38
128 OBZORNIK. Obzornik. Obrh Kolpe. Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani je napravilo v juliju 1958. izlet k izviru Kolpe pri Osilnici. Prof. dr. Brodarju, ki je dal pobudo za ta izlet in se ga tudi udeležil, je nekdo pripovedoval, da je videl pred 50 leti v jami tik nad izvirom Kolpe risbo slona. Za to risbo je dr. Brodar do^ Društvo za raz- iskavanje jam v Ljubljani st 557. pri Osilnici. a) Tločrt Vrelo Kolpe inneval, da bi mogla biti prahistorična slika mamuta. Omenjene jame in seveda tudi slike nismo našli. Vendar izlet ni bil brez uspeha, ker je bil pri tej priliki raziskan izvir Kolpe. Kolpa izvira 4 km južno od Osilnice v višini 313 m na levi strani velike doline, ki se vleče od izvira še 4 km dalje proti jugu. V levi rob te doline je vrezana do 200 m dolga zagatna dolina, ki jo na koncu v polkrogu zapirajo nad 150 m visoke stene. V tem kotlu leži malo jezerce, iz katerega izvira Kolpa. Jezerce je do 5 m globoka okroglasta kotanja s premerom 40 m. V sredi prozorne, lepo zelene vode sta dva temna, skoro črna tolmuna. Zahodni

Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

128 OBZORNIK.

Obzornik.Obrh Kolpe.

Društvo za raziskavanje jam v L jubljani je napravilo v ju liju 1958. izlet k izviru Kolpe pri Osilnici. Prof. dr. Brodarju, ki je dal pobudo za ta izlet in se ga tudi udeležil, je nekdo pripovedoval, da je videl pred 50 leti v jam i tik nad izvirom Kolpe risbo slona. Za to risbo je dr. Brodar do^

D ruštvo za ra z ­iskavan je ja m v L jub ljan i s t 557.

pri Osilnici.a) Tločrt

Vrelo Kolpe

inneval, da bi mogla biti prahistorična slika mamuta. Omenjene jame in seveda tudi slike nismo našli. Vendar izlet n i bil brez uspeha, ker je bil pri tej p rilik i raziskan izvir Kolpe.

Kolpa izvira 4 km južno od Osilnice v višini 313 m na levi strani velike doline, ki se vleče od izvira še 4 km dalje proti jugu. V levi rob te doline je vrezana do 200 m dolga zagatna dolina, ki jo na koncu v polkrogu zapirajo nad 150 m visoke stene. V tem kotlu leži malo jezerce, iz katerega izvira Kolpa. Jezerce je do 5 m globoka okroglasta kotanja s premerom 40 m. V sredi prozorne, lepo zelene vode sta dva temna, skoro črna tolmuna. Zahodni

Page 2: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

OBZORNIK. 129

tolmun je podolgovat v dinarski smeri ter m eri po daljši osi 25 m, širok pa je 7 m. Drugi tolmun v sredi jezera je nepravilne okroglaste oblike s pre­merom 25 m. Oba tolmuna sta silno globoka. V prvem je doseglo ©rezilo dno šele v globini 67 in 75 m, v drugem pa med 55 in 57 m. Globino smo merili na 20 mestih z vrvico, ki ima značke na vsakih 5 m tako, da napaka ne more biti večja kot 1 m. Stene obeh tolmunov so do iglobine 15 m, kolikor je bilo videti, navpične ali pa celo previsne. Pa tudi v globini so vsaj navpične, ker se ni grezilo do dna n ik jer zataknilo. Oba tolmuna ali pravilneje ogromna vodnjaka sta verjetno v globini v zvezi, kar pa ni mogoče ugotoviti. Vidnega toka vode ni bilo; vendar bi se moglo po komaj opaznem zanašanju čolna h k ra ju sklepati, da se voda v obeh vodnjakih prav polagoma dviga iz glo­bine. Za časa povodnji pa vre po pripovedovanju domačinov s kupom iz obeh tolmunov, posebno iz zahodnega.

To izredno globino Kolpinega obrha (Vaucluse v Franciji je globok le 30 m), je mogoče razložiti le z geološkimi in tektonskimi razmerami tega predela. Dno velike antiklinalne doline južno od Osilnice tvorijo nepro­pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških planot v globino. Hidrografsko zaledje Kolpinega obrha je skoro gotovo 900 m visoka kraška planota, ki se vleče do Risnjaka. Vodne mno­žine s tega področja so torej dovolj velike in imajo tak hidrostatski pritisk, da so pri dviganju ob nepropustni karbonski steni izoblikovale vodnjake tolikih dimenzij. Šerko.

Toplica v jami.

Poleti 1936. so bili člani društva za raziskavanje jam v L jubljani po­vabljeni na grajščino Klevevž pri Zburah na Dolenjskem. Gospodar je namreč opazil, da ima na žagi pod gradom, ki jo žene potok Radulja, zad­njih 15 let vedno m anj vode. Hotel je vedeti, ka j se bi zgodilo, če bi zazidal jam o pri žagi, iz katere teče voda, ki uhaja više v zemljo. Raziskavanje za­nimivih hidrografskih prilik ni imelo sicer nobenega .praktičnega uspeha, pač pa so bili p ri tej priliki odkriti topli izviri v jam i pod gradom.

Potok Radulja začne izginjati že en kilometer nad Klevevžem v raz­pokah apnenca v strugi ter teče le v višji vodi skozi ozko in strmo sotesko zapadno od gradu na ravnino p T O ti Zburam. lu d i potoček, ki priteče s se­vera od Celevca, ponikne v aluvijalnih ponorih kakih 800 m severno od gradu. Čeprav je na kartah vrisano nadaljevanje tega potočka do Radulje, ni pod ponori niti suhe struge!

Na zapadni strani pod gradom je prav k ratka pa divja soteska, skozi katero teče v visoki vodi Radulja. Tam, k je r se odpre soteska nad ravnico, sta v levem bregu dve jam i druga nad drugo. Zgornja je do 3 m visoka in do 2 m široka suha razpoka, ki vodi 80 m daleč proti severu. Pod njo je večja jama, iz katere teče močan potok v strugo Radulje. Par metrov od vhoda je v jam i malo jezerce, čigar gladina je 8,5 m pod dnom zgornje jame. Voda priteka skozi nedostopen sifon pod steno na desni strani jame, odteka pa v Raduljo skozi skalovje, ki deloma zapira vhod v jamo. Tem peratura vode je bila p ri izlivu iz jezerca 16,3° C, pri sifonu pa 16,6° C, k a r je za podzemne vode nenavadno mnogo. Na drugi strani podzemskega potoka in jezerca, ki zavzema celo širino jame, je krateh suh rov, k i se deli v več z ilovico za­delanih razpok. Tukaj, 60 m od vhoda v jamo, je par luž tople vode, ki p ri­teka s pritiskom skozi luknje v steni in v ilovici ter odteka skozi neprehodnè razpoke proti izhodu jame. Tem peratura vode je bila 21,2° C.

t

Page 3: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

130 OBZORNIK.

Skoro gotovo priteče voda iz R adulje in Celevca v jam i zopet na dan. k je r se v nedostopnih rovih meša s toplico, ki izvira na koncu jame. S tem je .pojasnjena tudi nenavadna toplina vode v jezercu. Kraški izvir v Kle- vevžki jami je torej zelo nenavaden prim er obrha in toplice hkrati.

Kakih 100 m južno od toplice v jam i je na desnem bregu, ravno na­sproti obeh jam, obzidan izvir tople vode s temp. 21° C. Obe toplici sta verjetno v neposredni medsebojni zvezi, s šm arješkim i toplicami, ki leže 4,5 km južneje, pa im ata morda isto tektonsko zasnovo. Šerka

t Franz Kossmat, geolog in paleontolog, ki je bil po svojih številnih in tem eljitih delih znan malone po vsem svetu, je po daljši bolezni umrl v Leipzigu 1. decembra 1938. Ker pri študiju geologije slovenskega ozemlja znova in znova naletimo na njegovo ime, je prav, da se z njegovim življe'- njem in delom podrobneje seznanimo. Bil je sicer po rodu tujec, vendar je njegovo ime zaradi številnih razprav z našega ozemlja pri nas že zdavnaj udomačeno.

Rojen je bil 22. avgusta 1871 na D unaju, k jer je obiskoval ljudsko šolo, realno gimnazijo in univerzo. Na slednji je poslušal na jp re j zgodovino in geografijo (pri A. Pencku), v drugem letu pa se je posvetil naravoslovju, predvsem geologiji in paleontologiji. Njegovi učitelji so bili tedaj E. Suess, Reyer, W ähner in Waagen. Leta 1894. je bil promoviran in je takoj nato postal Suessov asistent v geološkem institutu dunajske univerze. V naslednjih letih je sodeloval kot volonter tudi pri geološkem kartiran ju , ki ga je vodil državni geološki zavod. Leta 1897. je bil nastavljen pri slednjem kot sekcijski geolog, in sicer v svojstvu praktikanta, 1899 so ga imenovali za asistenta pri zavodu, 1901 pa za adjunkta. V naslednjem letu se je habilitiral na dunajski univerzi za geologijo in je postal privatni docent. Od leta 1905. dalje je p re­daval tudi na visoki soli za poljedelstvo. Leta 1909. je dobil naslov izrednega profesorja. Medtem pa je seveda vršil še vedno svojo redno službo v d r­žavnem geološkem zavodu.

Leta 1911. je bil poklican za rednega profesorja za mineralogijo in geologijo na tehniško visoko šolo v Gradcu. Ko je dobil dve leti pozneje vabilo, da prevzame redno profesuro za geologijo in paleontologijo na graški univerzi in enako mesto na univerzi v Leipzigu, se je odločil za slednje- Istočasno je postal ravnatelj saškega deželnega geološkega zavoda, k je r je vodil kartiran je Rudogorja in ga tudi zaključil po povsem modernih smernicah.

Vsega njegovega dela tu podrobno ne moremo opisovati, omenimo naj le ono, kar se nanaša na naše kraje. Kot član državnega geološkega zavoda na D unaju je bil n a jp re j dodeljen geološki sekciji, ki jo je vodil takratni rav­natelj zavoda G. Stache. Ta je tedaj kartira l severno Istro in tržaško okolico.\ poletju 1895. je Kossmata p riprav lja l na geološko kartiran je v kraškem in flišnem terenu na skupnih ekskurzijah v okolici Sežane, Razdrtega in Vipave. Ker je mladi volonter že v izačetku pokazal izredno sposobnost, mu je S tach t še isto poletje poveril geološko kartiran je specialke Ajdovščina — Postojna, ki ga je v naslednjih poletjih nadaljeval in zaključil 1898. O svojem zani­mivem delu je javnost sproti obveščal (Vorläufige Bemerkungen über die Geologie des Nanosgebietes. Vhdl. geol. R. A. Wien, 18%; Über die geolo­gischen Verhältnisse der Umgebung von Adelsberg und Planina. Ibidem, 1897; Die Triasbildungem der Umgebung von Idria und Gereuth. Ibidem 1898r

Page 4: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

OBZORNIK. 131

Uber die geologischen Aufnahmen im Tarnowaner Wald. Ibidem, 1897; Er­läuterungen zur geologischen K arte d. SW—Gruppe, Nr. 98, Haidenschaft — Adelsberg, Wien, 1905).

Ko je zaključil svoje prvo kartiranje, se je še istega leta posvetil po­drobnemu raziskovanju idrijske okolice, ki ga je zavoljo znamenitega živo- srebrnega rudnika posebno zamikala (Uber die geologischen Verhältnisse des Bergbaues von Idria. Jb. geol. R. A. Wien, 94, 1899). Že naslednjega leta (1899) mu je bilo poverjeno geološko kartiran je specialke Škofja Loka— Idrija, ki ga je dokončal v poletju 1903. Tu je naletel na še težavnejše pro­bleme, ki jih je prav tako uspešno obravnaval v številnih razpravah (Das Gebirge zwischen Idria und Tribuša. VhdL geol. R. A. Wien, 1900; Geolo­gisches aus dem Bačatale im Küstenlande. Ibidem, 1901; Das Gebirge zwischen dem Bačatale und der Wocheiner Save. Ibidem, 1903; Die paläozoischen Schichten der Umgebung von Eisnern und Pölland in Krain. Ibidem, 1904; Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Julischen Alpen. Jb. geol. R. A. Wien, 56, 1906; Erläuterungen zur geologischen K arte d. SW— Gruppe, Nr. 91, Bischoflack—Idria, Wien, 1910).

V poletju 1903 je začel s kartiran jem ljubljanske specialke, ki ga je že v letu 1905. dovršil. Tega leta je raziskal tudi južno obrobje Barja. Žal pa te karte, ki bi jo še najbolj potrebovali, ni objavil. Kot mi je leta 1929. sam pravil, bi bil potreboval v ta namen še nekaj revizijskih ekskurzij, ki jih je bil na mojo prošnjo voljan že naslednjega leta napraviti. Ovire, ki so se km alu nato pojavile, pa so njegovo namero preprečile. Vendar imamo tudi o tem ozemlju več zanimivih razprav (Überschiebungen im Randgebiete des Laibacher Moores. Comptes Rendus IX. Congr. géol. internat. Vienne 1903. Wien 1904; Über die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Vhdl. geol. R. A. Wien, 1905; Über die Lagerungsverhältnisse der kohlenführenden Raiblerschichten von Oberlaibach. Ibidem, 1902).

V letih 1906,—1912. je Kossmat geološko kartira l specialko Tolmin in deloma tudi že Bovec. Po Tellerjevi smrti (1913) je nadaljeval njegovo k a r­tiran je na specialki Radovljica, ki jo je km alu dovršil (Reisebericht aus dem Triglavgeibiet in Krain. Vhdl. geol. R. A. Wien, 1913). Medtem ko je bila tol­minska specialka natisnjena, je radovljiška izšla le kot m anuskriptna karta.

Ko so delali bohinjsko železnico, je pri zgradbi bohinjskega predora dunajska vlada poklicala Kossmata, da kot geolog poda svoje strokovno mnenje. Njegovo izčrpno poročilo, ki ne obsega samo tehnično važnih po­datkov, ampak je hkratu tudi geološka monografija o Bohinjskem grebenu in okolici, je izšlo pod naslovom: Geologie des Wocheiner Tunnels und der südlichen Anschlußlinie. Denkschr. d. Ak. d. Wiss., 82, Wien, 1907.

Za mednarodni geološki kongres na D unaju (1903) je sestavil poleg že zgoraj omenjene razprave o narivih na severnem obrobju Barja tudi še geološki vodnik po okolici Rablja, ki je bila za geologe in paleontologe ti­stega časa posebno privlačna (Umgebung von Raibl, Kärnten. Exkursions­führer des IX. intern. Geol. Kongresses, Wien, 1903).

Približno v tem času je začela padati produkcija v živosrebrnem rud­niku v Idriji. Zdelo se je, da bodo nekdaj tako bogate zaloge cinabarita po­lagoma izčrpane. Zato je vlada Kossmatu naročila, da znanstveno preišče vse ozemlje in v zadevi poda svoje strokovno mnenje. Kossmat je kartira l id rij­sko okolico v večjem merilu, da je lahko upošteval čim več podrobnosti. Pri tem je ugotovil luskasto zgradbo raziskanega ozemlja. V svojem strokovnem poročilu je predlagal, k je naj se iščejo nove rudne žile. Po njegovih navo­

9*

Page 5: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

132 OBZORNIK.

dilih so te res y razmeroma kratkem času našli. S tem je bila produkcija živega srebra zagotovljena zopet za dolgo dobo (Geologie des Idrianer Quecksilberbergbaues. Jb. geol. R. A. Wien, 1911; Die A rbeit von Kropač: Über die Lagerungsverhältnisse des Bergbaues von Idria. Yhdl. geol. R. A. Wien, 1913).

Poleg tega je objavil še mnogo drugih razprav, v katerih je sicer upo­števal izsledke, ki jih je dobil pri svojih kartiran jih , a jih je podal z zre­lejšega in modernejšega stališča (Beobachtungen über den Gebirgsbau des mittleren Isonzogebietes. Yhdl. geol. R. A. Wien, 1908; Der küstenländische Hochkarst und seine tektonische Stellung. Ibidem, 1909; Uber das tektonische Verhältnis zwischen Alpen und Karst. Mitt. Geol. Ges. Wien, 2, 1909; Die tektonischen Probleme des nördlichen Karstes. Vhdl. geol. R. A. Wien, 1910; D er T riester Karst und seine Gewässer. VII. Jahrg. Ber. d. F reiberger geol. Ges., 1914). Z Diener jem skupaj je objavil delo: Die Bellerophonkalke von O berkrain und ihre Brachiopodenfauna. Jb. geol. R. A. Wien, 1915.

Zaključek njegovega geološkega udejstvovanja pri nas predstavlja ob­širno delo „Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion“ (Mitt. Geol. Ges. Wien, 1913), s katerim je vzbudil veliko pozornost po znanstvenem svetu. V poznejših letih, ko je že imel opravka na drugih k ra jih Srednjer Evrope, se je v svojih lazpravah še večkrat povrnil na naše ozemlje, ki ga je motril zdaj z morfološkega, zdaj s tektonskega stališča (Die morpholo­gische Entwicklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegebiet. Zeitschr. d. Ges. f. Krdkde zu Berlin, 1916; Beziehungen des südosteuropäischen Ge> birgsbaues zur Alpentektonik. Geol. Rundschau, 15, 1924; Bemerkungen zur Entwicklung des Dinaridenproblems. Ibidem, 1924).

Mod svetovno vojno je bil kot stotnik in pozneje kot m ajor z drugimi strokovnjaki vred poslan v Severno in Južno Srbijo, da geološko preuči ta­k ra t okupirano ozemlje. Kot plod tega raziskavainja je objavil naslednje raz­prave: Bericht über eine geologische Studienreise in den Kreisen Mitroviča, Novipazar und Prijepolje (Altserbien). Ber. d. Sachs. Ak. d. Wiss., Leipzig, 68, 1916; Gebirgsbau und Landschaft im Umkreise von Novibazar. Zeitschr. d. Ges. f. Erdkde zu Berlin, 1917; Mitteilungen über den geologischen Bau von Mittelmazedonien. Ber. d. Sächs. Ak. d. Wiss., Leipzig, 70, 1918. Kot zaključek tega dela je izdal knjigo: Geologie -der zentralen Balkanhalbinsel, Berlin, 1924, k jè r po popolnoma novih vidikih opisuje med drugim tudi tektonsko zgradbo vsega Dinarskega gorovja. Proti koncu vojne je bil poslan na fran­cosko fronto, k je r se je udejstvoval kot vojaški geolog na raznih k rajih severne Francije.

Udeležil se je raznih znanstvenih ekspedicij, pa tudi sam je mnogo potoval po Evropi in Aziji. Po povratku iz Turkestana 1928 je težko obolel in si od tedaj ni več prav opomogel. Ker se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo, je 1934 stopil v pokoj. Toda tudi sedaj ni počival; neumorno je pisal vse do svoje smrti. Leta 1936. je izdal obširno knjigo „Paläogeographie und Tektonik“, ki predstavlja sintezo dognanj, do katerih je prišel pri svo­jem geološkem udejstvovanju. Od ostalih poznejših razprav naj omenim samo še: Der ophiolithische Magmagürtel in den Kettengebirgen des m editerranen Systems. Abh. d. Preuß. Ak. d. Wiss., 24, Berlin, 1937, k je r obravnava tudi nekatere dele naše države.

Resnemu znanstveniku, ki se je v zadnjih letih življenja še vedno z veseljem spominjal naših krajev, k je r se je začela njegova znanstvena pot, bomo ohranili časten spomin. I. Rakovec.

Page 6: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

OBZORNIK. 133

Edouard Alfred M a r t e l (1859.—1938.). Lani, 3. jun ija 1938., je umrl znani francoski speleolog E. A. Martel, častni predsednik Geografskega dru­štva, star 79 let.

