҟocov rut

Vištrov brud

Svinšče

Ú h

Žl e

f a

Sridnja brda

Vóhra

da

Spud

nja

Riҟa

Do

l ә č

Fermova pvanjca

Ҟopišče

Lucmanov rob

Na vrhә

Pesjә hrabәn

Ҟәpčičo

v

rut

Črna pejč

Ҟopajnov rut

Zvrhnja hojna

Vәsovje

Petelәnc

Spudnje pule

Rdeča pejč

Buҟov vrh

Strovcov rut

Žópa n

Pr i rož

V á z e

Močíle

Hrublje

Šmonkov rut

Za hrabnam

L e ž e

Omertәca

D o v j e

Pvajnca

Na pečeh

J am

e

Balonija

Cvatovje

Nad

hrab

nam

Tәmna jama

V o h

Zvarinc

Petәrmanov rut

Pod Ščedmam

Hemәna jama

Tičja tabәlca

Polanca

Ҟ o s a

Ҟámәnca

Pod borštam

Na mlin

ah

Ҟopajne

Ho jna

Ro

v

Spud

nje

pule

Ҟvamfar

Med úham

Na brodә

Petelinc

V p u l ә

Hoj

z la

Vóhr

ada

Ҟova

jne

Ҟozjә

hrbәt

Plevnәc

a

L e ž e

Rácin a

J ó l e

Debәr

T i č әn c a

Tre bә č

Sҟo pánҟ

Pr hajdah

Po lane

H n í l e

Je zerc e

Tománov ҟvanc

Hrmúla

Med

žnu

ro

Hr v ó

Špivrat

Tevžava jama

Ҟopajne

Buҟov vrh

Pva jn a

P o v š a

Prd

aj c

Hrabәn

c

Spudnje jame

S i n e

D o l i n a

Hәmn o

Črišәnca

Meli šče

Požh

ajne

Stәha vnce

T r a t e

V o j ә

Sridnja brda

Za Dravó

Dolin

e

Zvrhnje pule

P o d ә p

Afrnҟavo bvato

S u h a

Srid pula

P l eč e

Spudnja hojna

V r a t a

H a č e

Ҟoščәc

a

Simon ov rutTesnarjov rut

R u p a

Va

z

Jәlenava vuža

Pod zelam

Sҟl in

jaҟ

Praprotnәҟ

Pod žlibam

Sridnjә pot

V r an j e

Š t әҟ

Ha

v j e

Suharjov Mәšenәҟ

Ҟ v a n c

Habr i j e

Mәҟulov vazPod briham

Pod rebram

Janažavo bvato

Zvrhnja

Riҟa

O č n a

L i š t e

Šҟ rl e t je

Hábrә j e

Želuščә šrotә

Podp

leče

Vәlҟa čura

Biva pejč

Andrejcava vóhrada

Lәbénca

Ҟrajnә

rebә

r

Rezmanca

Pod

Sveto horo

Pobijne

Pr í d a le

Vҟrohәl

ce

Ҟroҟarca

D o b c e

Bv

at e

Mihnә Mәšenәҟ

Vamprétcov rut

Brizje

Bleščeča

Zurәnca

Bvatinčov rut

P i h ә l nә

Na tratә

Travәnče

H o r n әc

Vo

m

J i vo v c e

L e t i n e

Ramúš je

Ҟ o p n a

P r ív ol e

Lipa ravnina

Ҟopajnave golice

Po

tuč j

e

J e

ž a

Zvrhnje pulePod svinščam

Pod briham

Č i r č

Ҟ o t l e

Baba

Pr ҟ r iž ә

Sҟaҟә lca

Radunjaҟov rut

Svaščә šrotә

Na hradә

R e b ә r

Dovjә ҟvanc

Strhavnce

Primҟo

v rut

Zvrhnje pule

T r a t e

Pejč

na d

olin

a

H o š č e

Dovjә ҟvanc

Žu pәnca

Žu pәnc a

L u ž e

S a ž n á t

Jurč

ov ru

t

Zaҟóče

Turne

Sridnjә pot

Sridnjә pot

Pod

pete

linam

P o l a n a

Ҟojnščә sadvo

Bә čanca

T a l e

Pod burštam

Bә čánc a

Vәlča jama

H a b r ә j e

Zvrhnje

jamce

Rnejov rut

Rdečca

Zaprodәnce

Živә pvaz

H o r i c e

B u ҟ o v j e

N a j e ž ә

Vó h ra d a

Vastevҟna pejč

F re j t a l ә

Po

d j e

žo

Raz p ot je

N o v i n a

Tempov rut

