36
Obèinski list Naša obèina je glasilo Enotne liste Bilèovs. Z njim obvešèa EL o dogajanjih v obèini in njeni gospodars- ki, socialni in kultur- ni dejavnosti. Založnik: EL-Bilèovs, 9072 Bilnjovs 2, tel. 2264 Štev./Nr. 1 letnik/Jahrgang XXVII December 2006 Bilèovs/Ludmannsdorf Izdajatelj: SIC 9020 Celovec/ Klagenfurt Viktringer Ring 26 Naša obèina Bilèovski obèinski list Unsere Gemeinde Ludmannsdorfer Gemeindezeitung An einen Haushalt/Gospodinjstvu Postgebühr bar bezahlt/Poštnina plaèana v gotovini Deine Wahrheit ist es, die uns fehlt! Stille Nacht, Heilige Nacht. Weihnachten wird ausgelacht. Wo bist du, liebes Jesuskind, wenn eine Bombe explodiert, die Menschheit den Verstand verliert? Gibt es dich noch, du Jesuskind seitdem die Menschen Mörder sind? Wir wissen nicht mehr, wo du bist, wir suchen dich zu lange schon. Saugen deine Worte gierig aus, um Sinn und Heil zu finden. Doch leere, abgenutzte Worte braucht keiner mehr auf dieser Welt. Deine Wahrheit ist es, die uns fehlt! Kärntner Dichterin Krampl Sigrun Dass der, dessen Geburt wir feiern, all Deine Wege begleite durch die Tage und Monate des Jahres 2007. Bilèovs Ludmannsdorf

Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Obèinski list Našaobèina je glasiloEnotne liste Bilèovs.Z njim obvešèa EL odogajanjih v obèiniin njeni gospodars-ki, socialni in kultur-ni dejavnosti.

Založnik: EL-Bilèovs, 9072 Bilnjovs 2, tel. 2264

Štev./Nr. 1letnik/Jahrgang XXVII

December 2006

Bilèovs/Ludmannsdorf

Izdajatelj: SIC9020 Celovec/

KlagenfurtViktringer Ring 26

Našaobèina

Bilèovskiobèinski list

UnsereGemeinde

LudmannsdorferGemeindezeitung

An einen Haushalt/Gospodinjstvu Postgebühr bar bezahlt/Poštnina plaèana v gotovini

Deine Wahrheit ist es,die uns fehlt!

Stille Nacht, Heilige Nacht. Weihnachten wird ausgelacht.Wo bist du, liebes Jesuskind, wenn eine Bombe explodiert,die Menschheit den Verstandverliert?

Gibt es dich noch, du Jesuskindseitdem die Menschen Mördersind?Wir wissen nicht mehr, wo du bist,wir suchen dich zu lange schon.Saugen deine Worte gierig aus,um Sinn und Heil zu finden.

Doch leere, abgenutzte Wortebraucht keiner mehr auf dieserWelt.Deine Wahrheit ist es, die uns fehlt!

Kärntner Dichterin Krampl Sigrun

Dass der, dessenGeburt wir feiern,

all Deine Wegebegleite durch dieTage und Monate des Jahres 2007.