M artela moramo prištevati k velikim predstavnikom francoskega prl- rodoznanstva, čeprav je bil po izobrazbi in poklicu jurist. Otroški spomini in vtis, ki ga je napravila nanj 1879. Postojnska jama, so vzbudili v njem, kot sam pripoveduje, zanim anje za jam e in za kras. V svojem prostem času se je začel baviti z geološkimi in drugimi študijam i ter raziskoval kraško pokra­jino Causses v južni Francoski. Leta 18%. pa je popolnoma opustil svoj prav­niški poklic ter se posvetil speleologiji, ki ji je ostal zvest do konca. Ni se omejil le na Francijo, ampak je raziskoval vse večje kraške pokrajine v Evropi. Pri svojem delu je km alu uvidel, da je mogoče rešiti tako veliko nalogo, kot si jo je zastavil, le s kolektivnim delom. L. 1894. je ustanovil Speleološko društvo v Parizu, ki je začelo izdajati revijo Speluncà, osrednje žarišče speleologije v Franciji.

Prvo njegovo delo „Les Cévennes“ je izšlo 1. 1889. V njem lagodno pripoveduje svoje uspehe in doživljaje pod zemljo v Sevenih. Pet let ka­sneje pa je izdal obširno in važno knjigo „Les Abîmes“. V uvodu očrta na­loge in metode raziskavanja jam, pri čemer se ne omeji le na geologijo in hidrografijo, ampak pritegne k temu še zoologijo, botaniko, paleontologijo in prehistorijo. Od ostalih poglavij v te j knjigi je velikega teoretičnega po­mena vzorni opis kraškega izvira Vauoluse ter poglavja o kraški hidrografiji in 0 nastanku jam in brezen. Tu opozori M artel tudi na praktični pomen raziskavanja jam za m elioracijska dela in za preskrbo pitne vode na krasu. S tem svojim delom je položil tem elj speleologiji kot posebni panogi n ara ­voslovnih ved.

Ker je v knjigi „Les Abîmes“ poleg opisov francoskega, belgijskega in grškega krasa tudi veliko poglavje o dinarskem krasu od N otranjske pa do Črne gore, ima knjiga za nas neposreden pomen.

Od njegovih številnih razprav in del sta važni „La France ignorée“ in „Nouveau tra ité des Eaux souterraines“, ki sta pregled njegovega dela in uspehov. Na večer svojega življenja pa se je vrnil zopet tja, k je r je začel, v pokrajino Causses ter objavil 1936. svoje zadnje delo „Lee Caussqs m ajeurs“. Šerko.

Veliki Celovec. Nedavno so se priključile celovški mestni občini občine Šentrupert, Šentpeter in Annabichl ter še deli nekaterih drugih občin in povišale obseg Celovca od dosedanjih 6'2 km2 na 58 km2 ter število prebi­valstva od okr. 30.000 na okr. 56.000. Celovška občina obsega sedaj obalo Vrbskega jezera z delom jezera samega, višine od Vrhovca nad jezerom do t. zv. Kreuzbergla, področja okrog Vavčje vasi in Važenša, nadalje Anna- bichla z velikim delom Gosposvetske Gore ter velik del ravnine vse do Glinice na jugu.

Prebivalstvo Sovjetske Rusije znaša po predhodnih rezultatih štetja z dne 17. jan u arja 1939. 1. 170,467.186, za 23,439.271 več kot 1. 1926., kar po­meni 15'9% prirastka ali 1'23% prirastka na leto. Značilen je veliki porast mestnega prebivalstva (od 17'6 na 32‘8%). Mest z več kot 50.000 preb. je 174, z več kot 100.000 preb. 82 in z več kot 500.000 preb. 11. Moskva je narastla od 2,029.425 na 4,137.018 (za 104%), Leningrad od 1,690.065 na 3,191.304 (za 89%).

Page 7: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

134

Priključitev Hatay-a k Turčiji. Pokrajina ob Antiohijskem in Aleksan- dretskem zalivu, ki je pred svetovno vojno pripadala turški Siriji, po fran- cosko-turškem sporazumu iz 1. 1931. pa francoskemu mandatu v Siriji kot t, zv. sandžak Aleksandreta s posebnim administrativnim režimom in s tu r­škim uradnim jezikom, ni nikdar prenehala biti predm et živahnih turških aspiracij, opirajočih se na turške narodnostne in gospodarske interese. Tur­čija je bila radi nje skorajda v stalnem diplomatskem sporu s Francijo. L. 1937. je bil v Društvu narodov sprejet poseben statut, ki je skoro povsem ugodil turškim težnjam. Ali že v ju liju 1938 sta Francija in Turčija sklenili sporazum, s katerim se je sandžak odcepil od Sirije, proglasil za neod­visnega, spremenil kmalu nato svoje ime v Hatay in preložil svojo prestol­nico iz Iskenderuna v Antiohijo. Toda tudi to stanje ni dolgo trajalo : že v jun iju 1939 se je Hatay v sporazumu s Francijo priključil Turčiji, le da je nekdanja hatajsko-sirska meja na treh mestih doživela neznatne korekture. S tem je Turčija pridobila ozemlje 4700 km2 s 187.430 prebivalci (po štetju iz 1. 1933), od tega 94.180 muslimanov sunitov, 54.874 muslimanov alavitov in izmajlitov, 37.936 kristjanov in 440 Židov, a po narodnosti okrog 90.00fr Arabcev, okrog 71.000 Turkov, 23.500 Armencev in 1810 Kurdov. Turki za­vzemajo sklenjeno predvsem severni del pokrajine. Približno četrtina vsega prebivalstva živi v obeh največjih mestih, Antiohiji in Aleksandreti. Anti­ohija šteje okr. 30.GOO prebivalcev s turško večino, dočim ima Aleksandreta armensko večino. — Problem H ataya je v veliki meri tudi gospodarskega zna­čaja, saj nudi najugodnejši dostop na m orje za Sirijo. V tem pogledu je posebno važna vloga mesta Aleksandreta, kamor vodi odcepek velike bag­dadske železnice. Priključitev H ataya k Turčiji je močno prizadela gospo­darstvo Sirije, ki nujno potrebuje to okno v svet; prav tako pa se Hatay gospodarsko ne more odreči sirskemu zaledju: carinska m eja med Sirijo in Hatayem, ki jo je ustvarila proglasitev samostojnosti H ataya 1. 1938., je pod silo razmer izginila že v novembru istega leta. Kako bo Turčija znala ure­diti gospodarsko življenje te svoje pokrajine, ki si jo je skušala pridobiti predvsem iz strateških razlogov, je vprašanje bodočnosti.

Page 8: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

134 KNJIŽEVNOST.

Književnost.

Vinko Möderndorfer, Slovenska vas na Dolenjskem , I. št. Jurij pod Ku­mom. Slike izvršil F ra n jo Stiplovšek. 1938. N atisnila tiskarna M erkur d. d. v L jubljan i. Str. 172.

P ričujočo štud ijo gospodarske, socialne in duševne s tru k tu re vasi Šent- j u T i j a pod Kumom je Vinko M ordendorfer napisal — sodeč po datum u uvodaV času, ko je bila zadn ja gospodarska k riza tud i naše km ečko gospodarstvo že zelo o m a ja la (1. 1933.). Na svetlo pa je p rišlo delo šele v jesen i 1938, to re j že v času ugodnejših gospodarskih p rilik . V endar niso zato podatki, nabrani v te j p rv i tovrstn i slovenski razpravi, nič m anj zanimivi in ni reševan je za­stav ljenega problem a nič m an j pereče.

K njiga je okusno oprem ljena in poživ ljena s fotografskim i posnetki, rep rodukcijam i listin, z dvem a diagram om a te r z mnogimi razpredeln icam i (po številu jih je 32), k i b ralcu nazorno in podrobno p r ik az u je jo obde­lano snov.

Page 9: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 135

A vtor je vso snov razdelil v pet poglavij, k a te r ih vsakega je razčlenil v več oddelkov odnosno pododdelkov.

V prvem pog lav ju nam avtor predoči zgodovinske zapiske in zem lje­pisno lego proučevanega k ra ja , govori o šolstvu in o občinski upravi. Pod naslovom „Iz zgodovine naše vasi“, govori o n ek d an ji zem ljiški gosposki, o podložnikih te r o n jih da ja tvah . Končno p rinaša izčrpen seznam ledinskih imen te r imen vasi in nase lij; zanimivo grad ivo tako za geografa kakor tudi za jezikoslovca.

D rugo pog lav je š tud ije nas seznani s .posebnostmi v značaju našega km eta. Avtor, ki je podal tu izčrpno, zanimivo in bogato etnografsko1 gradivo, pa ni snovi le kot takšne zajel, tem več je hotel p r ik az a ti z zb irko vaških pripovedk in v raž tud i nizko k u ltu rno stopnjo vaškega preb ivalstva , k i mu treb a še mnogo p rosvetljen ja .

V tre tje m poglav ju je n a osnovi številn ih razpredeln ic podano ljudsko -gibanje, zdravstvene in p reh ran je v a ln e razm ere našega ljuds tva te r telesni razvoj otroka. Č etrto poglav je govori o posestnih razm erah in km etijskem p ride lovan ju , o splošnem s tan ju in o b ilanci km ečkega gospodarstva, p a tud i o zadolžitvi šen tju rsk ih občanov. V k ra tk ih potezah naznači, 'kaj bi bilo sto­riti, da se km etovo s tan je izboljša.

V zadnjem poglavju podaja avtor sm ernice in pogoje za izhod iz da­našn je krize. U gotavlja, da se tem elji našega km etovstva m aje jo in da s sredstv i in možnostm i v o k v irju sedan jih razm er tega p ro p ad an ja zaustav iti ne bomo mogli. D vigniti je treb a ceno km etovih produktov, znižati n jegove— zlasti posredne — davščine te r zaščititi m ale k m etije p red rub itv ijo . Radi om ejene tiskovne svobode avtor žal n i mogel razv iti tu vseh svojih misli.

V svoji š tu d iji nam je podal skrbno in vestno zbrano večletno delo in nam s tem p rik aza l ž itje in b itje slovenskega km eta n a D olenjskem . Iz te ed ine š tud ije sicer nismo dobili vpogleda v splošno s ta n je dolenjsikega km eta, kak o r b i si m orda kdo razlagal iz naslova študije. Z ugotovljenim dejansk im s tan jem ene sam e vasi še ne m orem o sk lepati na razm ere celotne pokrajine . T akega m nen ja je tud i avtor, saj p rav i sam v uvodu, da bi b ile potrebne en ak e š tu d ije tudi v drugih k ra jih S lovenije.

Delo je v splošnem visoko kvalita tivno in so zak ljučk i s statističnim gradivom dobro argum entiran i. Žal je bilo to gradivo še prem alo preg ledno obdelano (razpredeln ic i IV. 3. in 4. b i se dali pač združiti z razpredelnicoIV. 7.) in so nek a te re številn ih ob jav ljen ih razpredeln ic p reveč natrpane, p rec e j ne jasn e in težko razum ljive (razpredeln ica XX.). Tu in tam bi si v n jih želeli bodisi k p rocen tualn i v rednosti še abso lu tna štev ila v ocenitev n jihove povprečnosti, bodisi k n jihovim absolutnim etevilkam red u k c ijo n a specifične vrednosti (n. pr. razpredeln ica XIII.), bodisi k specifičnim vredno­stim p rim e rja ln e vrednosti za druge, naše in tu je k ra je (n. pr. razpredeln ica VI.). N eka tere sta tistične ugotovitve vzbu jajo dvom v zanesljivost podatkov, k e r so bodisi m ed seboj (glej razpredeln ico V. 1. pod rubriko : krom pir), bo ­disi naspro ti sličnim statističnim ugotovitvam (glej razpredelnico V. 1. pod ru b rik o : k rušna m oka v zvezi z obstoječo drž. etat.) v preočitem naspro tju .

Zdi se, da se včasih avtor vendarle p ri svojih izv a jan jih ,ne oslan ja sam o na ugotovljene številke, am pak si včasih k ro ji zak ljučke prepovršno po svojem osebnem p rep riča n ju in g ledan ju (p rim erja j zak ljuček o po treb i opustitve p ra š ič je re je na str. 114.). D rugič rez u lta te preozkega sta tističnega grad iva posplošuje, k a r m ore nepazljivega b ra lca zavesti do napačnih sodb

Page 10: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

136 KNJIŽEVNOST.

(p rim erja j n. pr. razpredeln ico IV. 2.; p r im e rja j p reraču n povprečne po rabe k rušne moke v S loveniji iz podatkov za Š en tju rij v razpredeln ici V. 2.).

Mimo teh in podobnih m alih nedostatkov je M oderndorferjeva kn jiga o „Slovenski vasi na D olen jskem “ važno pionirsko delo, ki zasluži posnem a­n ja , n ad a lje v an ja in izpopolnitve. Č eprav je izšla šele pet le t potem , ko je b ila napisana, in so se p rilik e ta čas nekoliko izprem enile, je vendar še vedno živo svarilo in p rav i kaž ipo t; sa j se k riz a našega km eta z začasno splošno gospod ar sik o k o n ju n k tu ro v svojem bistvu še ni p rem akn ila z m rtve točke.

Š uk lje M.

Socialni p rob lem i slovenske vasi, I. in II. zv., Zbirka Š tud ij št. 2/3. So-' cialno-ekonom ski in stitu t v L jub ljan i, L jub ljana , 1938, str. 127 + 130.

V dveh zaporednih pub likacijah je izdal SEI zbirko petih štud ij, kr v sebu jejo razm o trivan je različn ih v p rašan j o socialnem s ta n ju km etskega p reb iva lstva na Slovenskem. Te š tu d ije so: Dr. I. P i r c „A sanacija n ase lja“, isti av to r „P reh ran a p reb iva lstva“, F. B a š „Ž ivljenjski nivo km eta“, F. U r a t n i k „Poljedelsko delavstvo v S loveniji“, H. M a i s t e r „Zaposlitev km etskega p reb iva lstva“.

D r. P i r c je sestavil svoje delo na tem elju p roučevan j in statističnega grad iva o zdravstvenem te r higienskem stan ju na slovenskem podeželju . G lavno vp rašan je asanac ije vasi je p re sk rb a z dobro p itno vodo. Leta 1936. je imelo kom aj 15% vseh gospodinjstev na deželi zdravo vodo. O dstotku p resk rb e z vodo po posam eznih o k ra jih se korela tivno p rilega m orb id iteta na tifusu in griži. Posebno pog lav je zavzem a v p rašan je človeških in žival­skih b ivališč na km etih, ki v splošnem zah tevajo tem eljitih izbo ljšan j. Na koncu razprave o b ja v lja avtor k ra te k preg led higienskih p rilik po ok rajih .

V drugem sestavku o p reh ran i p reb ivalstva , se je m oral avtor om e­jiti le n a splošnejše ugotovitve; k a j t i razen neznatn ih izjem , doslej še n i­m amo za posam ezne k ra je natančnejše raz iskave o načinu p reh ra n je v a n ja , k a r bi omogočilo p rim erjav o in p rav ilno p redstavo o ž iv ljen jsk i ravn i k m e t­skega preb ivalstva . Važni so podatki o p rid e lk u žitaric po o k ra jih ; v polo­vici le-teh znese p r im a n jk lja j nad 20%. P ride lek k ro m p irja pa izkazu je skoro povsod p reb itek . Število k lavne živine se m anjša. Z ozirom n a zem lji­ško posest in eksistenčni m inim um km etskega p reb iva lstva p ride av to r do zak ljučka, da je Yt tega p reb iva lstva (posest znaša pod 5 ha) navezana na stransk i zaslužek, d ruga če trtin a pa živi od posestev (5—12 ha), k i m orejo stalno odpovedati zm ožnost p rehrane.

F. B a š e v a š tu d ija o ž iv ljen jskem n ivo ju km eta se tesno navezuje* na pog lav je o p reh ran i in je poglobljena še s posebnim zgodovinskim po­gledom. D asi k ra tk a po obsegu, nam nudi zelo dragoceno analizo civiliza­c ijskega n ivo ja našega km eta na osnovi h istoričn ih virov (unbarialnih d a ja ­tev itd.), in na osnovi osebnih av to rjev ih anket. Zelo nazorno nam slika raz­like med našim starim , p a tria rh a ln im km etom im m ed t. zv. pom eščanjenim kmetom. To sliko bodo b rez dvoma v mnogočem po trd ile in izpopolnile po­drobne š tu d ije po sličnih m etodah. Baševa š tu d ija je zato tu d i velikega po­m ena kot dragocena in iciativa.

F. U r a t n i k je svoj sestavek o po ljedelskem delavstvu v S loveniji izdelal na osnovi u radnega in delom a p riv a tn o te r po strokovnih organizaci­ja h zbranega statističnega gradiva. D ognal je , d a odpade od 60% v po lje ­delstvu ak tivno zaposlenih oseb v S loveniji 20% na po ljedelske delavce. Po­sebej se avtor n a tan čn eje bavi s v p raša n ji v inogradniškega delavstva in se­

Page 11: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 137

zonskega izseljevanja. Zelo p es tra j e statistična priloga, ki dopo ln ju je š tu ­dijo. V sebuje izčrpne podatke o g iban ju km etskega p reb iva lstva od p re d ­vo jne dobe do danes, o številu in značaju po ljedelsk ih obratov te r n jih o ­vem donosu, d a lje o številu in razdelitv i km etskih delavcev p red in po vojni,o n jihovih zaslužkih te r izdatkih, posebej še za vinogradniško delavstvo i. dr.

Zanimive, čeprav ne povsem eksak tno točne so ugotovitve H. M a i s t r a v štud iji o zaposlitvi km etskega preb ivalstva . N jegova izv a jan ja segajo si­cer izk ljučno na področje politične ekonom ije, vendar dobimo tud i v n jih m arsika te ro geografsko važno ugotovitev. A vtor je izračunal, da znaša p ri nas „rezervna arm ada“ v po ljedelstvu po leti 8%, pozim i p a celo 57% delovnih moči km etskega prebivalstva. Ta rezerva u č in k u je poleg d rugega tud i tako, da „tišči n a delovne trg e v in d u strijsk ih središčih in m estih in d a je glavni kon tingen t izseljencev p rek o m eja S lovenije in d ržave“.

Ko bom o dobili pod robnejše podatke o posestnih razm erah na Sloven­skem in o ren tab ilite ti km etsk ih obratov po posam eznih sek to rjih , bodo te š tud ije dobile še p rav posebno veljavo. Že sedaj pa nud ijo kažipot k n a d a lj­n jem u izpopo ln jevan ju gospodarske in socialne slike slovenske vasi.

Malovrh C.

Jože Kerenčič, Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. Ponatis iz re ­v ije „O bzorja“, le tn ik 1938, številk 1—12. M aribor 1939. Str. 47:

Po Žgečevih „H alozah“ se p reučevan je posestnih razm er v naših vino­rodnih p redelih n ad a lju je . T ako je J. K erenčič ob jav il v rev iji „O bzorja“ razpravo o posestnih razm erah v Jeruzalem skih goricah, to re j na onem pod­ročju , k je r d a je jo v inogradi osnovni značaj zem ljiško-gospodarski s truk tu ri. D o sedaj je sko ra j vsak poznal Jeruzalem ske gorice le po v inu in naravnih k raso tah in zelo redk i so b ili oni, k i so se zavedali, da ljudstvo v Je ru za­lem skih goricah nim a pogojev za p rež iv ljan je , d a iz roda v rod životari in da k lju b krčevitem u p rizadevan ju za ohran itev počasi propada. V zrokov za to s ta n je je mnogo, a na jvažnejš i so zem ljiško-lastn inski odnosi, k i so po eni s tran i v genetični zvezi s posebnim i svojstvi v inogradniškega gospodarstva, pa d rugi s tran i pa posledica večstoletnega tu je g a gospostva te r obm ejne lege tega v inogradnega ozem lja.

Mogoče bo kdo, ki bo to razp ravo p reč ital, trd il, da je K erenčič preveč u p o rab lja l številke, ozirom a, da ni imel ču ta za p ravo statistično metodo. Res b i m a rs ik a te ra razpredeln ica lahko b ila b o lje grafično ponazorjena in m anj n a trp a n a s številkam i. V endar pa nam razpredeln ice m arsik a j povedo. Iz n jih izvemo, da je v Jeruzalem skih goricah 1417 zem ljišk ih gospodarstev, od k a­te rih p reb iva le 733 posestnikov (51‘69%) v Jeruzalem skih goricah, 684 po­sestnikov (48’31%) p a izven n jih . Od 6297 ha odpade na lastn ike izven n jih 2730'9ha a li 43'37% celotne p roduk tivne površine. Saj jim p rip ad a n jiv 23‘64%, travn ikov 31'36%, vrtov 51'03%, vinogradov 69'51%, pašnikov 41*13%, gozdov -16'06% in stavbišč 38*55% površine. Teh 43'37°/o površine je razdeljene m ed posestn ike izven Jeruzalem skih goric sledeče: 468 posestnikov iz so­sedn jih km ečkih predelov (M ursko in P tu jsk o polje , osta le S lovenske gorice in M edjim urje) im a 14*22% površine; 98 posestnikov iz O rm oža in L ju tom era im a 14'32%; 61 posestnikov iz ostale S lovenije 4*36°/o; 16 posestnikov iz ostalih p redelov države 0*99% in 41 inozem cev 9*48% površine.