B ә z o v c

Pástovn

a

Ž n u r a

H r a č í c a

Zapórečam

Ҟo t S u š e

B r d a

P r í d ә l c

Zvrhnjә voh

Sridnjә rob

Pod hoščam

L a d i n a

Ri h

ә lnә

D o l i n a

Pod rutcam

Cәrҟ

vena

pot

Tratc

e

Šp

i ca

n

Vә lčә v r h

Špamprat

Sriәd polá

R u t ә č

Vo

m

M o č í l e

B v a t o

Z a r e

Do

bra

v a

Ur t ә

n c a

H r i p o v c

V i j e

B u r h a r č

Ҟ o t l e

Vo

m

Farščә rep

B a b ә n c a

Br i z

әn

c

Dovjә ҟvanc

Vo

m

Či n

ҟ ov c

V ó h r a d a

R u p e

Č r t o v j e

Za trebәčam

Jebe

rәnca

Ҟnaflnov rut

Péčov je

T a l e

P v a z í

H r i b r j e

Z av r j e

L a d i n a

Br

de

Na ҟ van cә

J a v o r j e

H r a s t j e

Na vinҟә

Dolina

S m r e č ә c e

Sve ta hora

Sr idnje pule

S r t j e

Ҟ r n c a

Z a v i n c o

D o v c e

Dobróvnәҟ

H u d í

S e v ә n c a

B r i v a nt

B a s ә l š č e

Za naҟvam

M ә š e l c a

Mrzvә h

rabәn

Ho r i c e

Ҟ r n c a

T o n j a č a

Podoto ščam

Je

ҟl

S u š c a

Mo č i v o

Ҟ o š č әc a

Čr

vәč

Š u s t r n a

P r s t j e

V š t ә ҟ

Zvrhnje horice

M a t í j a v o

Za ҟovajnam

Spudnje horice

Hu

dé

P v a n j a

Ҟu r j a j am a

P a s j a p e j č

O v š č ә c a

Spudnje lesinje

Č é s t i n j a

Ž l e bí n

j a

Ҟ o v r a t

Ҟ r e s n í c e

S t a ra f r a t aG o l í č j e

P o ž á r j e

Ce

st

e

M v aҟ

a

Srajanšča pot

Š t o r v ә c

R u t ә

Je

ža

Z u r ә n c a

Pod strm

cam

S t o p n o

Pod strmәnco

D o v č ә č

Spudn jә

voh

T r a t e

Re

pl

je

V o h

R a v n í

V ҟ r o h l ә

T a m r č e

J ә s p ә č

P r í v

ol e

T i č a r c a

Ҟo

te

P o d j e ž o

V o v č j e

Hr

ub

le

D o l i n aZ

av

rj

e

D o b r a v a

P o d p e čm

i

S r n j e

Vr

l ov

ca

St

rm

c

D o l i n a

P o d Ҟo č n o

Ž ә p a j n c a

H u m

D o b r é

Vs

r i d ә ҟ

Se

vә

nc

a

H u m

Ҟ v a d j e

H r a š i š č e

Pod Mә šen iҟam

Lebérnәh

rabәn

B o h á j n a

B u r š t

Do

li

na

St

aj

ne

P o d v i j a mә

V r a ҟ ó v n c ә

Li

šč

e

Z a r u t a m

Pa

ze

č

j e

Š mo n ҟ o v g o ž

Ҟr

hl

ә

H r a č í n j e

P

r

o

d

Žl

ib

Ҟr

aj

ov

ce

S r a j a n š č e p u l e

R e b ә r

Ҟo

pi

šč

e

J e ža

H a j t ә n c a

Ҟl

ә

n

Pr

od

Ҟo

va

jn

e

Ml

in

ca

Bu

r

J ež

a

Čr

eš

nj

e

Č e m ә r n i š ҟ ә r e b ә r

H r á č ә n c a

R o ž c a

Š v i h ә n c a

Hu

d a d o l i n a

Č r n a b r d a

Bó

ro

vj

e

S u h a d o l i n a

S t a r a t r a t a

D i j a č

Do

v

T é š i n j a

Frankov spudnjә rut

Pod stәhnam

Poprávlanov rut

Frankov zvrhnjә rut

Poprávlanov rut

Dolәč

Firštov rut

Spudnja

vóhrada

Strójave peči

Štornҟava ledina

Resm

anav

a

huta

Pr mline

Sušәnc