BilèovsLudmannsdorf

Page 2: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Die Bewohner von Franzendorf,Oberdörfl, Rupertiberg und Luko-witz haben in den letzten Tageneine rege Landschafts- und Ort-schaftbegehung bemerkt. DieKanalisationsplanung für den west-lichen Teil unserer Gemeinde ist imGange.Das Verlangen der EL, gemeinsammit der Bevölkerung die wirtschaft-lichste Lösung zu suchen, wirdmeist nicht berücksichtigt - dashören wir fast jeden Tag von denBetroffenen. Der Planer will denKanalhauptstrang entlang der Lan-desstrasse führen. Das wäre dieteuerste Variante und verlangtmehrere Pumpstationen. Er wurdevom Kanalausschuss angehalten,günstigere und in der Landschaftverlaufende Möglichkeiten zusuchen.Ein grosses Problem bei der Vari-antensuche ist die Bezahlung derPlaner. Ihr Honorar ist ein gewisserProzentsatz von der Bausumme -also werden sie finanziell"bestraft", wenn sie die günstigstenVarianten suchen, und "belohnt",wenn sie aufwendig und teuerbauen.Der Honorarsatz unseres Planersbeträgt 9,2% der Bausumme. DieEL hat ausfindig gemacht, das indiesen Grössenordnungen übli-cherweise 6% gezahlt werden. Fürden nun vorbereiteten Bauab-schnitt bedeutet das eine Differenzvon 70.000,00 €. Gegen die Stim-men der EL wurde die Planungohne einen Verhandlungsversuchzum vorgelegten Angebot verge-ben und damit jeder Ludmannsdor-fer Haushalt weiter mit ca. 150,00 €mehr belastet. Die Lukowitzer Initiative mit ihremengagierten und in der Baubran-che erfahrenen Sprecher Ferdi-nand Juritsch hat eine perfektePlanungslösung ausgearbeitet undsehrwohl mit dem Planer ein Pau-schalhonorar mit 6% ausgehan-delt. Dieses Konzept wird vom jet-zigen Planer ignoriert.

Kanalizacija v ŽeluèahZa Želuèane obstaja možnost, dasi lahko rešijo problem èišèenjaodplak tudi na individualni naèin

oz. v samorežiji kot vas. ZdravnikMihi Weber, ki ima že lastno èistil-no napravo, ki odgovarja stanjudanašnje tehnike, je zaprosil toza-devno obèino, da prepusti Želuèa-nom lastno rešitev. Obèina in šeposebej županja se je potrudila, darazreši in omogoèi okvirne pogojeza tako rešitev. V zadnjih dneh paje prišla iz Želuè na obèino vest, dase med sabo ne morejo zediniti inda ni nikogar, ki bi prevzel odgo-vornost in vodstvo. Torej naj obèinaposkrbi za centralno rešitev èišèen-ja odplak v Želuèah.

Mit den Kanalisationsarbeiten hatdie Gemeinde Ludmannsdorf bisjetzt auch Wasserleitungsproblemeder gemeindeeigenen Trinkwas-serversorgung behoben. Und zwarwurden Wasserrohrbrüche entdek-kt und die alten Leitungsrohre aus-getauscht. Diese Arbeit erledigteder Bauhof in Zusammenarbeit mitden bauausführenden Firmen zurvollsten Zufriedenheit. Darauserfolgten zwei Gewinne. Ersteneine äußerst günstige Investitionund schon heuer trotz Trockenheitim Frühsommer keine Wasser-knappheit.

Es ist sinnvoll, mit der Kanalisationauch das Gemeinde-Trinkwasser-leitungsnetz zu verlängern. Jetztstehen wir mit der Leitung in Fran-zendorf und mit dem Hauptkanal-strang kann sie bis ans Ende derwestlichen Gemeindegrenze ver-längert werden.Es steht auf einmal zur Debatte, obdiese Trinkwassernetzverlänge-rung nicht auch der Kanalplanerdurchführen und für Förderungensorgen soll. Nur die Planung würde17.000,00 € kosten. Der Trinkwas-serhaushalt hat aber kein Geld. DieEL vertritt die Meinung, dass dieWasserleitungsrohre bis Ruperti-berg wie bisher in Zusammenarbeitmit unserem Bauhof verlegt wer-den. Alles andere ist unwirtschaft-lich: Die zu erwartende Förderungdurch den Planer deckt höchstensdie Planungskosten und der Mate-rialeinkauf mit Fremdverlegungkostet mindestens das Doppelte.