P ri vinogradih, k i zah tevajo najin tenzivne jšo obdelavo, so posestne raz­m ere sledeče: 569 posestnikov iz Jeruzalem skih goric im a 30'49% vinogradov, 407 posestnikov iz sosednjih km ečkih naselij im a 24'69%; 85 m eščanov iz O r-

Page 12: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

1 3 8 KNJIŽEVNOST.

moža in L ju tom era im a 19'14%; 54 posestnikov iz ostale S lovenije im a 7'14°/o; 13 posestnikov iz ostalih predelov d ržave im a 1*41% in 40 posestnikov mo- zemcev ima 17*13% vinogradov. Ker pa j e med posestn ik i iz Jeruzalem skih goric všte ta tudi tam b iva joča gospoda, se raz m erje še poslabša na škodo do­mačinov, tako da im a vsa zem ljiška gospoda 36*82% vse produk tivne površine v rokah. Ta gospoda im a 78Г8 ha vinogradov ali 57'36°/o. O koliške km ečke d ružine im ajo 19*62%>; km ečke družine iz Jeruzalem skih goric pa 23*02% vseh vinogradov.

A vtor obravnava v n ad a ljn jem tudi gospodarski položaj posestnikov in socialno s tan je v in ičarjev . Ob te j razp rav i se človeku nehote vrine misel, ali bo treb a črno sliko, ki sta jo n arisa la F r. Zgeč in J. Kerenčič, res posplošiti na vse slovenske v inorodne predele. Zdi se, da so K erenčičevi zak ljučk i na koncu opravičeni, čeprav mogoče posegajo izven okvira razprave. Škoda je , da p i­sa te lj ni dodal n ikake k arte , s pom očjo k a te re b i se b rez dvom a dali poka­za ti zem ljišk i odnosi mnogo bolj ilu s tra tivno ; k a jti skica, ki je priložena, de­jan sk o ne pom eni dosti. Franc Kolarič.

Zdravje v Sloveniji, I. k n jiga : Dr. Bojan P i r c in Dr. Ivo P i r c , Ž iv ljen jska bilanca S lovenije v letih 1921.—1935., H igijenski zavod v L ju b ­ljan i, L ju b ljan a 1937, str. 92.

II. k n jig a : Dr. Ivo P i r c , Z dravstvene p rilik e in delo h ig ijenske o rga­n izacije v S loveniji 1922—1936, Higijeinski zavod v L ju b ljan i, L ju b ljan a , 1938. str. 743.

Nas zanim a predvsem prva kn jiga , k i se bavii z v p rašan jem o g iban ju preb iva lstva v le tih 1921,—1935. D ejansk i p rira s te k preb iva lstva v S loveniji s to ji za p rirodnim . Rodnost se občutno m anjša in je pad la od 30,2%o 1. 1921. na 23,2%o 1. 1935. Od osta lih delov Jugoslav ije je na slabšem le Beograd.V S loveniji im ajo n a jm a n j ro jstev ok ra ji, v k a te rih je napredovala u rb a ­nizacija.

V zporedno s tem i po jav i je šel v povojnih letih padec m orta lite te . Ta je pad la od 22%o 1. 1921. na 14,8%o 1. 1935. V predelih s številnim km etskim pro letariatom je um rljivost mnogo več ja kot v u rban iz iran ih okrajih .

V italni indeks je n araste l v S loveniji od 160 v le tih 1921.—1925. na 164 v le tih 1931,—1935. N aše razm noževanje gre to re j n ajveč na račun zm an j­ša n ja um rljivosti.

Vsebino k n jig e d o p o ln ju je jo štev ilne tabele in diagram i, k i se n an a ­šajo na prirodno n ih an je števila p reb iva lstva po posam eznih okrajih .

Malovrh C.

Dolenjska. Izdala in založila tisk arn a M erkur d. d. v L jub ljan i. 1938. 242 str.

V kn jig i j e o b jav ljen ih 45 člankov različnih av torjev . Kot pom em b­nejše prispevke n a j om enim p. Janeza „N ekoliko iz geologije D olen jske“; V. P etkovška „D olen jsk i cvetn ik“, B. R udolfa „Pogled na favno D olen jske“* tr i pom em bne članke dr. J. Rusa („K ratek zem ljepisni p reg led D olen jske“ raz lik u je in označuje posam ezne sestavne dele D olen jske; „D olenjci v luči s ta tis tik e“ n av a ja zelo zanim iva d e js tv a za n araščan je in p ad an je popu lacije ; „D olenjsko vinstvo p red 100 le ti“ pa n av a ja podatke iz H lubekovega roko­pisnega dela o gospodarskih razm erah na K ranjskem ), članek J. Ja rca „Iz zgodovine do len jsk ih m est“, poskus a rh itek ta M. Mušiča „Š tudija o razvo ju Novega m esta“, tem eljita članka J. G regoriča „U m etnost D olen jske“ in „Um et­nostni spom eniki Novega m esta“, članek M. V ard jan a „Slika D olen jske po

Page 13: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 139

poklicih“, k i p ritegne tudi vso N otran jsko , in članke dr. M. M alneriča in Poldke Bavdekove o Beli K ra jin i in n jen ih dom ačih obrtih . D rugi p rispevki se. tičejo posam eznih gospodarskih in podobnih področij in posam eznih k ra ­jev ; n ek a te ri od n jih so anonim ni; preveden, oz. ponatisn jen je tud i po en sestavek V alvasorja in T rdine. Y neka te rih člankih najdem o nove trd itv e in podatke, k i bodo zanim ali tud i strokovnjake. Večina av to rjev je ho te la pa sam o n a popularen način podati rezu ltate , k i jih širša javnost ne išče v težko dostopnih strokovnih pub likacijah . B ibliografskih podatkov ne n av a ja —-, za­rad i popularnega nam ena kn jige — skoraj noben avtor. Sistem atik, k i želi dob iti iz k n jig e k ar n a jb o lj zaokroženo sliko o do len jsk i p o k ra jin i in n jenem preb ivalstvu , m ore ugotoviti več vrzeli; tako niso opisane n. pr. k lim atične razm ere, geografija ag ra rn ih naselij in zem ljiške razdelitve te r m eščanskih n aselij (članek M. M ušiča se tu dotika le Novega mesta) ; poleg članka o zgodovini do len jsk ih m est b i si želeli k ra te k opis celotne zgodovine D o len j­sk e ; bo lj specialni, a zato nič m anj važni b i b ili člarnki o ag ra rn i s tru k tu ri D olen jske v p retek losti in o posestnih razm erah v sedanjosti. Toda p r ire d i­te lji kn jige , ki so m orali upoštevati o m ejitve g lede n jenega obsega in časa izdaje te r so m ogli raču n a ti le s p rim erom a m ajhn im krogom sotrudnikov, Tiiso strem eli za tako izčrpnostjo ; n jihova p ub likac ija bo tudi v te j obliki doseg la svoj nam en. Fran Zwitter.

Kočevski zbornik. R azprave o Kočevski in n jen ih ljudeh. L ju b ljan a 1939. Izdala in založila D ružba sv. C irila in M etoda v Ljulbljani. Str. 382 + 8 s tran i, fo tografskih posnetkov in 3 zem ljevidi v posebnih prilogah.

Kočevskem u ozem lju in še bo lj njegovim ljudem so posvečali Nemci o d n ek d a j izredno pozornost. To dokazu je n jihova k a j obsežna lite ra tu ra o te j zem lji. Res je sicer večidel tendenčna, obsega pa tu d i n ek a j resnih znan­stvenih razprav , ki so vsega vpoštevanja vredne. S lovenska lite ra tu ra o Ko­čevsk i je naspro tno zelo skopa in se je do nedavčnega om ejevala sk o ra j na sam a časopisna poročila in n ek a te re članke po rev ijah . Le ena slovenska kn jiga je b ila doslej posvečena Kočevskem u, Begova „Slovensko-nem ška m eja na Kočevskem“, ki je izšla sicer že 1. 1911, a je še danes ak tualna . O b takem p rem išljev an ju nas m ore zbornik kočevskih razprav , k i ga je letos o sk rbela D ružba sv. C irila in M etoda, tem p r ije tn e je iznenaditi. Zbornik nam reč zavzem a nap ram nem škim kn jigam slovensko znanstveno stališče, k i pa hoče služiti zgolj ob jek tivn i resnici. Zato na eni stran i ko rig ira za­k ljučke resne jših nem ških razp rav in jih p rav tako po po treb i overovlja, obenem pa n ak a zu je to liko novih problem ov, da ne bo mogel mimo te k n jig e nihče, ki m u je cilj dela isk an je resnice.

Z bornik vsebuje devet razprav , ki ob ravnavajo kočevski prob lem z različnih vidikov. V obiln i m eri je zastopana geografija. N apisala sta jo: Ivan S i m o n i č in Joža R u s , oba dobra poznavalca Kočevske, sa j sta v sose­ščini dom a in sta o n je j izdala že več razprav. Simonič je prispeval Geo­grafsk i p reg led jezikovno m ešanega kočevskega ozem lja. Uvodoma ugotavlja , d a ni to n ikaka geografska enota, na k a r nas seznan ja z geologijo (po po­d a tk ih prof. F r. Uršiča), m orfologijo, h idrografijo , b iogeografijo in an tropo­geografijo tega ozem lja. N jegova štud ija je zelo izčrpna in celo p rece j p re ­bega geografski okvir, k e r zaide v drugem delu v čisto etnografijo , k a r pa p rav nič ne moti. B istvena h iba razp rav e je — ako izvzamem o to, da n ik je r n e po d a ja m eje kočevskega ozem lja — čisto tehn ičnega značaja. A vtor je nam reč zašel s podrobnim naštevan jem predaleč in je zato m arsik je docela zaibrisana preglednost. Moti p reobilica številk, sa j je na neka te rih straneh

Page 14: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

140 KNJIŽEVNOST.

(gl. str. 16, 17, 19) k a r po 30 do 40 v išinskih podatkov, k i se p o n av lja jo za isti k ra j ne le n a razn ih m estih razprave, am pak celo na isti s tran i po več­k ra t (za Šibje p r i M ozlju n. pr. je navedena višina p e tk ra t, od tega zgolj na stran i 18 trik ra t) . S lediti j e razprav i tem teže, k e r ni dodana zborniku p rep o treb n a topografska k a rta Kočevske. P a niti avtor sam nim a v svoji razp rav i n a jbo ljšega preg leda; sicer n e b i v ečk ra t ponav ljal istih m isli in celo napisal istih stavkov (prim- str. 16 in 22, 34 in 35).

Še važnejša od Sim oničeve razp rave je razp rav a Jože Rusa, k i je svojo do na jm an jših odtenkov dognano štu d ijo opravičeno naslovil za „Jedro ko­čevskega v p ra ša n ja “. N jegovi izsledki ponekod d o p o ln ju je jo Simoniča (n. pr. ugotovitev slovenske naselitve na Kočevskem p red prihodom Nemcev), sicer pa iščejo u tem eljitev ne le v geografiji, am pak tud i v zgodovini. Rus je tako jasno in logično nanizal ves p re tek li razvo j kolonizacije, m ešanje p reb iv a l­stva, germ anizacije, iz se ljevan ja Nem cev in v zvezi s tem nazadovan ja vseh panog gospodarstva, da nam je kočevski p roblem pokazal v v se j njegovi ak tualnosti: Nemci so se izseljevali ne zarad i revščine (gl. poučne podatke na str. 149), am pak zato, k e r niso na zem ljo navezani, posledica je 999 p ra z ­n ih hiš, dve tre t j in i neobdelanih n jiv , ki samo čakajo p ridn ih rok sloven­skih km etov. Rusova razp rav a je otbenem tako p rije tn o nap isana in a k tu ­alna, da lahko služi za vzor podobnim razm otrivan jem . T ekst se ponekod op ira na sta tistične tabele, k i so z eno izjem o skrbno p r ip ra v lje n e (prim. tabelo na str. 147, k je r obsta ja jo zlasti v p rocentih stvarne netočnosti!).

Za celotno delo smo hvaležni založnici, k i je pokazala svo je razume-: v an je za znanstveno delo, n ič m anj pa tud i av to rjem za n jihovo ob jek tivno resnicoljubnost. Za kočevsko ozem lje imamo po n jihovi zaslugi tak o delo, kakršnega ne prem orem o še za noben d rug kos slovenske zem lje.

R. Savnik.

Milica Stupan, Slovensko ozem lje. Z em ljepisni preg led za u č ite ljs tv a L ju b ljan a 1938. Izda la Banovinska zaloga šolskih k n jig in učil. Str. 257. P isa­te ljica je p rire d ila ta zem ljepisni preg led z v id ika po treb osnovnošolskega učiteljstva . Snov je razdelila na 47 poglavij. Vsako obravnava zaokrožen del naše zem lje v obliki potovanja, k i m u redno sledi še zelo nazoren oris do- tičnega predela. K njiga se ne om eju je le n a opisovanje zem ljepisnih raz­m er, am pak n av a ja tud i k ra tk o zgodovino posam eznih k ra jev . Vsa S lovenija je enakom erno op isana; vpoštevano je tud i celotno ozem lje izven m eja naše d ržave in celo našim izseljencem je posvečeno posebno poglavje. Vsi se­stavki so podani stvarno, obenem pa poljudno in zanimivo. A vtorici je treba p riznati, da je k n jig o pisa la ne le s po trebnim znamjem, am pak tud i s po­sebno ljubeznijo . N etočnosti je malo, n ek a j več jih im a pog lav je o P re k ­m urju . N eum estno pa je v siljevan je p ap irn ih geografskih imen, k i jih narod ne pozna in jih žal še danes goje naše lju d sk e šole. Tu m islim na K analsko. T rebanjsko , M okronoško, Šmarsko, S lovenjebistriško, T rboveljsko g ričev je in na F rid rih šta jn sk o , M oravško in Laško hribovje , ki „se p riče n ja že ob Savi p ri M edvodah“ in mu je „zadn ji v rh R udenca ob Sotli“ (str. 92). Avto­rica šte je S toržič h K aravankam (151), O js trica j i je n a jv iš ji v rh v vzhod­nem delu S av in jsk ih A lp (88), U ršla gora „n a jv iš ji v rh m ogočnega velegorja P lešivca“ (44). K n jiga bo svojem u nam enu dob ro služila, nim a pa žal nobene ilustracije . R* Savnik.

Rus Jože, Vaške table in vaška imena. G eografsko d ruštvo v L jub ljan i, izredna pub lik ac ija 1938! Str. 8. K ratk i, a teh tn i Rusov članek je neobhodn»

Page 15: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 141

po trebno opozorilo oblastem , uradom in podeželski inteligenci, n a j se u radna im ena sp rav ijo v sklad z ljudsk im govorom, k a jti k ra je v n a im ena „ je treb a Šteti m ed n a js ta re jše v ire zgodovine kakega k r a ja “. A vtor n av a ja vrsto n a jb o lj kričečih prim erov, kako je u rad n a rab a popačila p rav i lju d sk i naziv.V vseh teh in tak ih p rim erih je nu jno treb a ugoditi Rusovim zahtevam . Iz ­jem e so le redke, kot n. pr. p ri im enu T rbovlje , ki ga bo pač v p rak s i težko nadom estiti z .imenom T rebovlje , ali pa p r i im enu go ren jske božje poti B rezje, ki se sicer v sta rih v irih om enja v edninski obliki (v 11. stol.: „Na- b rezi“, Kos, G radivo III., št. 169), a se daines dejansko sk lan ja v množini, očividno kot sk ra jšan o stanovniško im e (iz B rezjane), na k a r kaže tudi nem ška ob lika Bresiach (kakor G orje — G orjane — G öriach). S. Ilešič.

Dr. Julius Kugy, Fünf Jahrhunderte Triglav. Mit 48 Bildern in K upfer­tiefdruck . 1938. Graz. Str. 378.

Znani alp in ist in alp in istični p isa te lj Ju lius K ugy j e u red il to knjigo , nap isal sam zanjo velik del te r j i dal naslov: „P et sto le t T rig lava“. Delo vsebu je zgodovinski opis .pohodov na T riglav, znanstvenih , tu rističn ih in plezalskih , v razn ih dobah in sm ereh. P ri tem obstane človek s pom islekom ob naslovu. Zaikaj p rv a tu ra n a T rig lav je popisana iz le ta 1777., ko je B. H acquet skušal doseči n a jv iš ji v rh Julijstkih Alp odn. iz 1. 1778., ko ga jeI. Willomitzer zares dosegel sk u p a j z dvem a boh in jsk im a lovcema. V alvasor T rig lava ne om enja. O po javu njegovega im ena na k a rta h in v zapisih je sestavil p reg led Adolf G stim er iz G radca im n jegov članek je uvrščen pod im enom „D er N am e T rig lav und seine G eschichte“ na vodilnem m estu v knjig i. Tu berem o, da se po jav i ime T rig lav p rv ik ra t na F lo rijanč ičev i sten ­ski k a r ti K ran jskega 1. 1744., a prv ič v lis tinah le ta 1573., in sicer v nekem opisu m eje posestn ih področij; av to r sklepa, da se je m oral enak opis n a ­h a ja ti že v 1. 14-52., ki pa se je izgubil. To n a j b i pom enilo 500 le tno zgodovino im ena in s tem osnovo za poim enovanje knjige.

K ugy je v svojem delu zbral opise T rig lava iz dobe od 1. 1777. do sedaj, priobčil n ek a te re v celoti ali v izvlečku, d ruge v prevodu, dočim во mu ne>- k a te re m odem e p rispevali m la jši a lp in isti sam i (Potočnik, D ebelakova, C hersi). Tu imamo te d a j zbrano gradivo, k i nudi zelo poučen vpogled v razvoj odnoša ja m ed m eščanskim človekom in gorami, v razvoj tu ris tik e od sta rih naskokov na gore, ki jih je vodila n ajveč znanstvena vnem a posa­m eznikov, do m odem e m nožestvene tu ris tik e te r najm odernejše plezalske a lp in istike in sm učarske podjetnosti. Tudi za geografa je v te j zb irk i obilo zelo poučnega, a ne novega, dasi se m oram o seveda zavedati, da nas k n jig a ne m ore odvezati dolžnosti, da p rip rav im o opis one vloge, ki jo je imel T rig lav skozi s to le tja in jo im a še dandanes v delovnem ž iv ljen ju človeka, k i ga v sakdan je delo n a po lju , trav n ik u in zlasti p laninskem pašnilku, pa v gozdih, v rudarstvu , og lja rstvu te r na lovu, dovoljenem in nedovoljenem , p r iv a ja v ob liž je p rv ak a naših gora. P ozornost obrača geograf tud i k prvem u sestavku , ki ga je J. K ugy uv rstil kot uvodno poglav je, k spisu A dolfa G stir- n e r ja iz G radca. „D er Nam e T rig lav und seine G eschichte“, je naslov tem u poglavju, k je r se obravnava arh iva lno gradivo o m ejn ih opisih glede im ena te r n ad a lje raz isku je , kako kesno se šele to im e uveljav i tud i v zem ljiv id ih te r v kn jigah . Brez po trebe in s tv a rn o neu tem eljeno se tu G stirner vedno znova u s tav lja ob raz lik i m ed „staro“ p isavo T erglou in sodobno v kn jiževn i obliki podano pisavo T riglav. V zak ljučnem delu se G stim er ustavi še ob v p ra ­šan ju , k a j b i bil izvor im ena. N agiblje k m nenju , da izv ira od označbe za

Page 16: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

142 KNJIŽEVNOST.

staro slovansko božanstvo, p r i čem er neu tem eljeno oporeka, da bi m oglo im e izv irati od oblike, češ da se tr i g lave dejansko od n ik je r ne vidijo, pa da jih dejansko sploh ni. N asprotno: tr i g lave se od boh in jske strani, k je r im am o sledove n a js ta re jše ob ljudenosti, p rav dobro vidijo , poseibno od V elega po lja , k je r so b ile od nekda j velike boh in jske p lan ine (prim. po- smetek T rig lav s Tosca, Cveto Švigelj str. l i v isti knjig i). P rav tako se tr i glave jak o dobro v id ijo iz o sred n je S lovenije, vzem im o iz okolice L ju b ­ljane . G stirner sam je zapisal (str. 21.), da b i bilo razpravo o im enu m ogoče razširiti, zlasti s pom očjo boljšega poznavalca slovenske lite ra tu re ; res je taiko, saj p r ih a ja nem ška književnost tu n ep rim erno bo lj do veljave, nego dosedanji slovenski tiskan i zapiski in spisi.