Lucmanava

vóhrada

Frҟәlnov rut

Hrumovčәnҟov rut

Bvatinčavo dobje

Stara prajnharšҟa pot

Pod brizәnco

Horinšҟe njive

Hvobuča pot

Ҟopajnava pejč

Buhcava pejč

Dobrava pod cesto

Bosәrmanov

rut

Spudnjә dobәr

Andrejcava vóhrada

Z v r h n j e l e s i n j e

Puhrnca

Vodíca

Žlibәč

Vodíca

Ҟori te

Mrzva vodá

Lipә studanc

Nahlnov studanc

Martnjáҟov studanc

Vodíca

Svetә

potočej

Mostәč

Vodíca

R i ҟa

Mrzva voda

B i v š a

Š u m

Rač

a

Podóvәnca

Rož

ca

Črnevә pәtoҟ

Rača

B i v š a

Črnevә potoҟ

Črnevә pәtoҟ

Vo

dí c

a

Hudóvca

Tŕnovca

Ri ҟ

a

Smarščә pәtoҟ

B әs t r

c a

So

vníc

e

Su

ha

Ri ҟ

a

J a nҟo v c a

B ә s t r c a

Rd

eč

ca

Podovәnca

R d e čc a

D e b r ә v a

B ә s t r c a

Ovníca

Rož

ca

M ә n i v a

Su

ha

Ovníca

Ráҟ

ov

nc

a

B i v š c a

R i ҟ a

Dé

brә

va

Mih

na

Su

ha

Zapó

vәnc

a

Jezerce

Miҟlnov birt

Ҟoҟnjáҟov birt

Turn

Uščәca

Zahorivc

Golíca

Ҟorenščәca

Petelәn

Humc

Tabor

Lipә vrh

Hreharca

Sridnjә vrh

Tičjә vrh

Ҟropivnjaҟ

Ҟrahәlca

Račca

Rožčәca

Zhorivc

Ҟočna

Mvaҟca

Suhә vrh

Petelәn

SuščәcaMalә vrh

Ҟ l a ҟ

Žaҟ žané

Turnavca

Dr a

v a

Primҟov mlin

Bajta na Rožcә

Ҟapelca

Hora

Mava Hora

Dolinčәče

Zvrhnje HoričePuhәm

Briәh

Pulpәče

Diәščәce

Voče

Drovle

Ҟot

Ščedәm

Spudnje Horiče

Ravne

Brizje

Riҟa

Horinčәče

Srije

Šәntpetr

Tešinja

Šәntjaҟob - PohradBәstrca

Vәlҟa ves

Trebinja

Čemәrnica

Hodnina Svatne

Podrožca

Želuče

Drahožiče

Brižnje

Pohorje

Rute

Šәntožbolt

Suha

Muhčov mlin

Rupov mlin

Majarjov mlin

Mәҟulov mlinBrnjaҟov mlin

Lipjava žaha

Janeščov mlin

Brizәnca

Liše

Voh

Ҟosa

Ҟovarjava lipa

Terična jama

Terična jama

Pr lipә

Terična jama

Terična jama

Prosenov ҟriž

Lebnov ҟriž

(Afrnҟov ҟriž)

(Šimanov ҟriž)

Pipanov ҟriž

(Ҟramarjov ҟriž)

(Jánažov ҟriž)

Tomážov ҟriž

Ҟovačov ҟriž

Ҟorajmanov križ

Hapijov ҟriž

Mәҟulov ҟriž

Pibrov ҟriž

Jurcov ҟriž

Lәpuščov ҟriž

Ҟostniҟov ҟriž

Ҟobentarjov ҟriž

Žofranov ҟriž

Vožәnҟov ҟriž

Reҟov ҟriž

Tempov ҟriž

Katnikov ҟriž

Ajtončov ҟriž

Šimanov ҟriž

Ҟovačov ҟriž

Jurčov ҟrižMәčinjaҟov ҟriž

Mudәnčov ҟriž

Peҟov ҟriž

Tale

Suha/Greuth

Rute/Greuth

Podgorje/Maria Elend

Šentožbolt/St.OswaldBrežnje/Fresnach

Podrožca/Rosenbach

Leše/Lessach

Breznica/Frießnitz

Tešinja/Tösching

Svatne/SchlattenČemernica/Tschemernitzen

Hodnina/Kanin

Kot/Winkl

Brezje/Pirk

Ravne/Raun

Šentjanž/St. Johann

Gorinčiče/Gorintschach

Mala Gora/Kleinberg Breg/Frög

Podhum/BuchheimZgornje Goriče/Obergoritschach

Berg/Gora

Dolinčiče/Dolintschach

Reka/Mühlbach

Sreje/Srajach

Dravlje/Dreilach

Šentpeter/St. Peter

Šentjakob/St. Jakob i. R.