Beim Volksschulneubau hat sichseinerseits die EL für das Pla-nungskonzept des ArchitektenMaier aus Klagenfurt ausgespro-chen. Dieser hatte schon damalsdie Schule als Gemeidekommuni-kationszentrum gesehen und auchso geplant: Vormittag Schulbetrieb,am Nachmittag Musikschul- undandere Probentätigkeit und abendsbzw. an freien Schultagen als kul-tureller und sozialer Veranstal-tungsort.Das ganze Gebäude mit solarerEnergienutzung, Wärmespeiche-rung und -dämmung ergänzend miteiner Hackschnitzelheizung.Es wurde anders vergeben undgeplant. Widererwarten erwies sichdie Aula der Schule als guter Ver-anstaltungsraum, der einzige ver-fügbare für größere Veranstaltun-gen.Eine Überprüfung der Abwärme-verluste vor kurzem zeigte großeWärmeverluste durch die beste-hende großflächige Verglasung mitEisenrahmen und das ungedämm-te Dachgeschoss auf. Das Dach-geschoss kann durch den Bauhofsaniert werden. Das Verglasungs-problem kann nur mit einem Aus-tausch behoben werden und wirdwohl über 100,000,00 Euro kosten.Sehr negativ wirkt sich auch aus,dass es nur einen Heizungskreis-lauf gibt. Das hat zur Folge, dassim Erdgeschoss weiter geheiztwerden muss und im Oberge-schoss die Klassen noch bei offe-nem Fenster zu warm sind.Die Zufahrt zur Schule wird immermehr mit Autos befahren und mussaus Sicherheitsgründen neu befe-stigt und verbreitet werden. Dazuwird die Hangbefestigung neu zuerrichten sein.Wenn schon höhere Investitionenin der Schule bevorstehen, wäremit der Sanierungskonzeption zuüberlegen, wie man auch denBedürfnissen und Anforderungender regen kulturellen Tätigkeitunserer Vereine gerecht werdenkann. Zur Zeit ist die PosojilnicaBank der grösste Sponsor für dieProbentätigkeit einzelner Gesangs-und Theatergruppen. Die Aulakann zwar auch als Kultursaalgenutzt werden, es fehlen aber

Kanalisation

Gemeinde-Trinkwasserleitung

Die Volksschule istsanierungsbedürftig

Page 3: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Einen Spielplatz haben wir in Lud-mannsdorf schon und er hat nichtwenig gekostet. Es wird ein Trai-ningsplatz gebraucht. Ein guterTrainingsplatz ist mit Ballfang undBande mit max. 180.000,00 zuerrichten. Aber in einem ebenenGelände.Auf jeden Fall muss aber ein Pro-jekt Trainingsplatz auch mit derAusnutzung aller bestehendenMöglichkeiten mindestens von

Škof dr. Alois Schwarz v BilèovsuV okviru kontaktnega tedna"èlovek, kje si?", je bilo meddrugim v fari Bilèovs tudi sre-èanje škofa Schwarza s pod-jetniki in kmeti/cami na arealupodjetja Holzbau Gasser.

V imenu kmetov in kmetic jepozdravila in nagovorila škofao problemih svojega stanuzastopnica kmetic pri SJKMelita Reichmann.

eine Bühne und das notwendigeInventar dazu. Das Schleppen derBestuhlung vom Keller und zurückkommt einer Strafe gleich. Vom Publikum werden die Bewir-tungen nach verschiedenen Veran-staltungen sehr gut aufgenommen.Das fördert auch das soziale Wohl-gefühl und die Kommunikation.Aber es fehlen entsprechendeRäumlichkeiten dazu.Vielleicht ist es möglich durch eini-ge Um- bzw. Zubauten den einzel-nen Bedürfnissen genüge zu tun.

Die Verlegung des Parkettbodensim Turnsaal war von Anfang anunsachgemäß und verursacht alsFolge nerventötende Krächzgeräu-sche. Bei sachgemäßer Verlegungwäre heute nur ein Nachschleifenund Versiegeln notwendig. Der jet-zige Zustand des Turnsaalbodensverlangt aber eine Neuverlegungund dadurch um mindestens30.000,00 Euro höhere Ausgaben.