K njiga j e op rem ljena z zelo številnim i, po veliki večini ja k o lepim i slikam i raznh tu ris tičn ih fotografov, m ed n jim i tud i obilo ta k ih iz L jub ljane, Zagreba, Jesenic itd. (Cveto Švigelj, S lavko Smolej, d r. M irko K ajzelj).

A. Melik.

Dolar-Mantuani, L.: Piračiški tufi. (Nemški rezim e, 8 slik, 1 geol. skica.) Vesnik Geol. In stitu ta K ra lj. Jugosl., B eograd 1937, kn j. 5, 123—168.

O zem lje ob P iračici severno od B rezij na G oren jskem sesto ji iz svetlo zelenkastih , finozrnatih andezitn ih tufov (grohov). Na podlagi d e ta jln ih m i­kroskopskih p re isk av an j je mogoče ločiti posam ezne različke, in sicer ste­k laste tufe, ki so značilni po nastopan ju številn ih k riv ih odlom kov vu lk an ­skega stekla, k i pa je sedaj večinom a že p rekrista liz irano . N ato k ris ta las te tu fe s posebno veliko m nožino razm erom a večjih zrn plagioklazov in bivših fem ičnih m ineralov. S lednji so popolnom a d rugotno sprem enjeni, p re težno hloritiz iran i. L ito idni tu fi n ad a lje vsebu jejo nekoliko večje, m egaskopsko pogosto raznovrstno obarvane delce kam nine, p ri k a te rih spoznam o pod m i­kroskopom , da je delom« n jihov sestav različen (lahko so posebno bogati na h loritu ), ali p a da im ajo različno stru k tu ro . Zato spom injajo enako kak o r k ris ta la s ti tu fi na oko na peščenjake. T ufske b reč ije v sebu je jo končno večje zelene ali m odrikastozelene delce, ki so dostik ra t močno sploščeni te r p re ­h a ja jo m estom a v s tek laste tufe. Pogosti so tud i prehodi n a jf in e je zrnatih stek lastih tufov v tu fite (tufske skriljavce), k i im ajo prim ešanega že mnogo m a te ria la značilnih usedlin. V om enjenih tu fsk ih razliok ih ni b ilo opazovati kakšne raz like v sestavu glavnih vtrošnikov, in sdcer plagioklazov, k i p r i ­pada jo X vsej skupin i v rsti andezina. Kot ja k o raz š ir jen e drugotne sp re­m em be je mogoče navesti razen h lo ritizac ije še silifikao ijo — obogaten je s krem enico, k i nastopa v p rv i vrsti v bivših stek lastih delih, te r v močno sprem enjen ih delih kam nin karbonatizacijo , k i p a se širi v glavnem po bivših lukn jicah in razpokah.

Tudi iz priložene kem ične analize je razv idna iz razita silifikao ija zla­sti stek lastih tufov, tako d a je zarad i n je popolnom a zabrisan sestav p rvo tne m agm atične kam nine. N asprotno pa se je dalo s p re rač u n av an jem analiznih podatkov za k ris ta las te različke ugotoviti, da p rip ad a jo p irač iške kam nine prehodnem u tipu m ed andezitnim i in dacitnim i tu fi (кат v e lja tud i za bliž­n je glavno m agm atično ozem lje — Sm rekovec), d a se pa po m ajhn i množini k a lijevega te r odgovarja joče velik i količin i železovega in m agnezijevega oksida vendar tako p rib ližu je jo prvim , da jih lahko sm atram o za ande- zitne tufe.

R azširjenost teh tvorb je razvidna iz p riložene geološke k arte , n ap rav ­ljene od ing. J. D uhovnika, ki je p re isk a l tud i del obrusov s Fedorovljevo

Page 17: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST.

metodo. Y ozem lju p rev la d u je jo stek lasti tufi, in so, kolikor se da sk lepati po razm erah v okolici Černivca, tu fsk i sk riljavci ozirom a n jihovi prehodi k stek lastim tufom osredotočeni v v išjih legah te rena. Med plastm i različnih v rst tufov, k i so vidni v nezaraslem delu ob slapu tPiračice, nastopata dva s lo ja kom paktne gline, k i kažeta, da so se dobe od lagan ja tu fskega m ateria la ponavljale . V prašan je o pogostem m en jav an ju tu fsk ih p lasti z onim i tufskih sk riljavcev ali celo navadnih usedlin, kak o r j e to opisano za ozem lje Sm re­kovca, p a ostane za obm očje P iračice še zaen k ra t odprto. Zanimivo je da v 28 p reiskan ih obrusih ni bilo n a jti p rav nobenih fosilov, k a r vzbu ja dvom. a li so b ile te tvorbe res sed im en tirane v m orju . — Kot dodatek sledi še de­ta jln i popis r javkasto rdečega k e ra to firja iz soseščine p iračišk ih tufov, ki kaže analogični sestav k ak o r k e ra to firji iz Rateč, K am nika in Kokre.

Referat avtorja.Dolar-Mantuani, L.: D ie Porphyrgesteine des westlichen Pohorje. (Srb­

sk i rezime. 8 slik, 7 tabel, 1 top. karta .) Geol. A nali Balik. poluostr. Beograd1938. str. 281—4.14.

K akor je že T eller označil 1. 1898. na geološki k ra ti „M ozirje“, zam e­n ja jo zapadno od R ibniškega sedla fanerok rista lne tonalide po rfirske kam ­nine, ki nastopajo v obliki žil ali številnih čokom sličnih in tru z ij v b liž in i zem eljske površine. P rve nastopajo tudi v sam ih tonalitih , posebno na n jih o ­vem zapadnem robu, v okolici Ribnice. Na neka te rih m estih (v V uhreškem ja rk u , p r i S en jorjevem domu) se vrši prehod med tonalitom in porfirsk im i d io ritp o rfiriti (v razprav i označeni k o t porfiriti) postopom a, da jih lahko im e­nujem o tona litne d io ritpo rfirite . Bolj proti zapadu (v splošnem od črte Raz­borca—V elika Kopa) pa postane p o rfirsk a s tru k tu ra še k arak teris tičn e jša , da zam enjajo d io ritpo rfirite daciti, k i p red s ta v lja jo m estom a že tipične ekstru- zije, sp rem ljane po raizvoju tufov (kakor na p r. kom ad iz P ožarjevega ja rk a , ki sestoji v enem delu iz dacita, v drugem p a iz n jegovega stek lastega tufa). P rehod od tonalitov (Slov. K alv arija p ri M ariboru) do d ioritporfiritov (Fala, Sv. Lovrenc) in dacitov (Vuhred, Vuzenica, T rbonje) opazujem o tud i v po­sam eznih in tru z ijah D ravske doline.

P o rfirske kam n in e so v splošnem svetlosive, razven zelenkastih ro- govačnih d ioritporfiritov . Od vtrošnikov so vedno navzoči kalc ijevo -a lka lij- ski plagioklazi (andezin), v dacitih še krem en, od m afitov p a b io tit — pone­kod h lo ritiz iran in v ečk ra t rogo va č a. Po v trošnikih in stopn ji k rista lizac ije osnove ločimo sledeče različke: biotitove, b iotit-rogovačne dacite, andezitne dacite (z andeizinom in rogovačo ko t vtrošnikom a, b rez k rem en a — Jesenkov vrh), n a to krem enove, b iotitove, b io titrogovačne in rogovačne d io ritpo rfi­rite . S lednji p re h a ja jo v tem no zelenkastosive lam profirske žilovine — m al- h ite z močno zonarnim i plagioklazi (oglioklaz-bitovnit), rogovačo, n eka j bio- tita in krem ena. M alhiti so mnogo redkejši od d io ritpo rfiritov ali celo da­citov in nastopajo predvsem v M islinjskem ja rk u te r posam ič v Razborci. Zanimivo je , d a ne opazujem o ob k on tak tu d io ritporfiritov s tonaliti, amfi- boliti ali gnajsi tvorbe tipičnih kon tak tn ih m ineralov, tem več navadno le povečanje količine m afitov in posebno finozrnatost osnove.

Po kem ični analizi, n jen ih p reraču n av an jih v s tandardne m inerale in ponazoritvah v diagram ih je razvidno, da so daciti (prim er iz V rhnika) p rav tipični; p ri m alhitih pa, ki p red s tav lja jo značilni bo lj bazični dotok tonalitne maigme, je zanimivo n jihovo b ližn je sorodstvo z onimi m alhiti, k i nastopajo v okolici C ezlaka k o t reak cijsk i rob med m elanokratn im čizlakitom in tonalitom . *

Page 18: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

144 KNJIŽEVNOST.

Splošni p reg led pohorskih m agm atskih kam nin kaže, da jih po sestavi lahko razvrstim o v dve bo lj bazični v rs ti (biotitdaoiti — rogovačni ande- zitni daciti in bio titovi d io ritpo rfiriti p reko m alhitov do čizlakita) in eno kislejšo (tonaliti — krem enovi m onzoniti — apliti). Sledi še splošna k a ra k te ­ris tik a m agm atskih kam nin po n jihovi m ineraloški sestavi in točnejši popis razv rstitve po rfirsk ih kam nin na Pohorju . Referat avtorja .

Geografija v spominskih publikacijah ob dvajsetletnici Jugoslavije. Obprilik i dva jse tle tn ice naše države so izšle pub likacije , ki n a j bi nekako po­kazale b ilanco vsega našega dela v 20 le tih naše svobode. V teh pub likacijah je m arsikak prispevek , ki nu jno zanim a tud i geografa.

Kot p rv a je izšla pod naslovom „Ob dvajsetletnici Jugoslavije“ ju b i­le jn a štev ilka rev ije „Misel in delo“ pod uredništvom D r. Br. V r č o n a , obsegajoča 370 strani. Iz bogate vseb ine nam je tu om eniti predvsem tri tem eljite razprave. P rva je š tu d ija L Če r m e 1 j a „B ilanca našega naroda za m ejam i“, ki podaja dem ografski preg led naših m anjšin v I ta liji in Nem ­č iji na osnovi k ritičn e p reso je vsega sta tističnega gradiva. Kot n a jb o ljš i po­znavalec tega grad iva je bil Č erm elj pač n a jb o lj poklican, d a nam predoči to sintetično sliko. — Bilanco naših n o tran jih popu lacijsk ih in kolonizacijsk ih problem ov nam podaja A. M e l i k v razp rav i „P opulacijsk i problem i Jugo­slav ije v dobi 1918— 1938", k je r ana liz ira razliko v prirodnem g iban ju p re ­b ivalstva zlasti m ed balkansk im i našim i deželam i in našim i k ra ji severno od Save in D rave, p o u d a rja slabo ra s t Slovencev, veliko vlogo iz se ljev an ja in n o tran jih selitev, m ed katerim i je n a jzn ač iln e jš i beg s km etov. Na zak ljučku oriše nenavadno slabo bilanco našega dela na po lju km etske kolonizacije te r ana liz ira razm erje do narodnih m anjšin . — O bsežna in izčrpna je š tud ija Č rt. N a g o d e t a „N aša kom unikacijska m reža, n je razvo j in dopolnitev", v k a te ri nam av to r na osnovi svojih dolgoletnih sam ostojnih p roučitev p o ­d a ja h isto ria t naše prom etne m reže, zlasti p a tud i sm ernice za n jen o n a­d a ljn jo izpopolnitev, k i n a j bi šla predvsem v sm eri izg radn je longitudinalnih zvez od SZ na JV, k a r tvori edino gospodarsko m ožnost posebno za Slovenijo. Številne skice in d iagram i, k i so razp rav i priložene, so žal o b jav ljen e v p re ­m ajhn i oblik i in de la jo vtis p ren a trp an o sti in nepreglednosti, k ar je p r i š ir­šem krogu č ita te ljev , ki jim je razp rav a nam enjena, še posebno neugodno.

Kot d ru g a j e izšla pod pokrovite ljstvom bana g. dr. M. N a t l a č e n a velika rep rezen ta tiv n a po lu radna p u b lik ac ija : Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetle tn ic i K ra ljev ine Jugoslavije. Izdala založba „Ju b ile j“, L ju b ljan a 1939. P redstavn ik : D r. Jože K o v a č i č , U redništvo: Dr. Jože L a v r i č , dr. Josip M a l , dr. F rance S t e l e . Iz n je nas zanim a tak o j na uvodnem m estu članek V. B o h i n c a „K je smo in kako smo", p reg leden oris geograf­skega po ložaja naše zem lje in našega človeka. S. K r a n j č e v i zgodovinski štu d iji „Slovenci na potu v Jugoslavijo“ in „Slovenci v Jugoslav iji“ nam nu ­d ita m ed drugim h isto ria t borbe za naše m eje. Od ostalih člankov, k i jih je vestno uredn ištvo poskušalo zbrati s p rav vseh področij te r jih razvrstilo v tr i skupine (1. U pravnopolitični razvoj; II. K u ltu ra ; III. G ospodarstvo in socialna politika) so za nas važni posebno oni iz tr e t je skupine, ki sicer po večini ne p rin aša jo bistveno novega ali še neob jav ljenega, pač pa nam v svoji celoti n u d ijo p rav lep preg led našega dosedanjega dela in sedanjega s ta n ja v posam eznih panogah. Med n jim i n a j navedem o: N aša km etska zem lja in gospodarske razm ere (iz K m etijskega oddelka Banske uprave); A. Š i v i c, Razvoj gozdarstva in lova v S loveniji; L. Z u p a n č i č , R udarstvo S lovenije;

Page 19: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 145

A. G o l i a , In d u s tr ija v S loveniji; J. T r a v e n , D vajse t le t razvo ja slo­venskega obrtn ištva ; Dom ače obrti v S loveniji; Fr. Š i n k , Razvoj trgovine; Ivo L a h , Razvoj zaposlenosti v S loveniji po svetovni vo jn i; Črt. N a g o d e , Naš prom et; J. P o r e n t a , C este in h idro tehnična de la ; F r. R u e h , E lek ­tr if ik ac ija d rav sk e banovine; I. P i r c , Zdravstveno s ta n je in dem ografski po­d a tk i; F. U r a t n i k , Naše delavstvo in naša zakonodaja; A K u h a r , Naše izseljensko vp rašan je , te r končno D. P o t o č n i k o v S tatistični dodatek, ki je eden najd ragocenejš ih delov kn jige . Zbornik je razen številnih fo tografij op rem ljen tud i z nekaterim i shem atičnim i kartam i. V ečji m ed n jim i sta zlasti ona o lesni in d u striji, k a te re m etoda p a je danes nekam zastare la , te r Nago­detova prom etna k arta , ki j e vsebinsko zelo bogata, celo p rebogata in zato preobtežena. Splošni ugodni v tis Z bornika m oti zadn ji del („Opis neka te rih važnejših k u ltu rn ih in gospodarskih ustainov in p o d je tij“), obsegajoč sk o ra j petino knjige, ki je sicer p reg ledno in brezhibno u re jen , a ne m ore zak riti svojega inse ra tnega značaja. Tega seveda ne m orem o p rip isovati uredništvu, tem več založbi, ki ne bi sm ela s tem k v ariti resnosti celotnega dela.

Svetozar Ilešič.

Priročnik za planince. Zbirka zakonitih določil, podatkov in navodil. Zbral in u red il D r. A. B r i l e j . Založilo in izdalo O sredn je društvo SPD v L ju b ljan i 1939. Str. 192. — Slovensko P laninsko društvo nam je v te j priročni, lepo oprem ljen i in p rak tično zelo uporabni knjiž ic i ho te lo nuditi popolno zbirko vseh p rak tičn ih navodil za naše p lan ince in j e ta nam en v polni m eri doseglo. T ako vsestranskega p lan inskega p riročn ika doslej še nismo im eli k lju b mnogim „Planinskim k o led arjem “ in sličnim izdanjem , k i so hotela služiti več ali m an j isti svrhi. P osebej n a j om enim o izčrpen seznam p lan in ­sk ih zavetišč, navodila za o rien tac ijo in za naipoved vrem ena, te r n a j pohva­limo solidno in kritično uporabo in p isavo k ra je v n ih imen. S. I.

Viktor Paschinger, Landeskunde von Kärnten. Mit 100 A bbildungen im Text. Str. 344.

P asch ingerjev geografski oris Koroške ni povsem novo in sam ostojno delo, tem več več a li m an j p rede lana in dopolnjena istoim enska publikacija , Ai jo je 1. 1923. p rired il sk u p a j z Lexom in W uttejem . N jegova k n jig a opi­su je vso Koroško, ne o z ira je se n a državne m eje ; izjem o dela samo Jezer­sko, ki se m u je A vstrija po svetovni vojmi p rostovoljno odrek la . Že to priča, da im a k n jig a p rik rito tendenco. A vtor u tem elju je to svoje rav n a n je sicer я tem, da je K oroška v vsakem oziru nerazdružna celo ta in svojstvena a lp ­ska enota, ki se bistveno loči od sosednjih p o k ra jin , vendar n av a ja ponekod za to trd itev k a j m alo o tip ljive dokaze. Zanim ivo je , da se je v 11. poglavju vendarle odločil podati topografijo dežele z v id ika n jen ih naravn ih delov. T i pa so m estom a k a j čudni. M ežiška dolina n. pr. mu ni kaka m ala enota «ase, sa j jo p riš tev a k tako zvanem u K aravankengau-u , k ozem lju, ki se kot p rec e j ozka proga vleče na zahod p reko Železne K aple sk o ra j do Golice.

K ljub tak im stvarn im hibam je k n jig a večidel p rav dobra. T em eljito in obenem zgoščeno je p rik azan a geologija in m orfologija dežele. Izčrpna so pog lav ja o vodovju, podnebju in rastlinstvu. M anj dognan p a j e d rugi an tro ­pogeografski del knjige. G ospodarska s tru k tu ra je p rikazana še k a r zado­voljivo, a poselitev je obdelana pom anjk ljivo , narodnostne razm ere pa te n ­denciozno in za znanstvenika m alo častno, k a jti av to r tu sploh ne zavzam e n ik a k e sta lne sodbe, am pak obrača trd itev , kot m u to tren u tn o ravno kaže, Samo p a r prim erov! Na str. 167 trd i, da osebna im ena na Koroškem o na-

10

Page 20: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

146 KNJIŽEVNOST.

rodni p ripadnosti n ičesa r ne povedo, na str. 317 pa ugo tav lja posloven jen je Rožanov, k e r ima tu tre t jin a Slovencev nem ška rodbinska imena. N a str. 168 je jezikovna k a rta K oroške po občinah na podlagi ljudskega š te tja iz 1. 1934, sk licujoč se n a to karto , pa trd i P. na str. 169, da leže vsi čisto slovenski in pretežno slovenski p rede li južno od D rave (kaj p a Loga ves in okolica?). P a r v rst d a lje ovrže š e to svojo trd itev , češ da na K oroškem sploh več ni jez ikovne m eje. Ni čuda, da sm atra zato av to r Koroško tud i v narodnem oziru kot celoto. S aj je vsa dežela po n jegovem m nenju nem ško k u ltu rn o ozem lje, tu k a jšn ja slovenščina pa poseben m ešan jez ik (das „W indische“ gl. str. 169), ki ga na K ranjskem p rav tako težko razum ejo kot na Koroškem Književno slovenščino. S lednje v resnici drži, nam reč v kolikor zadeva Pa- schingerja . K a jti v seznam u deset strami obsegajoče lite ra tu re , n a k a te ro se n jegova k n jig a sk licuje, najdem o le eno slovensko delo, Melikovo Slovenijo2. del, p a še iz te je edini podatek popolnom a napačno izpisal. Na str. 465 piše Melik v svoji kn jig i: „K ar ima razen tega D ravska banovina še p rem o­govnikov, so Vsi p rav m ajhn i te r služijo sam o k ra jevn im potrebam ; pro iz­vodnja v n jih ja k o koleba, pa se v nek a te rih celo prekine. Prem ogovnik v Lešah je im el n ek d a j večji ob rat, dok ler je še b ila železna in d u strija v b liž­n jih P rev a ljah ; končno se je opustil popolnom a. Vsi skupaj ne p ro izva ja jo p reko 125.000 ton prem oga te r lignita na leto. N ekateri od n jih de la jo samo v dnevnem kopu, p a se delo v n jih čez zimo p rek ine ; dom ala vsi so le p ri­m itivno oprem ljen i.“ Sklicujoč se na to mesto, povzem a P aschinger (str. 304): „D ie F örderung aus den B raunkohlen lagern von Liescha ist im le tzten Jahr- zent, zum Teil im Tagbau m it w in terlicher U nterb rechung betrieben , auf anehr als 100.0001 gesteigert w orden“. K er g re kn jiga celo mimo nem ško p i­sanih razp rav slovenskih znanstvenikov (medtem ko upošteva n. pr. Grossa, ne pozna niti ene B rodarjeve razp rave o Potočki zijalk i), je av tor z n jo storil pač slabo uslugo m edsebojnem u spoznavanju in upoštevanju . To go­tovo ni v p rid tud i znanosti. R. Savnik.