Velika vas/Längdorf

Bistrica/Feistritz

Dragožiče/Dragositschach

Želuče/Selkach

Trebinja/Treffen

Deščice/Dieschitz

Pulpače/Pulpitsch

Loče/Latschach

Spodnje Goriče/Untergoritschach

Tale/Tallach

ŠentilŠentilj/St. Egyden

trška občina šentjakob v rožuLedinska in krajevna imena Marktgemeinde St. Jakob im RosentalFlur- und Ortsnamen

Merilo / Maßstab 1 : 20.000

šentJAkoB v rožu / St. JAkoB iM roSentAl

Slovenska ledinska in krajevna imena | Slowenische Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000

Zbiranje in zapis imen | Dokumentation der Namen: Jaki Sitter ᐧ Lojze Sticker (glavna urednika | Hauptredaktion) Franci Janežič ᐧ Karl Krautzer ᐧ Hanzej Rehsmann Uši Sereinig (redakcija besedil | Textredaktion)Slike | Fotos: Lojze Sticker ᐧ Tomo WeissStrokovno spremstvo | Fachliche Beratung: Berchtold land.plan & SNI Urban Jarnik

izdajatelji | Herausgeber:Slovensko prosvetno društvo | Slowenischer Kulturverein Rož www.roz.si

Krščanska kulturna zveza | Christlicher Kulturverband www.kkz.atSlovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband www.slo.atSlovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik / Slowenisches Volkskundeinstitut Urban Jarnik www.ethno.at

Produkcija | Gesamtherstellung: map explorer Informationsystems GmbH, 9020 Klagenfurt/CelovecKartografska osnova | Kartografische Grundlage: © OpenStreetMap.org-Mitwirkende, opendatacommons.org, creativecommons.orgCC-BY-3.0: Land Kärnten - data.ktn.gv.atKartografska izvedba | Kartografische Umsetzung: Benjamin PreisigGrafično oblikovanje | Grafische Gestaltung: Slavko Sticker

Karta je izšla v okviru projekta Flu-led kulturni portal ledinskih in hišnih imen, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Die Karte wurde im Rahmen des Vorhabens FLU-LED Kulturportal der Haus- und Flurnamen im Rahmen des Operationellen Programms Slowenien–Österreich 2007–2013 mit Mitteln des Europäischen Fonds für Regionale Entwicklung kofinanziert.

projektni partnerji | Projektpartner:Slovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband in Klagenfurt – vodilni partner | LeadpartnerKrščanska kulturna zveza | Christlicher KulturverbandRazvojna agencija Zgornje Gorenjske RAGORGornjesavski muzej Jesenice GMJ

© Copyright 2015 by SPD ROŽ & projektni partnerji | ProjektpartnerVse pravice pridržane. Ponatis, elektronsko kopiranje in obdelovanje tudi manjših izvlečkov karte je prepovedano. | Alle Rechte vorbehalten. Nachdruck sowie Einspeicherung und Verarbeitung in elektronischen Systemen auch auszugsweise verboten.

Stran | Seite 1: Pogled s Šentjederta na Šentpeter in Šentjakob Blick vom Gertraudskogel auf St. Peter und St. JakobStran | Seite 2: Šentjakobski vaški trg, v ozadju farna cerkev Ortsplatz von St. Jakob mit der Pfarrkirche – 1924