Nikola Žic: Istra . I. dio: Zem lja; II. dio: Čovjek. Izd an je bib lio teke: H rvati izvan domovine. Zagreb 1936 i 1937 (prvi dio str. 95; d rugi dio str. 166).

Od geografskih radova o Istri dosad su b ile n a jv ažn ije m onografije N. K rebsa: D ie H albinsel Istrien (G eographische A bhandlungen Bd. X Hft. 2„ Leipzig 1907) i C. B attistia : La V enezia G iu lia (Novara 1920), ko jim a se eto p rid ru žu je k n jig a Nik. Žica. K rebs je dao p res je k kroz sve geografske problem e Istre. B attisti-eva k n jig a je izdana u doba žestoke d ip lom atske borbe između Jugoslavije i I ta lije ; ona im a osobito lijep ih k a ra ta Istre, a li je u glavnom tendenciozna. M onografija N. Žica po opsegu je najveća, po m etodi se drži sred ine izm eđu naučnog i popularnog načina iz laganja , ali za nas je od vrlo velike važnosti s razloga što je fik sira la toponom astiku istarsk ih k ra je v a u našem jez ik u ; što je u tv rd ila sta tističko s ta n je H rva ta i Slovenaca u Istri god. 1918 i što o b rađu je mnoge an tropogeografske problem e s našeg gledišta, ko je j e u opreci sa onim C. Battistia. Tim e n ije rečeno, da k n jig a im a pole­mički k a ra k te r n iti da je u n jo j naglašeno p ris tran o stanovište p red ob jek tiv ­nim istinitim i p rav im stan jem an tropogeografsk ih problem a Istre , već ovaj do jam dob ije onaj čitalac kn jig e N. Žica, ko ji poznaje i ostale d v ije geo­grafske m onografije о Istri, š to su ih napisali N ijem ac N. K rebs i T alijan C. Battisti.

Page 21: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 147

D eta ljn o p ro m a tra n je po jed in ih pog lav lja ove k n jig e pokazu je nam n jez in e p rednosti i nedostatke. Ta su pog lav lja u prvom d ije lu : uvod; p ro ­šlost zem lje; oblici tla ; vode; obala ; K varnersk i otoci; podneblje; b ilje. U drugom d ije lu : te r ito rij Is tra ; prošlost stanovništva; d an ašn je narodnosti;0 p riv red i; dem ografske p rilik e ; n ase lja i zak ljučak .

Po svem u se vidi, d a je pisac uložio silan tru d i da j e godinam a radio na geografiji Istre. K njiga im a tu i tam o m an jkavosti i netačnosti, ali uzm u li se u obzir n jez in e pozitivne strane, kao opširnost gradiva, jasnoća jezika1 stila, lijep a naučna term inologija , zatim one prednosti, ko je sam istakao,onda se ova k n jig a može toplo preporučiti. I. Rubić.

Josef Prochâzka, Jihoslované v Italii. P ra h a 1938, Str. 164. — Priču joča kn jig a izvrstno in fo rm ira češko javnost о naših ro jak ih v Ita liji. A vtor nam ­reč tem eljito pozna vse slovenske in h rvatske k n jig e in razp rave te r vse po­m em bnejše tu je publikacije , ki obravnavajo to našo zem ljo in n jeno lju d ­stvo. N ad a ljn ja odlika k n jig e je n jena ob jek tivnost in točnost podatkov, vk ljučno naša k ra je v n a im ena, k i so navedena le izjem om a v češki trans- skripciji. Tekst, k i je zarad i bo ljše preglednosti razd eljen n a več glavnih in stransk ih poglavij, poživ lja 17 slik, ki pa spričo slabega p a p irja niso posebno jasne. Na koncu je dodan seznam lite ra tu re o Ju lijsk i k ra jin i in zem ljevid obm ejnega ozem lja z včrtano narodnostno mejo. Spričo tega, da je glavno težišče kn jig e zgodovinski oris političnega dn ku ltu rn eg a ž iv ljen ja tu k a j­šn jega lju d s tv a od prv ih početkov do današn jih dni, se bav i z zem ljepisnim i razm eram i le uvodno pog lav je (str. 9—28). Tu je p rikazan značaj dežele, n jen o gospodarstvo in preb ivalstvo , zlasti narodnostne razm ere pred in po svetovni vojni. O pozoril bi le na dve napaki: U čka m eri 1396 m, južno od n je p ri L abinu p a ne k o p lje jo črnega, tem več le bo ljš i r ja v i prem og. Prochazki, ki je s to kn jigo po trd il trad icionalno zan im anje in ljubezen češkega naroda do nas, iz rekam o na tem m estu prisrčno zahvalo. R. Savnik.

Боривоје Ж . Милојевић, Високе планине у нашој краљевини. Са 70профила, скица и карата у тексту и 16 фотографија у прилогу. Београд 1937. Str. 4.59.

В. Ž. M ilojević že delj časa sistem atično p rouču je naša visoka gorovja. D oslej je izdal na razn ih m estih rezu lta te svojih p roučevan j: o Črni P rsti, B jelasici in P eris te ru (v Posebnih izdan jih beogra jskega G eografskega d ru ­štva, 1934), o črnogorskih Komih (v G lasniku Geogr, d ruštva XIX), o T reska- vici (v G lasniku Zem. m uzeja u Bosni i Herc. 1934), o Čvrsnici (v H rvatskem G eografskem G lasniku 1935) te r o S in jajev in i, V isitoru in Zeletinu (v Geo­grafskem vestn iku 1935 in v G lasniku Skopskog N aučnog D ruštva 1934). V vseh teh opisih nam je nudil izčrpno, na lastn ih opazovanjih slonečo regio- nalno-geografsko sliko teh gorovij, ob ravnavajoč zgradbo in relief, k lim o in vode, rastlin ske pasove te r k u ltu ro in prebivalstvo. Na isti način je M ilojević zb ral svo ja opazovanja še za celo v rsto p lan insk ih skupin te r jih j e izdal v obsežni p riču joč i knjig i. V n je j obravnava nek a te ra a lpska gorovja (Triglav, K am niške Alpe), n ek a te ra d in a rsk a (Bjelašnica, P ren j, D urm itor, severno- vzhodne P rok le tije) te r n ek a j šarsko-rodopskih (Šar p lan ina in M okra p la ­nina). V vseh svojih spisih se je pokazal zopet ko t izredno m arljiv zbiralec gradiva, kot dober opazovalec in živahen opisovalec, kak o r ga poznam o že iz „D inarskega p rim o rja“.

A vtor je obilno snov razdelil v dva dela. P rv i j e splošni del, k i p red ­s ta v lja zanim iv poskus m edsebojne regionalno-geografske p rim e rja v e naših

10*

Page 22: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

1 4 8 KNJIŽEVNOST.

dokaj različnih p lan insk ih predelov od T rig lava do Šar planine. V drugem delu podaja podroben opis posam eznih pogorij; p ri tem se avtor pogosto ne m ore izogniti ponavljan jem , k a r pa je neizbežno p ri vseh tak ih geografskih m onografijah.

Za tako delo o naših gorah je bil avtor na osnovi svojih dolgoletnih opazovanj po vseh jugoslovanskih p lan inah tu d i n a jb o lj poklican. Zato je škoda, da se je p ri zam isli svojega dela om ejil, kakor to om enja v p re d ­govoru, sam o na to, da poda rezu lta te svojih ek sk u rz ij te r je svo je že ob­ja v lje n e opise upošteval samo p ri splošnem delu, p rav tak o pa je škoda, da n i že ob te j p rilik i izpopolnil svojih p roučevan j tudi z dosedanjim i ugoto­vitvam i geografske lite ra tu re . To se opazi tem bolj, k e r p ri tem ni postopal dosledno. G lede g lacialnega reliefa v P ro k le tijah n. pr. k ritično p re tresa C v i j i ć - eve ugotovitve, a sploh ne om enja К a y s e r - jev ih (dečanske mo­rene i. dr.). P rav tako glede geom orfologije slovenskih Alp ne upošteva š te ­vilnih novejših dom ačih štud ij, dočim n. pr. n av a ja za goren jsko lesno indu­s trijo sta tistične podatke po že zastare lem in le preg lednem S a v i č - evem delu iz 1. 1923.

K ar se tiče opisa Slovenskih Alp, v e lja jo zan j iste odlike, kot smo jih navedli n a splošno. Vidi se, da je M ilojevič dober poznavalec naših gora. N jegova lastna m orfološka opažan ja te r n ek a te ri vprav pes tri opisi gospo­darstva so nad vse dragoceni. Ali tu je naša dolžnost, da dostavim o k n jego­vem u delu n ek a j pripom b. N a jp re j stva rno : k o ritn a do lina („valov“) K am ­niške Bistrice ni n ikako r 6 km dolga (str. 54), k er tudi ledenik ni segal tako daleč navzdol; o m orenah p ri K am ni gorici (str. 80) ni ko n k re tn e jš ih navedb, doslej niso bile še ugotovljene. G lede te ras m ed R adovljico in K ran jem avtor ne n av a ja dosedan jih štud ij. Zato tud i ni razvidno, zak aj n. pr. na str. 101 vzpo re ja teraso R adov ljiške rav n in e (490 m) z očitno sta re jšo te raso p ri B rezjah (488 m). Ni jasno, ali je av to r ugotovil p retočitev T rž iške B istrice nezavisno od W e n t z e l - a ali ne. — V an tropogeografskem delu n av a ja po­nekod močno h ipote tične ali v sa j nedokum entirane trd itve : da j e n. pr. ži­v ino re ja v dolini Save D olinke močno nazadovala zarad i ru d ars tv a in indu­strije , da so m orda svoj čas gnali živino v naše Alpe tudi s T ržaškega K rasa itd. P ri oblikah n aselij je težko soglašati z av torjev im m nenjem , da j e Str* ževo p ri K ran ju „razb ijeno“. P ri opisu naseljenosti na severn i s tran i K am ­niških Alp bi želeli boljše k a ra k te ris tik e teh tipičnih sam otnih km etij, za k a ­te re je iz raz „seoca“ vsaj b rezbarven , če že ne netočen. Na str. 284 n av a ja avtor, da so bile d an ašn je vasi v boh in jsk i S podnji dolini še do srede 18. stol. „p lanine“ radov ljišk ih kmetov. Ali te vasi se že davno p re j om en jajo v v irih ; g re m orda za zam enjavo s K oprivnikom in G orjušam i, za k a te re je tak izvor ugotovljen; tudi tu n ikakor ne gre za radov ljiške planine.

T udi glede k ra jev n ih im en v naših A lpah ne m orem o povsod soglašati z av torjem , dasi ponekod dosledno up o rab lja p rava lju d sk a im ena, ki jim še v L ju b ljan i s težavo utiram o pot (n. pr. Jerm anova v ra ta za Kamn. sedlo). Tako je z nazivom S taničeve V rtače pod T riglavom nep rik ladno prenesemo v toponom astiko im e šele po svetovni v o jn i p rek rščene tu ristovske koče. Ime P ekel pod R jav ino ne v e lja za vso strm o stopnjo med Kotom in Staničevo kočo. O grade niso k ra šk e uvale v višini nad 1500 m jugovzhodno od D ebelega vrha, tem več vrh severno od tod. M ojstrovka je v rh , p reva l M ojstrovka je že davno izginil iz naše nom enklature , kam or je pogrešno zašel (prav: Vršič). Za P riso jn ik n av a ja M ilojevič b rez po trebe v ok lepa ju im e P rizn ik (kvečjem u:

Page 23: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST.’ 149

Prisank). N ad Korošico v K am niških A lpah se sedlo, navedeno z imenom Baba (2249 m), p rav naziva Š karje , Baba je v rh zapadno od tod. C irka nad R a­vensko Kočno se pogrešno im enu je ta G orn je in S podnje Jezersko, k a r je p ravo ime za nase lja v do lin i sami. C irka se p rav im en u je ta G orn je in Spodnje Ravne. Med vasmi na L jub ljanskem p o lju se n av a ja ta Joža in Jožica (mesto ježa in Ježica), očividno tiskovna pom ota, k i pa nastopa n a dveh m estih.

Vse navedene pripom be ne zm an jšajo v n ičem er vrednosti bogate Milo- jev ićeve knjige. Im ajo samo nam en, da pripom orejo k defin itivni izpopol­n itv i njegovega dela, zlasti k a r se tiče naših Alp. P oudarim na j še vrednost dobrih fotografskih posnetkov, zlasti p a številn ih skic, k i često mnogo bolje podčrta jo m orfološki značaj p o k ra jin e kot fo tografije. Svetozar Ilešič.

B ranko M aksimovič, U rbanizam u S rb iji. O snovna isp itiv an ja i doku­m entacija . Sa 95 slika. Beograd 1938. D oktorska d isertac ija , podneta T eh­ničkom fak u lte tu U niverz ite ta k ra lja A leksandra u L jub ljan i. S tran i 143.

R azprava je p rav in teresan ten , izredno poučen donesek ik poznavanju naših m est te r pom eni izdatno obogatitev naše m estne geografije. V prvem delu p odaja av tor p reg led evropskega urbanizm a kot posebnega področja tehn iškega in um etn iškega u s tv a rja n ja te r se p ri tem zadrži zlasti ob k a ­rak te ris tik i 19. sto letja . Ta označba služi tako rekoč kot ozadje, ki na n jem podaja v nasledn jih dveh delih knjige, p rvem in drugem , sliko urbanističn ih p rizadevan j in u v e lja v lja n j v S rbiji, osvobojeni izpod tu rškega gospostva.

V elike sprem em be, ki jih je p rež iv lja la S rb ija v p rv i polovici XIX. sto­le tja , bodisi v po litičnem k o t v socialmogoispodarskem pogledu te r v popu­laciji, niso mogle osta ti b rez učinka tudi na m estna naselja. Saj so bila m esta še posebno p rizadeta p r i tem, zakaj osvobodilni b o ji sami k ak o r tud i velik i isplošni p reobrat, k i g a je im elo za posledico osvobojenje, vse to se je tikalo m est še p ra v posebno. T u rk i, do ted an ji gospodarji, so zapuščali S rbijo, a v an jo so p rih a ja li tako rekoč nep restano srbsk i doseljenci iz razn ih p re ­delov. Sprem enila se je uprava, sprem enili so se tem elji občega d ružab ­nega in k u ltu rn eg a reda, ko so do tedan ji podložniki postali gospodarji. Ni čuda, da so ob tem splošnem p rev red n o ten ju p rav m esta doživela posebno tem eljito preobliko, sa j je dom ala vse tu ršk o p reb iva lstvo p o p re j bivalo v n jih in so posta la sred išča p rero jenega srbstva in sedež nove narodne sam ouprave. Vse te sprem em be opisu je av to r v drugem delu k n jig e kot tem elje nove u rban istike v Srbiji, podaja joč obenem tud i oblike te r učinek p reu red b e v ru ra ln ih naseljih . N a osnovi dosedaj neob jav ljen ih , iz raznih arh ivov skrbno izbran ih virov, listin, načrtov, zakonov in drugih upravnih ukrepov je B. M aksimovič sestavil opis, kako so se u stan av lja la nova m esta v S rb iji, potem ko so podrli s ta re tu ršk e h iše in odpravili tesne, u k riv ljen e in nezdrave tu ršk e ulice. Za nas geografe je posebno važna M aksim ovićeva ugotovitev, da so ob lasti v osvobojeni S rb iji nova m esta u stan av lja le povsem na novo, jim v n ap re j določale povsem racionalno tločrt, s p ravokotno se križajočim i ulicam i, z zelo širokim i ravnim i cestami, osobito glavnim i, ter p rav tako načrtno izbran im tržnim p ro s to ro m M aksim ovičeve ugotovitve, dokum entirane s še ne ob jav ljen im gradivom iz arhivov, se n an aša jo na obilico mest. Za nas posebno zanim iva je iz pog lav ja o nagibih in vplivih proučitev, kak odnošaj do načrtn ih ustanovitev je im ela p riro d a zem ljišča. Po večini je šlo za ustanovitve n a ravnem ozem lju, a tud i k je r je bil relief k rep k e je nagnjen, niso opustili p ravoko tnega sistema, m arveč so ga le p ri-

Page 24: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

150 KNJIŽEVNOST.

lagodili na ta način, da so ulice ene sm eri naravnali v p ravcu na jveč jega strm ca, s tem p a drug i polovici cestnega sistem a oskrbeli tako rekoč vodo­raven .potek.

Maiksimovićevo delo je oprem ljeno z velik im številom ja k o dobrih slik, po večini avionskih posnetkov, od tisn jen ih na lepem p ap irju . D asi je k n jig a delo arhiteikta, ne bo im ela od n je m estna geografija nič m anjše koristi, k ak o r u rb an is tik a sama. S aj se v n je j d a je odgovor na problem e, k i se z n jim i p rav geograf neš te to k ra t bavi, k o je postav ljen p red v p ra ­šan je , kako si razto lm ačiti tlo č rt u r banskih naselij, tločrt, k i tek o k repko odloča o celotnem znača ju m estnih naiselibin. Toda dočim im am o vzemim o na Slovenskem opravka s starodavnim i tvorbam i, ka terih geneza je zavita v temo, spoznavam o tu doigajanje tako rekoč iz po lp retek le dobe.

A. Melik.

Петар C. Јовановић, Узду жни речни профили, њихови облици и ства- рање. Нове методе за појединачно и упоредно проучавање облика узду- зкних речних профила. Географско друштво, Б еоград 1938. 248 str.

Podolžni p rerez i tekočih voda p ridob iva jo v najnovejših m orfogenet- skih štud ijah nenavadno mnogo na važnosti, ne samo kot geografski po jav sam na sebi, tem več kot k lju č za razum evan je celotnega razvo ja p o k ra jin e v predelih norm alne erozije, k je r je p ač tekoča voda glavni oblikovalec. Naš tem eljiti in izkušeni geom orfolog P. S. J o v a n o v i č nam je skušal v priču joči kn jig i na tem elju preciznih teo re tsk ih m atem atičnih in fizikaln ih dognanj podati sistem novih m etod za p ro u čev an je podolžnih rečnih profilov. Izhodišče za to so mu „svedeni p ro fili“, to se prav i, p rofili z dolžino reduci­rano na določeno enoto, ki m ore ed ina služiti za bazo m edsebojnem u p rim er­ja n ju različno dolgih тек. Za m orfološko p r im e rja n je je to re j glavno oblika profila te r m edsebojni r e l a t i v n i odnosi n jegovih višin, ne pa a b s o ­l u t n e dim enzije. Šele to omogoča precizno genetsko analizo razvo ja strm ca in n jegovega razm erja do idealnega ravnotežnega profila, te r točno d iferen ­c iran je vplivov posam eznih odločilnih geom orfoloških čin ite ljev , k ako r so m nožina vode, geološka sestava, p rim arn i re lje f, tek tonske prem akn itve , рте- točitve, k lim atske sprem em be itd. Na osnovi konk re tno obdelan ih p rerezov V ardara, M orave in T im oka nam J o v a n o v i č dokazuje, kako so b ile do­sedan je geoimorfološke m etode v tem tako važnem pogledu pom an jk ljive in površne, kako so p re tirav a le n. pr. važnost geološke zgradbe, zanem arja le pa vpliv vodne m nožine in tektonike, iz razum ljivega razloga, k e r sledn jih či­n ite ljev niso znale v osnovi za je ti in obdelati. V zak ljučku po d a ja avtor rezu ltate svojih teo re tsk ih izv a jan j v razm erju do doslej splošno veljavn ih geom orfoloških p rav il: p o udarja zlasti istočasno delovanje eroz ije na celo t­nem profilu rek e te r kom plicirano m edsebojno p rep le tan je in vp liv an je n je ­nega delovan ja v posam eznih odsekih profila. S tem v zvezi p o u d a rja tud i znova, na k a r je (poleg drugih) opozarjal že svoj čas, k ako m ora nam reč b iti p rev iden p reučevalec rečnih te ras p ri p rim e rja n ju n jihovih višin, po­sebno pa n jihovega razm erja do podolžnega p rereza današn jega rečnega toka.V podrobnosti slediti preciznim , m arsik je m orda še močno hipotetičnim Jovanovičevim dokazom je tu k a jp ad a tud i v glavnih potezah nemogoče. V sakdo pa, k i se sam bavi z m orfogenetskim i preučevan ji, m ora nu jno obo­gatiti svoje poglede in izpopolniti svo je m etode neposredno iz Jovanovičeve knjige. Svetozar Ilešič.

Page 25: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 151

АТЛЯС УКРА1НИ й сумежних крщ'в. ГОд загалвною редакщею Д-ра Во- л о д и м и р а К у б Шо в и ч а , доцента Ягайлонського Ушверситету. J Ib b îb — 1937 — LVIV Укра1'нський видавничий шотитут у Лввовь — Наукове това- риство iM. Шевченка.

То je atlas, ki je izšel v o k rilju Sevčenkove d ružbe v Lvovu, p rip rav il pa ga je odbor strokovnjakov pod vodstvom, docenta k rakovske univerze, u k ra jin sk eg a ro jak a V ladim ira K ubijoviča. K akor naslov pove je to atlas u k ra jin sk eg a nacionalnega te rito rija , z vk ljuč itv ijo sosednih ozem elj. V n jem se oibravmava v k a rtog rafsk i ponazoritv i u k ra jin sk o ozem lje v vseh geo­g ra f sko-statističnih pogledih in sicer po p rirodn ih svojstvih, po preb ivalstvu z razn ih vidikov, po gospodarski struk tu ri, p ridelk ih , izdelkih itd. te r končno še s ta n je U krajincev v obsegu P o ljske po gospodarskih, prosvetn ih in po­dobnih organizacijah . V celem je snov kartog rafsko ponazorjena na 66 listih. Toda ta štev ilka še ne d a p rav eg a vpogleda v obsežnost atlasa, zakaj glavne k arte , z m erilom 1 : 5,000.000, im a jo razsežnost dveh s tran i; podčrta ti j e treba, d a je mnogo tako velik ih k a r t, dočim im ajo d rug i listi po več m anjših kart, po štiri, osem, pa tud i več, vmes n ek a j diagram ov, zlasti za klim atografske, statističnogospodarske .podatke itd . Iz tega j e mogoče razvideti, da je stva rn i obseg a tlasa ja k o ob ilen in vseb ina zelo m nogostranska te r bogata, pač ne­k ak o takšna, k a k o r je ob ičajna v podobnih geografsfco-statističnih atlasih , k i so jih v povo jn ih le tih izd a ja le posam ezne d ržave za svo je teorije. P re d ­stav iti U k ra jin o sebi in svetu, predistaviti n jeno prirodo, bogastva, p reb i­valstvo te r njegovo stamje, to je bil nam en pobudnikov tega atlasa, k i je n a s ta l iz nacionalno-zmamstvenih nagibov. Izvršiti p rog ram je bilo v tem p r i­m eru teže, zak a j treb a je b ilo upo rab iti s ta tis tične podatke raznovrstnega značaja , ta k e iz S ovjetske umije, iz Poljske, Č eškoslovaške in R um unije, p reu red iti raznovrstno gradivo, izv irajoče iiz š te tij in s ta tis tik za razna leta, na hom ogeno osnovo in še le po tem izdelati k arte . K er v rh tega p o d je tju niso stali n a razpolago držaivni fak to rji s svojo upravno, finančno in m ate­ria lno pom očjo, je tre b a priznati, da je uspeh tem večji.

Z akaj a tlas je p ra v lepo delo in se m ore zares postav iti ob s tran po­dobnim izda jam drugih narodov. Izdelava k a r t je dobra in tisk p rav tako brezhiben. Pozna se, da si je p ridobil Lvov v k a rto g ra fiji prarv lepo mesto, pa da je ta trad ic ija dobra pobuda za kakovost kartog rafsk ih del.

V uvodnem delu atlasa je XLVIII strami teksta , k i p red s ta v lja ko­m en tar h k a r ta m po zaporednih številkah, n av a ja jo č h k ra ti tud i statistične, kn jiževne in kartog rafske vire, k i so služili s svo jim gradivom kot tem elj za izdelavo k a r t in besedila. Ta tekst, oprem ljen še z d iag ram i in sta tistič­nim i p reg led i te r dodatki, s p ridom dopo ln ju je atlas. (Pri tem je pripom niti, da je izšla nekak-o istočasno v Lvovu kn již ica: IV. u k ra jin sk ij sitatističnij ričnik, p ra v tako izd a ja Ševčemkove družbe, k i nud i v m ajhn i p riročn i obliki obsežne, n ajveč s ta tis tične in narodnoobram bne te r p rosvetne podatke o uk rajin skem narodnem stan ju , bodisi za dom ače te rito rije , k je r biva narod sk len jeno , k ako r tudi za raizseljence po svetu). Tudi v atlasu so k arte , ki p onazo ru je jo u k ra jin sk e razseljen ce širom S ovjetske unije .

Ves atlas s tekstom je v u k ra jin sk i cirilici. N aslovna s tran in glave te r legende v k a rta h so tud i v angleščini, uvod je le po ukrajinsko .

U k ra jin sk i a tlas je vsekakor velik znastven uspeh, ki m ore b iti nan j ponosno tako naučno vodstvo p o d je tja kakor n jegovi narodn i pobuditelji. Izšel je v le tu 1937., to re j tik p red en se je začela ve lika v ih ra nad Evropo te r za je la tu d i u k ra jin sk o ozem lje. A. Melik.

Page 26: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

152 KNJIŽEVNOST.

Mori Assunto, Italia, ca ra tte r i generali. (T erra e Nazioni, G eografie Uni­versale). F. V allardi, M ilano 1936. 8°, str. XI + 565. — Migliorini Elio, P enisda Balcanica — Romania. Ibid. 1939. 8°, str. X + 332.

K ar u s tv a rja Francozom G éographie U niverselle V. de la B lachea in L. Galloisa, k a r nudi Nemcem F'. K lu te jev H andbuch d e r geographischen W issenschaft, to želi dati Ita lijanom zb irka T e rra e Nazioni. Založnik F. Y allard i je za to veliko delo zb ra l četo odličnih geografov, m ed katerim i nahajam o tud i nam dobro znana im ena Cum in, G ortani, M igliorini, V ercelli, tako da je p o d je tje vsekakor v dobrih rokah. Različni pogledi av to rjev bodo sicer enako kak o r p ri francoski in nem ški zb irk i škodovali n jen i enotnosti, čem ur se pač ni mogoče izogniti; zdi se, da sm atra uredništvo p rav iz tega vzroka vsak zvezek za posebno delo, k e r se v naslovu zb irke odpoveduje kak ršn i koli sistem atski označbi. Od francoskega in nem škega p o d je tja se raz lik u je tud i način po d ajan ja , k i je p reraču n an očividno za zelo širok krog bralcev. O prem a s slikam i, zem ljevidi in d iagram i je bogata, vendar tipo­grafsko šibke jša in tudi v izbiri mnogo m an j eno tna k ak o r p r i francoski in nem ški zbirki. Splošni opis Ita lije , k i g a j e u red il A. M o r i , je za znanim i, a danes že močno zastare lim i deli Th. F isch e rja in O. M arine llija p rv i ob­sežnejši p riročn ik geografije A peninskega polotoka, ki bodo zan j hvaležni ne le ita lijan sk i, tem več tud i vsi ostali geografi, sa j so tako delo že dolgo pogrešali. M ori sam je napisal uvodno pog lav je o legi in o naravn ih pa političnih m ejah I ta l ije — p ri tem prevzem a glede vzhodne m e je m n en jeC.. B attis tija —, iz n jegovega peresa pa so tud i pog lav ja o naseljih , gospo­darstvu, p rom etu in trgovini. O ita lijan sk ih m orjih poroča F. V e r c e 11 i . m orfološki p reg led podaja M. G o r t a n i , h id rog rafijo op isu je A. R. T o - n i o 1 o , podneb je f L. D e M a r c h i , rastlin stvo G. N e g r i , živalstvoA. G h i g i , antropologijo S. S e r g i , jez ik e in n are č ja Cl. M e r 1 o , i ta ­lijansko državo L. F. D e M a g i s t r i s , p reb ivalstvo U. G i u s t i , dem o­grafsko in ko lonialno ekspanzijo I ta l ije F. V i r g i 1 i i. V poglavjih , k i je v n jih govor o S lovanih v I ta liji, opažam o p rece jšn jo ob jektivnost, čudimo se p a stališču, k i ga zavzem a kn jiga še vedno glede D alm acije, ki je tud i na zem ljevidu str. 260 enako kakor vsa is trsk a in lib u rn ijsk a obala v širokem pasu v risana kot povsem ita lijansko narodno ozem lje, kakor da Jugoslovani m ed Jablancem in S tonom sploh n im ajo dostopa do m orja. Zanim iva pa je- k a rtica srbohrvatsk ih naselij v p rov inciji C am pobasso (str. 264).

E. M i g l i o r i n i je v svoji k n jig i podal regionalnogeografski op is B alkanskega polotoka in Rom unije. U porab lja l je vestno vire, k i so mu b ili dostopni, sa j n av a ja n. pr. v b ib liog rafiji, k i je enako kak o r opisom drugih držav dodana tud i opisu Jugoslavije , celo n ek a j srbskih in slovenskih del. Slika, k i jo po d a ja o naši državi, je zato dobro uspela in je to b re z dvom a n a jb o ljš i opis Jugoslavije, k a r smo jih doslej b ra li v ita lijanskem jeziku. Časih se a v to rju p ripeti k a k a zm ota in pomota, n. pr. ko pravi, d-а je 1. 1843. n ek i sum nivi h rv a tsk i ban p repovedal ilirsko im e (str. 42), ko im e­n u je dalm atinsko obalo zagoro (str. 49, vendar p rav ilno na str. 93!), ko prav i, da se š ir ijo k ran jsk e k rašk e p lano te vzhodno od K apele in V elebita (str. 49), ko meni, da je tok C etine zelo enakom eren (str. 52), ali ko trd i, da im ajo samo štiri jugoslovanska p ristan išča železniško zvezo z zaled jem (str. 76). Na str. 62 p ripovedu je , da p raz n u je jo slavo tako kato ličan i k ak o r tud i p ravo­slavni, na str. 68 pa, da p o tu je jo p as tir ji s svojim i čredam i iz Zagore proti NE (?) vse do T rig lava. Topografski podatk i so z izjem o dalm atinske nom en­k la tu re na splošno praviln i, ni pa iz rab ljeno bogastvo naše specialne k arte

Page 27: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 153

ali tud i le Boškovičeve p reg ledne k a rte naše k ra ljev in e ; tako je L juboten še vedno n a jv iš ji v rh ša r planine, K opaonik še vedno visok 2140 m itd. Šte­vilo Jugoslovanov v I ta l iji ceni M i g l i o r i n i na 400.000, od teh 300.000 Slo­vencev. G lede D alm acije se iz raža bo lj oprezno od M orijeve kn jige (str. 63). Ilu stra tivno gradivo je dokaj dobro izbrano, poučne so tud i številne kartice. N apačna je pod sliko T am arja v P lanici (str. 34) trd itev , da je T am ar tip d ina rske hiše. V. Bohinec.

Lo spopolamento montano in Italia. Indagine geografioo-economico- a g ra ria a cu ra del C om itato p e r la geografia del Consiglio nazionale delle ricerche e dell’Istitu to nazionale d i econom ia ag raria . V. A. R. T o n i o l o - U. G i u s t i , Le A lpi G iulie, Roma 1937, s tran i 28. — VIII. U. G i u s t i, Re- lazione generale con una in troduzione geografica del prof. A. R. T o n i o l o , Rom a 1938, stran i 251.

V podnaslovu navedene ita lijan sk e in stitu c ije so izvedle obširno ko­lek tivno proučitev depopulacije n a jp re j v A lpah in sicer v L igursko-P ie- m ontskih (izšlo 1932), v L om bardskih (1935), T riden tinsk ih (1935), Beneških (1938) in Ju lijsk ih (1937), te r nato v A peninu (1934— 1937). Kot zak ljučn i, osmi zvezek je izšel sin tetični del, op rem ljen z instruk tivn im i k artam i in bogatim tabelaričn im gradivom . S inteza nam pokaže, da so po jav i depopu la­cije zelo pogosti v vseh navedenih p rede lih in sicer n a jb o lj v zapadnih A lpah, m an j na vzhodu. Bavi se tudi z dem ografskim razm erjem med go­rovji, p red g o rji in veliko Padsko nižino, p r i čem ur p r ih a ja do zelo zanim i­vih zaključkov. Ali glavni poudarek je na po jav ih in vzrokih depopulacije gorâ. P ri tem ni m išljena sam o t. zv. k v an tita tiv n a depopulacija , to se p rav i de jansk i padec števila p reb iva lstva ali v sa j po jav m anjšega dejanskega p r i­ras tk a v p rim eri s p rirodnim , tem več tud i kva lita tivna depopulacija , k i se kaže v m anj in tenzivnem km etijstvu , v sp rem in jan ju sta ln ih naselij v sezon­ske, v opuste lih k m e tijah in k u ltu rah , v sezonskem in tra jn e m izseljevan ju te r podobnem , te r celo t. zv. po tencia lna depopulacija , to se p rav i nevzdržna p reob ljudenost gorskih predelov, ki si še n i poiskala izhoda v svet, tem več se le od raža v nu jnem znatnem padcu ž iv ljen jskega n ivo ja . Mnogo se raz ­g lab lja tu d i o vzrokih teh pojavov, k i v poslednjih dese tle tjih tak o n a ra ­ščajo, ne le v Ita liji, tem več tud i v n jen i gorski soseščini, kakor k n jig a po­kaže n.a posam eznih p rim erih : poleg začasnih vzrokov ag ra rn e k rize itd. je vplival tra jn o zlasti nagli razvo j m odernega prom eta, k i je dal p r ilik o spo­znati d ruge ž iv ljen jske možnosti in v išji ž iv ljen jsk i nivo te r s tem ustvaril že ljo in s trem lje n je po njih . Z aključna iz v a ja n ja k n jig e ob ravnavajo tudi možnosti izbo ljšan ja in ozdravitve.

Š tud ije „Spopolam ento m ontano" niso važne za nas samo s splošneg-a vidika, k e r nas opozarja jo na vrsto ak tualn ih pojavov, ki so p r i nas neredko še bo lj izraziti, tem več tudi zato, k e r segajo z Ju lijsk im i A lpam i neposredno na Slovensko. Podrobni rezu lta ti o Jul. A lpah so ob jav ljen i v 5. zvezku, te r izpopolnjeni v zak ljučn i kn jig i z rezu lta ti ljudskega š te tja iz 1. 1936. O b rav ­nava se Ju lijsko področje v treh razdelk ih : 1. zigornja dolina Soče, 2. B an j­ška, T rnovska in Id rijsk a p lano ta te r 3. T ržaške in reške gore s pododdelki: H rušica, P osto jnska ko tlina, Z gorn ja P ivka, T ržašk i Kras, Z gornja Reka, Istrsk i K ras in L iburn ija . V celotnem navedenem področju je preb ivalstvo sicer v dobi od 1. 1869. do 1936. narastlo m an j kot v Beneških, T riden tinsk ih in L om bardskih A lpah, ali je vendar še narastlo za 13%. Toda v podrobnem kažejo n ek a te ri p rede li tud i absolutno nazadovan je v te j dobi: zgornja Soča

Page 28: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

1 5 4 KNJIŽEVNOST.

za 3%, B anjška p lano ta za 5%, Is trsk i K ras za 1% in T ržaški K ras celo za 31%. Na drugi s tran i je zabeležen izreden po rast v Posto jnsk i ko tlin i (za 57%), n ek a j m an jši na P ivki in na Reki, povsod pač v glavnem zaradi obm ejne funkcije. V celoti pa označu je š tu d ija gore Ju lijsk e k ra jin e prav tako za pod ročje iz raz ite depopulacije , četudi se slednja na zunaj radi industria lizac ije dolin in d ržavne m eje pokaže razm erom a malo v abso lu t­nem nazadovanju preb ivalstva , p rav tako m alo pa v drug ih v nan jih znakih, k o t so n. pr. opustele hiše in zanem arjen i pašn ik i ob zgorn ji Soči.

Š tudije o nazadovanju km etijskega p reb iva lstva v gorah in o p ro p a­d an ju tam ošnjih km etij nas n av a ja jo k razm išljan ju in o p o za rja jo na n u j­nost sličnega dela p r i nas. Že dosedanje proučitve so bo lj mimo g rede ugo­tovile iz razite depopulacijske tendence v škofjeloškem h ribov ju , v slovenski Z iljski dolini in drugod, m arsik je še v m nogo večji m eri kot na soški stran i Ju lijsk ih Alp. Za prim er, kakšna pozornost se posveča tem pojavom tud i v nem ških A lpah, n a j navedem tem eljito štu d ijo F r. K n o t z i n g e r , D er R ückgang des G ebirgsbauern tum s in N iederösterreich (Berlin - WXen 1938). S francoskega področja je slična razp rav a L. S o u c h o n , D épeuplem ent et économ ie d ’une région de la H au te Provence: Le pays de l’Asse, Bull. Soc. Géogr. M arseille XVIII (1938). Svetozar Ilešič.

Agatino d’Arrigo, Ricerche sul regim e dei litorali nel Mediterraneo(Consiglio nazionale d e lle ricerche — C om itato per la geografia), Roma, S tabilim ento tipografico „A ternum “ 1936.