UVODObmočje današnje občine Šentjakob in sosednji predeli so staro naselitveno območje. Naselitvena zgodovina sega daleč pred leto 1000. Današnjo kulturno pokrajino so naši predniki izoblikovali skozi več stoletij in jo zaradi orientacije prekrili z gosto mrežo zemljepisnih in ledinskih imen. Skupaj s hišnimi imeni so danes zaščitena v Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Čeprav niso bila zapisana, so v ustnem izročilu globoko zakoreninjena in so se ohranila v današnji čas. Preživela so tudi spreminjanje jezikovne rabe. Ker so imena naselij, ledin, gora, vo-dovij in hiš v šentjakobski občini izredno raznolika, jih nismo zgolj dokumentirali, temveč tudi pripravili gradivo za nadaljnje raziska-ve. Zaradi velike gostote na kar ti nismo mogli objaviti vseh imen. Sprejeli smo le tista, ki so v ustnem izročilu še živa in so poleg tega v različnih oblikah tudi zapisana v javnih virih še pred na-stankom nacionalnih gibanj v zadnji četrtini 19. stoletja. Na karti je zabeleženih približno 900 imen, nadaljnjih 300 pa še

obdelujemo. Zapisali smo jih v krajevnem rožanskem govoru. Da bi se izognili nadaljnjemu napačnemu pojmovanju in razlagam imen, poknjiženih oblik nismo upoštevali, ker so izraz poznejšega razvoja. Isto velja tudi za imena, ki so bila prevedena. Pozornost smo namenili izvirnim imenom in pustili ob strani imena, ki so dognano nastala pozneje. V ospredju torej stojijo imena, ki izvirajo iz krajevne oblasti in ne tista, ki so odraz nadregionalne uredbene oblasti. Tako smo se osredotočili na prebivalce kraja – domačine.

einleitunGDas Gebiet der heutigen Gemeinde St. Jakob i. R. ist in historischer Sicht Altsiedelland, wobei die Besiedlungsgeschichte weit vor das Jahr 1000 zurückreicht. Die heutige Kulturlandschaft wurde von unseren Vorfahren durch Jahrhunderte nachhaltig geprägt und mit einem feinmaschigen Orientierungsnetz an topografischen Bezeichnungen und Flurnamen überzogen. Gemeinsam mit den Haus- und Hofnamen sind sie Bestandteil unseres immateriellen Kulturerbes und sind heute unter UNESCO-Schutz gestellt. Trotz weit in die Neuzeit hineinreichender, fehlender schriftlicher Auf-zeichnung haben sich die topografischen Bezeichnungen, die vor Jahrhunderten geprägt und mündlich überliefert wurden, bis in die Gegenwart erhalten. Sie sind zählebig und haben auch den – zum Teil schon vollzogenen – Sprachwechsel überdauert.Die außerordentliche Vielfalt und Dichte des Namengutes beweg-ten uns dazu, dieses nicht nur zu dokumentieren, sondern auch Grundlagen für weitere Untersuchungen zu erarbeiten. Für die Veröffentlichung auf der vorliegenden Karte wurde der Namen-bestand eingegrenzt. Aufgenommen wurden nur jene Namen, die nach der mündlichen Überlieferung im lebendigen Gebrauch stehen und zusätzlich in den öffentlichen Quellen, noch vor dem Einsetzen der nationalen Bewegungen im letzten Viertel des 19. Jahrhunderts, mehrfach in den verschiedensten Schreibweisen belegt sind.Die Karte umfasst etwa 900 Namen, weitere 300 sind noch in Bearbeitung. Sie wurden im örtlich gebräuchlichen Rosentaler Dialekt der Bewohner niedergeschrieben. Zur Vermeidung wei-terer Fehldeutungen wurden Abwandlungen der Schriftsprache als Produkt späterer Entwicklungen ausgeklammert. Gleiches gilt für Übersetzungsnamen. Es wurde versucht, das Ursprüngliche in den Vordergrund zu rücken und das gewordene Namengut bei-seite zu lassen. Im Vordergrund stehen nun Namen und Namens-prägungen, die der regionalen Raumordnungsmacht entstammen und nicht Ausdruck der überregionalen Verordnungsmacht sind, d. h. dass unser Blickwinkel auf jenen des lokalen Anwohners kon-zentriert ist. J. Sitter

osnovno gradivo in pisni viriLedinska in zemljepisna imena smo zbirali pri domačinih. Glavni in-formatorji so bili posestniki zasebnih in vzajemnih agrarnih površin,

servitutni upravičenci in osebe, ki imajo poseben odnos do narave ali iz poklicnih razlogov (gozdarji, gozdni delavci, transporterji, ža-garji, nekdanji pastirji) ali pa zaradi preživljanja prostega časa z lo-vstvom, nabiralništvom, planinstvom itd. Poleg tega smo pregleda-li historične geografske karte za obdobje od leta 1500 do približno 1930 (zbirke Avstrijske nacionalne knjižnice, Mollovo zbirko kart v Brnu, zbirko bivšega Vojaško-zemljepisnega inštituta na Dunaju ter elektronsko dostopna kartografska dela in atlase Digitalne knjižni-ce Slovenije, digmap.eu, zbirko Davida Rumseya in drugih).Nadalje smo pregledali in upoštevali:– jožefinski in franciscejski kataster, dokumente komisij za zem-

ljiško odvezo, listine zemljiških razdelitev in servitutnih regula-cij ter katastrom podobne vire;