U I ta liji posto ji nacionalni sav je t za isp itivan je zem lje i ljud i. O n je pod ije ljen u nekoliko sekcija. Jedna sekcija k o ja isp itu je nacionalnu geo­grafiju , izdala je dosad b ro jn e pub likacije . Među tim a p ripada i ova. O na j e tek p rv i svezak, uvod u se riju od 25 rasprava, k o ja im a zadatak , da is ­p itu je obale Ita lije . U rednik je ove se rije rasp rava univ. prof. u Pisi A. R. Toniolo, d irek to r in stitu ta opće geografije. Ali p r i isp itivan ju obala ne su d je lu ju samo geografi, već oceanografi i inžen jeri. Tako ovu k n jigu je napisao in ž en je r A. D’ A rrigo, k o ji se b ro ji m eđu n a jb o lje m orfolitologe Italije . P redgovor je u n jo j napisao A. R. Toniolo. On veli, da se u I ta liji dugo proučavalo more, ali obale tog m ora da su se m alo p roučavale sa strane Italijana . Više su ih p roučavali sinovi stran ih zem alja. Sada su p reuzeli T a­lijan i ta j zadatak da prouče obale svoje države. To p roučavan je nem a samo teoretski, već i p rak tičn i zadatak. M inistarstvo jav n ih radova je dalo poticaj za ovo proučavan je . Nakon ovoga uvoda pisac A. D’ A rrigo obrazlaže u općem d ije lu , a na osnovu b ro jn e sv je tsk e i ta lijan sk e lite ra tu re te svojih stud ija p rincipe litologije. —

L itologija je g ran a m orfologije, ko ja im a ove zadatke, da se bo lje upoznaju obale i tim e da se pom ogne tehnici p ri g rad n ji razn ih ob jekata , kao i plovidbi po m oru; da dade podatke p ri p o stav ljan ju i uzd ržavan ju pom orskih te leg rafsk ih kabela ; da pomogne racionalno j o rganizaciji r ib a r ­stva, da podupre bo lje upoznavanje hidrodinam ike. P rije svega treb a te ­m eljito upoznati fiziografiju obale, onda d je lo v an je valova na sublito ra ln i dio obale, p a d je lovan je s tru ja i n jihovu prenosnu moć. T e sile pisac p ro ­učava na osnovu b ro jn e sv je tske lite ra tu re i u tv rđ u je ih form ulam a. O nda konsta tira m etode, po ko jim a se isp itu je m orfolitologija. T e m etode im aju četiri pu ta : m ehaničku analizu m orskog dna, m ineralošku analizu, hem ijsku analizui biološku. Na osnovu ovih analiza u tv rđ u je što je to p ijesak , m uljev iti p ije ­sak, p jeskov iti m ulj i m ulj. Pomoću ovih m etoda u tv rđ u je izolitološke for-

Page 29: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 155

m acije, a p reko spoznanja ovih form acija mogu se p rav iti m arinske batilito- loške karte . One se raz lik u ju od običnih ba to m etrijsk ih k a ra ta u tome, što batom etrijske im aju sam o izobate, a ove im aju pored izobata još i označene izolitološke form acije. N akon toga pisac p relazi na p rom atran je , kako nas ta je evolucija nekog žala (plaže). Žalo p rav e sedim enti, ko ji dolaze s kopna, n a ­ročito ako ih rije k a nanosi, onda valovi, s tru je te plim a i oseka, ali naročito valovi. F rancusk i oceanograf J, T houlet je m atem atičkim putem dokazao po­stanak žala sa svim svojim karak teristikam a. O nda pisac isp itu je n eu tra ln u lin iju batilito logije , ko ja se nalazi izm eđu pojed in ih fo rm acija sedim enata. Pomoću tih lin ija se označuju zone na batilito loškim form acijam a. Na osnovu ovih p rincipa se mogu tek početi p roučavati fo rm acije ušća. P isac n a jp ri je generalno proučava fiziogeografsku evoluciju obalne p la tform e i to n a jp r i je na stran im obalam a, pa p relazi na ta lijan sk u obalu s tv a ra ju ć i stanovite de­dukcije. On žali što I ta lija n ije dotad im ala dobrih litoloških k ara ta . N akon općenitog d ije la pisac isp itu je de ta ljn o neke d ije love naplavne obale M edi­te ra n a i to n a jp rije deltu Nila, zatim deltu rije k e Pada, deltu Rone i T ibera, p a zavalu Taorm ine, obalu A lžira, poluotok A rgentario i na koncu stvara zak ljučak , što je b itno p ri p ro u čav an ju žala. U dod atk u s tav lja opširnu lite ­ra tu ru i na koncu k ra sn e batilito loške k arte . —

O va kn jiga može i nam a mnogo ko ris titi i podučiti nas, kako i mi m o­ram o proučiti našu obalu i žala, naročito onda, kad se na n jim a im a nešto zidati. I. Rubić.

M arescalchi A rtu ro , II volto agricolo dell’Italia. Volum e I. Touring C lub Italiano, M ilano 1936, 4°, str. 764.

V tem lepem , razkošno oprem ljenem delu se nam p red sta v lja jo Piermont, L igurija , L om bardija, vse tr i Benečije, E m ilija in T oskana v skrbno izb ran ih in dovršeno od tisn jen ih slikah, ki so veren dokum ent napredka se­verne im sred n je I ta lije v zadn jih letih . Vsako p rovincijo posebej sp rem lja izčrpno besedilo A. M a r e s c a l c h i j a , ki je med najbo ljšim i poznavalci ita lijanskega narodnega gospodarstva. N aše posebno zan im anje v e lja slikam iz Ju lijsk e k ra jin e , ki so dokaj karak teris tičn e . V. B.

XIII Congresso G eografico Italiano, U dine 1937. G uida per l’escursione A: A. C o m e l , Regione del Collio e G orizia; B: M. G o r t a n i , P rea lp i e A lpi G iulie; C: D. F e r u g l i o - D. V i a n e l l o , Bassa F riu lan a ; D : M. G o r t a n i , P realp i e Alpi C arniche. Izvlečki iz zborn ika „A tti del XIII C on­gresso Geografico Ita liano“, U dine 1937.

K akor je običaj n a drugih geografskih kongresih, j e tud i XIII. kongres ita lijan sk ih geografov p rire d il za udeležence več ek sk u rz ij in ob te j p r ilik i izdal š tiri inform ativne, s p reglednim i zem ljevidi oprem ljene vodiče, ki vse­b u je jo m arsik a te ro zanim ivo podrobnost. O pozarjam zlasti na A. C o m e l o v vodič po G oriških b rd ih in Gorici in na M. G o r t a n i j e v vodič po Za­hodnih Ju lijsk ih A lpah in n jihovem predgorju . V. B.

V erhandlungen d e r III. In ternationalen Q uartär-K onferenz, W ien, Sep­tem ber 1936. R edigiert von G ustav G ötzinger. W ien 1938. VIII + 393, s šte ­vilnim i slikam i, k artam i in profili.

V priču jočem zborn iku so ponatisn jena p redavan ja , ki so jih im eli strokovn jak i z razn ih področij (geologi, paleontologi, geografi, arheologi, klim atologi itd.) zbran i na III. m ednarodni k v a rta rn i konferenci na D unaju v septem bru 1936. P odrobno poročilo o te j konferenci je p rinesel Geogr, vest­nik že p red dvem a letom a (XII—XIII, 1937, str. 206—209).

Page 30: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

156 K NJI2EVN0ST.

Vseh razp rav na tem m estu ne kaže n av a ja ti, omenim n a j le take, k i so splošnega značaja , obenem pa pom em bne tu d i za nas. S s tra tig rafsk eg a stališča je zanim iv A m p f e r e r j e v p rispevek o k v a r ta r ju v A lpah (tlber das Q u artä r in n e rh a lb der Alpen, str. 57—63). S o l c h podaja nove sm ernice s področja g lacialne m orfologije (Neue G esich tspunk te zur G lazialm or­phologie, str. 64—69). V elike važnosti je za vse, k i se zanim ajo za d iluvialna vprašan ja , P e n c k o v članek „Das K lim a d er E iszeit“ (str. 83—97). To p re ­d avan je je b ilo n a kongresu deležno ve like pozornosti. Z vprašan jem , ko liko poledenitev je bilo na alpskem ozem lju, se u k v a r ja M a c h a t s c h e k (Die G liederung des E iszeitalters in den A lpen, str. 124— 127). N ad a lje je zanim iv prispevek, k i ga je podal o poznoglacialni klim i finski geolog S a u r a m o (Über das spätg lazia le Klima, str. 221—224). Paleoklim atologu bo dobro slu­žila K i i h n e l t o v a razp rava „D ie q u a rtä re n M ollusken Ö sterreichs und ih re paläoklim atische B edeutung“ (str. 234—236).

Na zborovanju je vzbudila zan im anje razp rav a našega ro jak a S. B r o ­d a r j a o Potočki z ija lk i (Die Potočka-H ohle 1700 m, die höchste jungpa- läolith ische Station in den Alpen, str. 314—315), k a r nam dokazuje, da ni po ­m em bna sam o za naše k ra je , am pak tud i za zunan ji svet.

K njigo zak lju č u je jo izčrpni popisi ek sk u rz ij, k i so se v ršile ob časukongresa, n a d a lje poročila o rganizacije in ž iv ljen jep isi um rlih članov k v a r­ta rn e konference. I. Rakovec.

Sbornik na IV. kongres na slavjanskite geografi i etnografi v Sofija,1936. Sofija 1938. 405 str.

Kot rezu lta t zadnjega slovanskega geografsko-etnografskega kongresa, p rired itve , k a te re bodoča usoda j e v novih razm erah neznana (kot sedež p rihodn jega kongresa je b ila za 1. 1940. določena B ratislava), je izšel zbor­nik, k i v seb u je poleg ak tov kongresa izvlečke velike večine p red a v an j na kongresu te r nudi zato n a jraz ličn e jše dragoceno gradivo za geografijo slo­vanskih dežel. Iz vsebine n a j navedem o le članke, k i o b ravnavajo jugoslo­vansko ozem lje in p a na jv ažn e jše re fe ra te iz ostalih področij ali one sploš­nega značaja. To so: V u j e v i c P., Sur la d u rée d ’insolation en Yougo­slavie; R e y a O., N ordföhn auf der Südseite d e r K araw anken (obravnava katastro faln i v iha r pod K aravankam i dne 4. in 5. febr. 1936); G a v a z z i A., O dubinam a Jadranskog m ora; B o u r c a r t J., R ésultats d ’ensem ble d’une étude de Q u a te rn a ire et du Pliocène m arin du litto ra l a tlan tiq u e du M aroc et du P o rtugal; J a r a n o v D., Les zones m orphologiques dans les parties cen trales et o rien tales de la P éninsu le B alkanique; P a u n k o v i ć Đ. P., T ragovi lakustriskog re lje fa zapadno od D rine (zanim iva p rim erjav a s Cvi- jičevo jeze rsko p lastiko Šumadi je) ; M i 1 o j e v i ć В. Z., Sur le canon de la N eretva; K i r o v К. T., Les lim ites des influences clim atiques dans la P én ­insule B alkanique; H o r v a t I., P reg led p lan inske vegetacije zapadnog i sred išn jeg d ije la Balkanskog Poluotoka; S t o j a n o v N.. C arac tère phyto- géographique du m assiv de Rila, des Rhodopes e t de P irine ; P a w l o w s k i St., Sur la géographie po litique des pays slaves; M a r č i č L., U tjeca j popu­lac ije m ora na g rad jevnu ak tivnost p rim o rsk ih naseobina na istočnoj obali Jadranskog M ora (prva š tu d ija te v rste p ri nas); R o g l i ć J„ A ntropogeo­grafske osobine i značaj Im otskog P o lja ; К u c h a r K., Les ports du litto ra l a lbanais; R u b i ć L, Jad ran u narodnom gospodarstvu Jugoslav ije ; P e t r o ­v i č P. Ž., О narodno j keram ici u Jugoslaviji; V l a h o v i č M. S., O grob-

Page 31: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 157

ljim a i nadgrobnim spom enicim a poglavito u istočnim k ra jev im a Jugoslav ije ; P a t a L, E tuografskiijat lik na dnešna Lužica; š i š k o v St. N., Za narod- n o stn ija lik na ev rope isk ija b reg na Belo m ore ot našestv ieto na tu rc ite do posledno vrem e. S. I.

Гласник Географског Друштва, Београд, св. XXIV (1938); Р. Б о ш - њ а к , Долина Уне. — Д. М и х а ј л о в и ћ , Клима Пирота. — М. С. Ф и л и - п о в и ћ , Номащски Цинцари на Ограждену. — М. Ђ. Р а д о ш е в и ћ , Четири »прилике« у песми »Почетак буне против дахија«. — A. JI а з и ћ , Етничке промене у Хомољу и Звижду. — Беографеии радови о Југославији из 1937 године.

H rv a tsk i G eografski G lasnik, br. 8—9—10. Spom enica u čast prof. D r. A rtu ra G a v a z z i j a prigodom njegove 75 godišnjice života. Zagreb1939. Str. 260. Jub ile jn i zbornik vsebuje 27 razp rav slavljenčevih bolgarskih, slovenskih, srbskih in h rv a tsk ih p rija te ljev , kolegov in učencev. Od n jih navajam o posebe: Iv. B a t a k l i e v , N ovite nasoki v zem edelskoto stopanstvo na B lgarija v vrzka s geografsk ite i uslovija. — S. Р. B o š k o v i č , Značaj ae ro fo to g ram etrije za naučna geografska p roučavan ja i za kartog rafiju . — M. G r a č a n i n , P rilog geografiji podzolastih ta la H rvatske. — Lj. H a u p t ­m a n n , G eografska podloga nacionalnog problem a u A ustro-U garskoj m o­narh iji. — I. H o r v a t , P rilog poznavanju cretova u H rvatskom Zagorju. — S. H o r v a t i č - G. T o m a ž i č , Donos k poznavan ju flore Slovenije. — S. I l e š i č , P rira s t stanovništva Savske banovine od 1880. do 1931. god. — D. J a r a n o v , L’.indice d’a rid ité dans la région m éd ite rranéenne en rapport avec la m orphologie. — К. T. K i r o v , G ran icata na p laninski ja k lim at v B lgarija. — M. K o v a č e v i č , K lim a K lenovnika. — A. M e l i k , O kesno- diluv i ja ln ih jeze rih v Bohinju. — B. Ž. M i l o j e v i č , G eom orfološka p ro ­m a tran ja u m ostarskoj okolini. — S. M. M i l o j e v i č , L’abaissem ent et le dép lacem ent des sources karstiques. — O. O p p i t z , V erte ilung d e r N ieder­sch lagsin tensität auf d er B alkanhalbinsel nach den Jahreszeiten . — I. R a ­k o v e c , H geologiji in m orfologiji T u h in jsk e doline. — О. R e y a , N eobi­ča jno m očna toča v D ravsk i bamovini. — J. R o g 1 i č , B eitrag zur K enntnis d e r K arstform en in den dinarischen Dolom iten. — I. R u b i č , G rav itac ij­ske zone važnijih luka na istočnoj obali Jad rana. — P. V u j e v i ć , Podela atm osferskog p ritisk a u G rčkoj.

Glasnik M uzejskega društva za Slovenijo, L ju b ljan a , XIX, 3—4 (1938): L o ž a r R., R im ska na jd b a iz Polhovega gradca. — M a l J.: Schw abenspie­gel in koroško ustoličenje.

P rirodoslovne razprave, L ju b ljan a , K nj. 3., zv. U (1939): F r. K o s , Die O nych iu rinaen der jugoslaw ischen O stju lischen Alpen. — Zv. 12—13 (1939): F r. M i h e l č i č , B eitrag zur K enntnis d e r T ard ig rad a Jugoslaw iens — T ar- d ig rada der S avin jske Alpe.

Časopis za zgodovino in narodopisje , M aribor, XXXIII (1938), 3—4-: B a š Fr., D oneski k zgodovini G orn jeg rajskega. HI. Z adrečki lončarji. — I l e š i č Fr., N arodna „beseda“ p ri Mali N edelji 1. 1867. — M i š i č Fr., O ledinskih in h išnih im enih okoli Solčave. — XXXIV (1939), 1—2: M u š i č M., D va p r i­m era hiš v P ek rah p ri M ariboru. : >

P ro teus, L ju b ljan a , 1938: C. Š l e b i n g e r , M ofete v Slov. goricah .' — M. Z a l o k a r , R astlinske zadruge na jezeru . — P. G r o š e l j , Spomini s pota. — 1939: M. Z a l o k a r , L ehn jak . — M. K a r l i n , O golubački mušici.

Page 32: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

158 k n již e v n o s t :

«- O. R e у а , Vpliv klim e na človeka. — I. R a k o v e c , Geološki izprehod na Sv; K atarino. — V. B o h i n e c , S redozem lje, njegovo podneb je in n je ­gov človek I.

Tehnika in gospodarstvo, L jub ljana. V (1939), 1—10; A. V o g e l n i k , D onesek k stanovanjskem u v p rašan ju L jub ljane . — Č. N a g o d e , Avto- strade. A. B i l i m o v i č , A grarna s tru k tu ra Jugoslav ije in S lovenije v p rim eri z ag rarno s tru k tu ro n ek a te rih drug ih dežel. — R. M i k l i č , Sezon­sko izseljevan je. — Г. U r a t n i k , O gospodarskih in socialnih razm erah v slovenskem šum skem gospodarstvu in lesni in d u striji v razdob ju od leta 1927—1937. — B. P l e m e l j , G ospodarstvo in prom et. — L. D o l a r - M a n - t u a n i , P rispevek h k a ra k te riz ac iji ta l v južnem predelu m esta L jub ljane .— I. B r a t k o , N ekm etska in tuja zem ljiška posest v S loveniji. — C. N a ­g o d e , P rom etne zgradbe na našem visokem krasu .

Etnolog, L ju b ljan a . K nj. X—XI (1937—1939, ob desetletn ici „E tnologa“ in 60 le tn ic i N. Ž u p a n i č a) : A. M r k u n , L judska m edicina v D obrepo lj­ski dolini. — M. M a r k i č , Še en doprinos k etim ologijam „C elovec“, „H rv at“ i. dr. — I. Š a š e 1 j , Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vrem enskih prislovicah. — M. M a l n e r i č , Č rnom aljsko kolo. — J. C z e k a n o w s k i , A ntropološka sestava Slovanov v luči izsledkov p o lj­skega proučavanja . — I. T. F r a n i c , Jugoslov jenska žetva. — P . S k o k , Bol. — N. Z u p a n i č , Z načenje barvnega tr ib u te v im enu „C rvena H rv a t­sk a“. — F. K o s , P aleo litske na jd b e ob N evljici. — W. К 6 č к а , K p roučava­n ju rasnosti Lužiških Srbov. — Knj. XII (1939): M. G a s p a r i , O ljudsk ih slikah na steklo. — I. š a š e l j , Slovenski pregovori in rek i iz rastlinstva.— A. M r k u n , Lov na po lhe v D obrepoljsk i okolici. — M. G o r i č a r , D oneski k postanku in pisavi rodbinskih priim kov in k ra jev n ih im en med Slovenci. — I. š a š e l j , Slovenski p regovori iz rudninstva . — V. S t e s k a , Spomin na povodenj v Železni Kapli. — F. K. K o s , Slovenska svatba.

Planinski vestnik, L ju b ljan a , 1939, 1—12: V. P e t k o v š e k , P lan in ­sko cv e tje v nižini. — P. J. Ž u r g a , Iz geologije naših Alp (z geološko karto). — M. Č a d e ž , O vzrokih postanka in razvo j neviht. — B. J o r d a n , G eografski p regled Š arp lan ine in K oraba. — S. I l e š i č , Slovenska Z iljska dolina.

Rudarski zbornik, L jub ljana , IV (1939), 1—3: V. S o š i č , G lobinska dela v svinčenem rudn iku Mežica. — M. M u n d a , S tra tig ra fsk e in tek ton ­ske p rilike v R a jh en b u ršk i te rc ia rn i kadun ji.

K ronika, L ju b ljan a . V (1938), 1—4: R. A n d r e j k a , Zgodovina kra m arsk ih hišic v P rešernov i ulici. — Zv. H o č e v a r , D nevni dotok in d u ­s trijsk eg a delavstva v L jub ljan i. — L. P e t t a u e r , Im ena važnejših s ta ­re jš ih gradov na Slovenskem nekdaj in sedaj. — C. Š l e b i n g e r , Geolo­g ija M aribora. — A. V o g e l n i k , G radbena in stanovan jska sta tistika m e­sta L jub ljane.

Misel in delo, L jub ljana . V (1939), 1—12: N. R a d o j č i č , U re d je n je s ta re srpske države. — S. I l e š i č , Osnove in c ilji geopolitike. — Č. N a ­g o d e , N ačrti p rom etn ih zvez na jugovzhodu Evrope. — S. I l e š i č , Iz d anašn je D obrudže. — N. S t а л e v , B olgarija in D obrudža. — Č. N a g o d e » N aravne osnove sm otrne u p rav n e u red itve naše države.

Čas, L ju b ljan a , XXIII (1938/39): K o s t a n j e v e c J., Ita lijan sk a koloni­zacija v Ju lijsk i K rajin i.

Page 33: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 159

Ljubi jaaski Zvon, L ju b ljan a , LIX (1939), 1—12: B o r к о В., Zapiski ob Č rnem m orju . — I l e š i č S., Pogled v Alzacijo. — K r a j g e r V,, So* dobna F rancija . — T u š e k B., P osestne razm ere in delovne p rilike na na­ših vinskih goricah.

Obzorja, M aribor, II (1939), 1—10: I. B r a t k o , Z unan ja trgovina, in trgovinska po litika Jugoslav ije v zadnjih 10 letih. — Fr. Ž g e č , Beda h a ­loške dece in n je sociološki vzroki.

G ozdarski vestnik, M aribor, I (1938), 1—10: St. S o t o š e k , Razmišlja^ n je o pogozdovanju. — A. Š i v i c , Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji.— A. Š t a n c a r , U re ja n je hudournikov. — II (1939), 1—9: M. š u š t e r * š i č , P roblem i našega gozda.

Гласник Етнографског музеја у Београду, X III (1938): J. Е р д е ^ а - н о в и ћ л Етнографија као наука. — М. Б а р ј а к т а р о в и ћ , Вјештачко на- водњавање у околики Берана. — М. М и л а д и н о в и ћ - В . П е т р о в и ћ , Етнолошка грађа из Радовишког у Јуж ној Србији.

Vesnik Geološkog instituta Kraljevine Jugoslavije, Beograd, kn j. VII (1938): M. T. L u k o v i ć , G eološki sastav i tek ton ika istočnog dela p lan ine C rne Gore. — V. S i m i ć , G eološka građa B anjske i okoline. — B. M i l o * v a n o v i ć , О s tra tig ra fiji i tek tonsko j s tru k tu ri O včarsko-K ablarske K li­sure. — V. Č u b r i l o v i ć , G eološki sastav V inodola i okoline.

Glasnik Zemaljskog muzeja Kraljevine Jugoslavije, S arajevo , L (1938): M a l ÿ K., D ie R avna P lan in a bei Pale. — P о 1 i ć A. N alazište m agnezita u D ubnici kod V išegrada. — К а р а н о в и ћ М., Историско-етнографске цртице о жупама Рами и Скошьу.

P regled , časopis za politički i k u ltu rn i život, Sarajevo, kn j. XV, sv. 186—7, god. XIII (1939): S lovenija i Slovenci. Iz vsebine: A. M e l i k , Slove­nija . — V. N o v a k , P rekom ursk i Slovenci. — L. Č e r m e l j : Slovenci i H rvati pod Italijom . — F. U r a t n i k , R adništvo u S loveniji. — I. B r a t k o . S lovenačko selo u krizi.

Гласник Скопског Научног Друштва. Књ. XVIII (1938): О. Г р е б е н ш ч и к о в , Биљно - географски преглед шума у сливу горнье Радике; —V. L i n d t n e r , Notizen zur F lo ra von Süd-Serbien. — T. В у к а н о в и ћ , Наводњавање y Длној Реци. — Т. М и т р о в и ћ , Пивска овца. — Бл. Р о г а н о в и ћ , Утицај водених талога на културу опиумсвог мака у Јуж ној Србији.

Izvesti ja na BIgarskoto geografsko družestvo, Sofija, VI (1938): I. B a - t a k 1 i e v. R azvitie i dnešno sasto jan ie na b lg a rsk a ta geografska nauka. —G. G u n č e v , B lgarskata geografija do Osvoboždenieto. — B. A n g e l o v O čerk i po h id ro log ija ta na baseina na r. M arica. — D. J a r a n o v , O strov Sam otraki. — Ig. P e n k o v , R aspredelen ie na se lišta ta i naselenieto u nas v v rzka s nadm orskata visočina. — G. K. G e o r g i e v , E zera ta na P irin v planina. — K. T. K i r o v - N. G e n a d i e v , T oplite po ljusi na B lgarija. i -B. S t e f a n o v , Losa t i razp ro stran en ie to na gorskata rastite lnost v K raidu- navskata nizina.

Sbornik Ceskoslovenské společnoeti zemëpisné, P raha, 1938, 4—8: V. Š a u e r , P rispëvek ku geom orfologii Sum ary a C eskobudëjovické p an v e /B. H r u d i č k a , O tézky a m etody dynam ické klim atologie.

Sbornik Češke společnosti zemëpisné, P raha 1939, 1—4-: E. Č a p o v a , K artom etricko-m orfografickÿ prispëvek ke studio o uzem i V elké P rahy . —

Page 34: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

160 KNJIŽEVNOST.

Y. Š v a m b e r a , Jeze ra tena Ceské s tran ë Sumavy. — V. Š a u e r , P ïispëvek ku geom orfologii K arpatske U k ra jin y a vÿchodnîho Slovenska. — J. K r e j - č i , N ew Y ork C ity.

Przeglqd Geograficzny, W arszaw a, XVIII (1938): J. H a l i c z e r , О statošci te ry to riö w antropogeograficznych. — W. R e w i e n s k a , Rozmiesz- ezenie m iast i m iasteczek w potnocno-w schodniej Polsce. — W. R i c h l i n g - K o n d r a c k a , Nowa Ziemia w sw ietle osta tn ich badan. — St. P i e t k i e - w i c z , Schodow ate uk lady zrôw nân erozyjnych .

Badania Geograficzne, Poznan, 1939: R. B l a c h o w s k i , РггЗЬа stra- tyg rafii u tw orôw dyluw ialnych na praw ym brzegu W isly m içdzy Toru- niem a Modlinem.

Wiadomosci Služby Geograficznej, W arszaw a, 1938, 2—4: O. J a k u - b о w s к i , Nowa gran ica Polski s Czecho-Slowacjq. — 1939, 1 : K. S k o r e - w i c z , U k ra in a w kartografii.

Annales de Géographie, Paris. No 271—272 (1939): A. D e m a n g e o n , Types de peup lem ent ru ra l en F rance. — P. B i r o t , G rands tra its de la stru c tu re e t du re lief de Г A pennin. — J. B l a c h e , Notes de géographie lorraine.

La Géographie, P aris LXX (1938): М. E. de B o n n e u i l , En D ankalie inexplorée. — LXXI (1939): P. G i r a r d i n , N ouvelle colonisation in té rieu re en Suisse. — J. de la R o c h e , P réh is to ire océanienne.

Revue de Géographie physique et de Géologie dynamique, Paris. XI (1938): D. J a r a n o v , La géologie du m assif des Rhodopes et son im portance a propos de la tecton ique de la P éninsu le Balkanique.

Revue de Géographie alpine, G renoble. XXVII (1939): R. B l a n c h a r d , E tudes canadiennes III: la p la ine de M ontréal. — H. O n d e , L’aéra tion des massifs m ontagneux et son évaluation.

Bulletin de la Société de Géographie de Lille, 1938, 9: P. D e f f o n - t a i n e s , C om m ent au Brésil s’est constitué le réseau des villes. — A. W a - r e i n , La Yougoslavie.

Bulletin de la Société de Géographie et d’Etudes coloniales, M arseille, XVII (1937): M. S o r r e , L’industrie e t les villes. — G. R a m b e r t , La nouvelle Rome. — M. R o b l i n , Les populations de la Bessarabie. — XVIII (1938): T ypes d’habitations ru ra les . — L. S o u c h o n , D épeuplem ent e t éco­nomie d’une région de la H au te P rovence: Le Pays de l’Asse.

The Geographical Journal, London. 1939: G. R. C r o n e , In land W a­terw ays of G erm any. — R ecent coastal changes in South-Eastern England. —E. J. R u s s e l , A gricu ltu ra l Colonization in th e P ontine M arshes. — F. K. W a r d , T he Irraw ad d y P lateau . — Ch. B r e s s e y , G rea te r London H ingw ay developm ent survey.

Geography, London-M anchester, XXIV (1939): T. H. H o l l a n d , The G eography of M inerals. — A. J. G a r r e t t , G eographical D evelopm ent in N orth-W est London. — I. B a t a k l i e v , V iticu ltu re in Bulgaria.

Geographical Rewiew, New York, 1939: D. H. K a l l n e r - E . R o s e ­n a u , The G eographical Regions of P alestine. — H. de T e r r a , The Q ua­te rn a ry T errace System of Southern Asia, — Pr. E. J a m e s , A ir Masses

Page 35: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

KNJIŽEVNOST. 161

and F ronts in South America. — R. R. P l a t t , Recent Exploration in the P o lar Regions. — P. A. S m i t h , A tlan tic S ubm arine V alleys of th e Uni­ted States.

B olletino della R. Société G eografica Italiana, Roma, 1939, 1—12: E. M i g l i o r i n i , Un nuovo stato m ed ite rraneo : il H atay . — Br. F r a n c o - l i n i , La T unisia e il lavoro italiano. — A. B r u s a , Le H aw aii nel quadro com m erciale e strategico del Pacifico. — U. T o s c h i , II C anale di Suez. — P. L a n d i n i , Alcuni aspetti geografici delle g randi citta negli Stati Uniti.— L. C a n d i d a , La co ltura del granoturco nelle T re Venezie.

L’U niverso, F irenze, XIX (1938), 10—12: E. G i a n n i t r a p a n i , L’Elba.— L. M a g n i n o , La M ongolia e i suoi problem i v itali. — XX (1939), 1—7:F. S a c c o , L’A lta Ita lia d u ran te F era quaternaria . — S. S i b i l i a , II D a- nubio. — G. S t i c c a , Toponom astica alpina. — L. M a g n i n o , La colo- nizzazione ucra ina nell’A sia orien tale . — G. C o s m a c i n i , La toponom a­stica nelle carte e nelle publicazioni m ilitari (obravnava slovenska imena!).

G eopolitica, R assegna m ensile di geografia politica, economica, so­ciale, coloniale (dir. da G. R o l e t t o ed E. M a s s i), Milano, I (1939): E. M a s s i , D em ocrazie, colonie e m aterie prim e. — G. P u l i é , F a tto ri geo­grafici e razziali nella v ita politica Russa. — E. M a s s i , La nuova situa- zione A driatica. — G. F a b r i z i , P roduzione e d istribuzione dell’oro. —C. M o v s e s s i a n , II Sangiaccato di A lessandretta. — R. B a t t a g l i a , Slavi p rim itiv i e slavi m eridionali.

Le G ro tte d’Italia, R ivista dell’Istitu to Italiano di Speleologia, Postum ia (Postojna), Ser. 2a, III (1938): G o r t a n i M., P er lo studio delle aree carsiche ita liane. — В o 1 d o r i L., Larve di coleotteri in caverne ita lian e e iugoslave.— D e M o r t o n F., M onografie fitogeografica delle voragini e doline nella regione carsica di Postum ia. — F i n o c c h i a r o C., L’Abisso di Leupa nella Bainsizza. — В o e g a n E., C av ità n a tu ra li di O pacchia sella.

M emorie dell’Is titu to Ita liano di Speleologia, II (Trieste 1938): В o e g a n E., II Timavo, studio sull’id rografia carsica subaerea e so tterranea . — III (Roma 1939): C r e s t a n i G . - A n e l l i Fr., R icerche di m eteorologia ipogea nelle G ro tte di Postum ia.

M itteilungen d er G eographischen G esellschaft in W ien, 1939, 1—12: A. F e u e r s t e i n , D er W ald in der F orschung und R aum planung m it b e ­sonderer B erücksichtigung seiner oberen G renze. — K. U l b r i c h , S täd te und M ärk te in K ärnten. — H. M i k u l a , Zur E ntw icklung des S tadtgrund- und S tad tauf risses von Olm ütz.

Z eitschrift d e r G esellschaft fü r E rdkunde zu Berlin, 1938, 9—10: P e n c k A., D ie S trah lungstheorie und die geologische Zeitrechnung. — 1939, 1—8: W i s s m a n n H., D ie Klim a- und V egetationsgebiete Eurasiens. — D i e t r i c h G., Das A m erikanische M ittelm eer. — B e h r m a n n W., Fufl- flächen, R um pftreppen und Stockw erkbau. — T r o l l C., G edanken zur S ystem atik der A nthropogeographie. — R o g 1 i ć J., M orphologie der Pol jen von K upres und Vukovsko.

P eterm anns M itteilungen, Gotha, 1939, 1—12: O b s t - S p r . e i t z e r - S t e i n m a n n - R i n k - P r a n g e , W ege und Ergebnisse der F lurforschung im G ebiet der grossen H aufendörfer. — A n n a h e i m H., D ie Eiszeit im R ila-G ebirge. — T o c h t e r m a n n J. G., D ie T ataren in Polen. — T r o l lC., - S c h о 11 e n 1 o h e r R., E rgebnisse w issenschaftlicher Reisen in Äthio-

11

Page 36: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

162 KNJIŽEVNOST.

pien. — M a c h a t s c h e k F., Zur F rag e der eustatischen S trandversch ie­bungen. — S a p p e r K., Uber die A kk lim atisationsfäh igkeit der W eißen in den Tropen.

Geographische Zeitschrift, Leipzig, 1938, 7—12: N. K r e b s , D er Stand der deutschen G eographie. — O. J. M. B r o c k , N euere S tröm ungen in d e r am erikan ischen G eographie. — R. E. D i c k i n s o n , D ie gegenw ärtigen S tröm ungen der b ritischen G eographie. — R. M ü s s e t , D er S tand der Geo­graphie in den L ändern französischer Zunge. — E. M i g l i o r i n i , D ie heutigen neuen Ström ungen in d er ita lien ischen G eographie. — S. I n o u y é , D ie japan ische G eographie der letzten zehn Jahre. — K. O e s t r e i c h , Die neueren Ström ungen in der n iederländischen G eographie. — R. G a l o n , D ie G eographie in Polen. — H. A h l m a n n - N . F r i b e r g , N eue S trö­m ungen in d e r nordischen geographischen Forschung. — H. R u d o l p h i , Sow jetrufiland in N ordasien und der A rktis. — H. D i e t z e l , G rundfragen der W irtschaftsorganisation in tropischen K olonialländern. — 1939, 1—8: H. H o c h h o l z e r , D ie K ultursch ich tung d e r deutschen O stm ark. — F. M e t z . Das M emelgebiet. — L. G. S c h e i d 1, Die E ntw icklung der Bevölkerung des japanischen Reiches seit 1868. -— W. L o r c h , N eue M ethoden der Siedlungsgeschichte.

Carinthia I., Celovec, 128 (1938), 1—2: R. E g g e r , Aus dem röm i­schen K ärnten. — K. T o n g g l e r , D ie A rbeiten L. H auptm anns und ih re Bedeutung für K ärn ten besonders in der Edlingerfrage. — M. W u 11 e , D ie B evölkerungsbew egung in K ärn ten 1880—1934. — M. W u t t e , D ie L andes­grenze im L eitertal.

Carinthia II., Celovec, 129 (1939): V. P a s c h i n g e r , B ericht üb er die Beobachtungen an der P asterze in den Jah ren 1934—1938. — H. P a s c h i n - g e r , Landw irtschaftsgeographisehe S tudien im Jaunfelde. — F i\ P e h r , Zur V egetationskunde des un te ren D rau ta les (Spittal - Villach).

Deutsches A rchiv fü r Landes- und Volksforschung, Leipzig, II (1938), 4: E. K l e b e ) , G edanken über den V olksaufbau im Südosten w ährend des M ittelalters. — O. U. I s b e r t , Volks- und S p rachenkarten M itteleuropas.— III (1939), 1—2: F. S t a n g l i c a , S te ie rdorf im Banat. — J. W e i d ) e i n , M undartliche O rtsnam en in der Schw äbischen Türkei.

Nekatere nove knjige,ki smo jih p re je li v oceno in o ka terih bomo še poročali:

K a r l o v š e k J., S lovenski domovi, L ju b ija n a 1939.B i l i m o v i č A., A grarna s tru k tu ra Jugoslav ije in S lovenije v p rim eri

z ag rarno s tru k tu ro nek a te rih d rug ih dežel. Socialno-Ekonom ski in stitu t v L jub ljan i, zb irka š tu d ij št. 4, L ju b ljan a 1939.

G o s p o d a r s k a s t r u k t u r a S l o v e n i j e v luči poklicne s ta ti­stike in delavskega zavarovanja. Izdelal G eografski in stitu t na Univerzi K ra lja A leksandra. Socialno-Ekonom ski in stitu t v L jub ljan i, zbirka štud ij št. 5, L ju b ljan a 1939.

N a š i g o z d o v i i n ž a g e , Izdala D elavska zbornica v L ju b ­ljan i, 1939.

D u g a č k i Z., G eografski razpo redaj H rv a ta (karta), Izdan je ..H rvat­ske R evije“, Zagreb. 1939.

P i n t a r I., M ediko-kirurški učni zavod v L jubljan i. L ju b ljan a 1939.Statistični letopis m esta L ju b ljan e za leto 1938.

Page 37: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

163

Vsebina Table des matières

ČLANKI — ARTICLES R e y a O s k a r (Ljubljana): Najnižje in najvišje temperature v Slo-

veniji 3 Résumé: Sur les températures extrêmes en Slovénie 25

B o r i v o j e Ž. M i l o j e v i ć (Beograd): Privreda i naselja u dolini Vrbasa 26 Résumé: Economie et habitats de la vallée du Vrbas 35

S v e t o z a r I l e š i č (Ljubljana): Banja Luka 36 Résumé: Banja Luka, étude de géographie urbaine 52

I v o R u b i ć (Split): Podmorski mlinovi 54 Zusammenfassung: Über unterseeische Mühlen 58

F r a n c K o l a r i č (Ljubljana): Vinogradna posest v Slovenskih goricah 58 Résumé: Les propriétaires des vignobles dans les Slovenske Gorice (Slovénie du NE) 69

M i r k o N o v a k (Ljubljana): Razmestitev industrije v Sloveniji . . 69 Résumé: La répartition de l'industrie en Slovénie 98

I v a n R a k o v e c (Ljubljana): Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov 99 Zusammenfassung: Beiträge zur Tektonik und Morphogenese des Berglandes von Škofja Loka und Polhov gradeč 120

ŠOLSKA GEOGRAFIJA - L'ENSEIGNEMENT GÉOGRAPHIQUE

S i l v o K r a n j e c : Geografija v seminarskih vajah lanskega šolskega leta 121

L u d o v i k V a z a z : O pouku matematične geografije v 5. razredu srednjih šol 123

F r a n c e P l a n i n a : Zemljepisne učne knjige v slovenskih meščan-skih šolah 125

OBZORNIK — CHRONIQUE Obrh Kolpe ( Š e r k o ) 128 Toplica v jami ( Š e r k o ) 129 t Franz Kossmat ( I v a n R a k o v e c ) 130 t Edouard Alfred Martel (1859—1938) ( Š e r k o ) 133 Veliki Celovec » . > . 133 Prebivalstvo Sovjetske Rusije 133 Priključitev Hataya k Turčiji 134

Page 38: Obzornik. - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1501_128... · pustni karbonski skladi, ki vpadajo na obeh straneh pod robovi visokih kraških

164

KNJIŽEVNOST — BIBLIOGRAPHIE Vinko Möderndorfer, Slovenska vas na Dolenjskem. I. Št. Jurij pod Ku-

mom (Š u k 1 j e M.) 134 Socialni problemi slovenske vasi ( M a l o v r h C.) . . . 136 Jože Kerenčič, Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah ( F r a n c

K o 1 a r i č) 137 Zdravje v Sloveniji (M a 1 o v r h C.) 138 Dolenjska ( F r a n Z w i t t e r ) 138 Kočevski zbornik (R. S a v n i k) 139 Milica Stupan, Slovensko ozemlje (R. S a v n i k) 140 Rus Jože, Vaške table in vaška imena (S. 11 e š i č) 140 Dr. Julius Kugy, Fünf Jahrhunderte Triglav (A. M e 1 i k) 141 Dolar-Mantuani L., Piračiški tufi ( R e f e r a t a v t o r j a ) 142 Dolar-Mantuani L., Die Porphyrgesteine des westlichen Pohorje ( R e -

f e r a t a v t o r j a ) 143 Geografija v spominskih publikacijah ob dvajsetletnici Jugoslavije

( S v e t o z a r I l e š i č ) 144 Priročnik za planince (S. I.) 145 Viktor Paschinger, Landeskunde von Kärnten (R. S a v n i k) . . . . 145 Nikola 2ic, Istra (I. R u b i č) 146 Josef Prochâzka, Jihoslované v Itaiii (R. S a v n i k) 147 Боривоје JK. Мнлојевић, Високе планине y нашој краљевини ( S v e t o -

z a r l l e š i č ) 147 Branko Maksimović, Urbanizam u Srbiji (A. M e 1 i k) 149 Петар C. Јовановић, Уздужни речни прифили, њихавн облицн и етва-

рање ( S v e t o z a r I l e š i č ) 150 Атллс УкраКни (A. M e l i k ) 151 Mori Assunto, Italia: Migliorini Elio, Penisola Balcanica—Romania

(V. B o h i n e c ) 152 Lo spopolamento montano in Italia ( S v e t o z a r I l e š i č ) 153 Agatino d'Arrigo, Ricerche sul regime dei litorali nel Mediterraneo

(I. R u b i ć ) i 54 Marescalchi Arturo, Il volto agricolo dell'Italia (V. B.) 155 XIII Congresso Geografico Italiano (V. B.) 155 Verhandlungen der III. Internationalen Quartär-Konferenz, Wien, Sep-

tember 1936 (I. R a k o v e c) 155 Sbornik na IV. kongres na slavjanskite geografi i etnografi v Sofija

1936 (S. I.) 156 Geografske in sorodne revije; navedbe vsebine (izbor) 157 Nekatere nove knjige 162