– urbarje in zapise nekdanjih posvetnih in cerkvenih zemljiških gospostev;

– regestne zbirke A. Jakscha, F. Kosa, G. F. Ankershofna, idr.;– publikacije s področij jezikoslovja, zgodovine, zemljepisa, geo-

logije, etnologije, arheologije, ustavnega prava;– starejše potopise, publikacije o planinstvu in turizmu;– rezultate mednarodnih projektov: INST, TRANS.

Grundlagen und schriftliche QuellenDie Erhebung und Erfassung der Flur- und sonstigen geografischen Namen erfolgte durch Befragung der Anwohner. Hauptadressa-ten waren Besitzer individueller und gemeinschaftlicher landwirt-schaftlicher Flächen, Servitutsberechtigte sowie Personen, die eine besondere Beziehung zur Natur haben, sei es durch ihre berufliche Tätigkeit (wie Förster, Holzarbeiter, Transporteure, Sägewerker, ehemalige Hirten) oder durch Betätigungen in der Freizeit (Jäger, Sammler von Mineralien, Kräutern und Waldfrüchten, Wanderer, Bergsteiger u. a.). Parallel dazu wurden für den Zeitraum von 1500 bis ca. 1930 auch historische geografische Kartenwerke einge-sehen (Österreichische Nationalbibliothek: Kartensammlung und Globenmuseum, Kartensammlung Moll in Brno, Sammlungen des ehemaligen k. u. k Militärgeographischen Instituts, elektronisch ver fügbare geografische Karten und Atlanten der digitalen Biblio-thek Sloweniens, digmap.eu, Sammlung von David Rumsey u. a.).

Gesichtet und miteinbezogen wurden auch:– katasterähnliche Grundlagen, Josephinisches Flurbuch, Fran-

zisceischer Kataster, Dokumente der Grundlasten-Ablöse- und Regulierungskommission über Grundteilungs- und Servitutsre-gulierungsverfahren;

– Urbare und sonstige Aufzeichnungen des ehemaligen kirchli-chen und weltlichen Herrschaftsbereiches;

– Regestensammlungen u. a. von A. Jaksch, F. Kos, G. F. Ankers-hofen;

– Publikationen aus Sprachwissenschaft, Geschichte, Geografie, Geologie, Ethnologie, Archäologie, Verfassungsgeschichte;

– Publikationen des alpinistischen und touristischen Bereiches, historische Reiseberichte des 19. und beginnenden 20. Jh.;

– Projektergebnisse internationaler Studien: INST, TRANS.

projekt Flu-ledkulturni portal ledinskih in hišnih imen Kulturportal der Flur- und Hausnamen www.flurnamen.at

Pričujoči zemljevid s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni je nastal v okviru čezmejnega ev ropskega projekta FLU-LED, katerega cilj je dokumentacija ledinskih in hišnih imen na zemljevidih in spletnem portalu (www.ledinska imena.si). Projekt se izvaja v okviru Evropske-ga teritorialnega sodelovanja, Operativnega programa Slovenija–Av-strija 2007–2013 in obsega območja na Koroškem v Avstriji in Gorenj-skem v Sloveniji. Nosilci projekta so Slovenska prosvetna zveza (vo-dilni partner), Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Gornjesavski muzej Jesenice (projektni partnerji).Die vorliegende Karte mit slowenischen Flur- und Hausnamen ist im Rahmen des grenzüberschreitenden EU-Projektes FLU-LED entstan-den. Das Projekt wird im Rahmen des Programmes »Europäische territoriale Zusammenarbeit, OP Slowenien–Österreich 2007–2013« mit dem Ziel durchgeführt, Flur- und Hofnamen in Kärnten und in der Region Gorenjska (Oberkrain) mit Hilfe von gedruckten Karten und im Internet-Portal (www.flurnamen.at) zu dokumentieren. Pro-jektträger sind der Slowenische Kulturverband – SPZ (Leadpart-ner), der Christliche Kulturverband – KKZ, die Entwicklungsagentur Zgornja Gorenjska – RAGOR und das Museum Gornjesavski muzej Jesenice – GMJ (Projektpartner).

ledinska imenaLedinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gore, vrhove, doline, pobočja, gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orien tacijo v nji-hovem bližnjem življenjskem okolju in pri njihovih kmečkih opravi-lih, danes so pomembna kot orientacijske točke. Starost ledinskih imen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so mlajša. Ledinska imena so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega raz voja pokrajine. V domači krajevni narečni govorici so se prena-šala iz roda v rod, spreminjal pa se je način njihove izgovorjave in zapisa. S spreminjanjem načina življenja so tudi ledinska in krajin-ska imena izgubila svoj prvotni namen, a so ostala kot vir informacij o neposredni okolici kraja in ljudi.

FlurnamenFlur- und Gebietsnamen benennen die kleinsten geografischen Einheiten: Berge, Gipfel, Täler, Hänge, Wälder, Wiesen, Ackerland, Wege, Moore und anderes. Flur- und Gebietsnamen dienten der Be-völkerung als Orientierungshilfen in ihrem unmittelbaren Lebens-raum und bei ihren bäuer lichen Arbeiten, heute sind sie als Orientie-rungspunkte von Bedeutung. Die Flur- und Gebietsnamen sind ver-schieden alt, einige reichen in die Zeit der Anfangsbesiedelung, an-dere sind jüngeren Datums. Flur- und Gebietsnamen spiegeln auch die historische und sprachliche Entwicklung einer Gegend und ihrer Bevölkerung wider. Die Namen wurden in der ortsüblichen Sprachva-riante von Generation zu Generation weitergegeben, geändert hat sich nur die Art der Aussprache und der Schreibweise. Mit der Ände-rung der Lebensweise haben viele Flur- und Gebietsnamen ihre ur-sprüngliche Bestimmung verloren, sie blieben aber als Informations-quelle über die unmittelbare Umgebung und Bevölkerung erhalten.

UNESCO

Seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji

Marca 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koro-škem sprejeta v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v zavesti ljudi. Mnoga slovenska imena so živa le v ustnem izročilu in do danes še niso bila zapisana. Doku-mentacija imen je pomembna za razumevanje gospodarskega in socialnozgodovinskega razvoja kraja. Pričujoči zemljevid ohranja imensko izročilo v pisni podobi, v smislu Unescove konvencije naj bi bila imena tudi v živi rabi. Tako kot ohranjamo bisere naše ma-terialne dediščine, je tudi naša nematerialna – duhovna dediščina zaklad, ki ga je treba ohraniti za prihodnje rodove.

Register des immateriellen Kulturerbes in Österreich

Im März 2010 wurden die slowenischen Flur- und Hofnamen in Kärn-ten in das Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Öster reich aufgenommen. Die slowenischen Flur- und Hofnamen sind ein tief im Bewusstsein der Kärntner Bevölkerung verankertes lebendi-ges Kulturgut. Viele slowenische Namen sind nur im mündlichen Gebrauch lebendig und wurden bis heute noch nicht niederge-schrieben. Das Dokumentieren der Namen ist wichtig für das Ver-stehen der wirtschaftlichen und sozialhistorischen Entwicklung eines Ortes. Die Karte dokumentiert das überlieferte Namensgut in geschriebener Form, im Sinne der UNESCO-Konvention sollen die Namen auch im mündlichen Gebrauch erhalten bleiben. So wie wir die Juwelen unseres materiellen Kulturerbes erhalten, ist auch unser immaterielles – geistiges Erbe ein wertvoller Schatz, der es wert ist, an die kommenden Generationen weitergegeben zu werden.

Legenda | Legende spomenik | Denkmal

znamenje | Bildstock križ | Kreuz (nekdanji / ehemalig)

cerkev | Kirche razvalina | Ruine

občinska meja | Gemeindegrenze železniška proga | Eisenbahnlinie

Pohrad vas | DorfSuha del vasi, zaselek | Ortsteil, WeilerHorinšҟe njive ledinsko ime | Flurname

Q mlin, žaga | Mühle, Säge lipa | Linde . terična jama | Brechelgrube

B i v š a vode | GewässerGolíca vrh | Gipfelҟ v a d j e planinsko pobočje | Alm