Der ASKÖ SV Lud-mannsdorf will einen

Trainingsplatz

Schon Jahre versuchen Lud-mannsdorfer Fussballfunktionärezum bestehenden Fussballplatzeinen Trainingsplatz zu bekom-men. Die erste Variante als Verlän-gerung des jetzigen kleinen Trai-ningsplatzes gegen Osten schei-terte auf Grund der zu hohenKosten für die Bach- und Wegver-legung.Nun wurde eine zweite vermeintli-che Variante südlich vom beste-henden Spielplatz gefunden undvon der Fa. CCE sofort ein Projektmit einer Investitionssumme um400.000,00 € erstellt. Ein zweiterProjektentwurf wurde von derGemeinde nicht eingeholt. Die ELhat den Ludmannsdorfer Land-schaftsplaner DI Berchtold um eineProjekterstellung gebeten. Dieserhat mit der Begründung abgelehnt,ohne die Ergebnisse einer Bau-grunduntersuchung könne keineseriöse Planung erfolgen.Nun wurde eine Baugrunduntersu-chung durchgeführt und brachtefolgendes Ergebnis: teilweise wäreeine Felsabtragung und in einemanderen Bereich eine Sumpfsanie-rung notwendig. Dadurch müsste

man mit Mehrkosten ab 40.000,00Euro rechnen. Für einen 100 x 60m Trainingsplatz in diesem Gelän-de wäre auch eine Bachverlegungmit Mehrkosten zwischen 50 und70.000,00 Euro notwendig. Gesamte Mehraufwendungen wür-den demnach bis zu 120.000,00Euro betragen. Damit errichtet manschon einen hochwertigen Trai-ningsplatz.Grundsätzlich stellt sich die Frage,was denn ein Fussballplatz kostet.Die untere Tabelle gibt eine Über-icht über Typen und Kosten:

hochwertiger Trainingsplatz 60x100m, 60.000,-- Euro ohne weitere Ausstattung: 130.000,-- Euro

Fußballplatz, bodennahe Bauweise 180.000,-- Euro 68x105m mit Ballfang und Bande: 230.000,-- Euro

Fußballplatz DIN-Aufbau, Beregnung, 230.000,-- Euroeinfacher Ballfang: 250.000,-- Euro

Kunstrasen, einfache Bauweise aber langlebig, ohne weitere Ausstattung: 280.000,-- Euro

Kunstrasen der 4. Generation ohne weitere Ausstattung: 340.000,-- Euro

einem Landschaftsplaner erstelltwerden. Und alle LudmannsdorferPlaner müssen zur Projektabgabeaufgefordert werden!Sportstätten des 21. Jahrhundertsrichten sich an alle Generationen,bieten nicht nur den 5-20jährigenein Freizeitangebot, sondernhaben auch für die so genannten"Best-Agers" einen Aufforderung-scharakter, im Idealfall kann eineFamilie von den Enkelkindern biszu den Großeltern hier gleichzeitigSport, Freizeit und Gemeinsamkeit

erleben.Der Fußballplatz wandelt sich zueiner multifunktionalen Sportanla-ge. Der oft stiefmütterlich behan-delte Spielbereich für die Kleinstenmuss aufgewertet werden. Er sollin Sichtweite von Ausschank undSitzgelegenheiten liegen. FürJugendliche und ihre immerschnelllebigeren Trends sollteauch ein Feld für andere Ballartenzur Verfügung stehen.

Page 4: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Smuèarskega dneva, ki ga je organizirala EL Bilèovs,se je udeležilo pribl. 20 Bilèovšèanov. Èakal nas je zelolep sonèen dan. Smuèišèa so bila izredno dobro "pre-parirana" in lahko smo si celo ogledali tekmovanje zaEvropski pokal (Slalom - moški). Na smuèišèu smo biliod 9.30 do 15.00 ure. Kdor je želel, je seveda lahko šelna kosilo ali na sprehod – vsak si je èas lahko razpo-redil po svoji volji. Lepo je bilo videti, da se je izletaudeležilo veliko mladine.Potem, ko smo se ob 15. uri spet sreèali na parkirišèu,nas je obèinski odbornik EL Franci povabil še na sladi-co v neko slašèièarno. Nato pa smo se utrujeni odsmuèanja in svežega zraka, ter siti in zadovoljni spetnapotili domov in mislim, da se bo vsak udeleženecrad spominjal na fleten in lep smuèarski izlet na Kranjs-ko Goro dne 11.3.2006.

Tatjana

Veliko mladine na EL-smuèanju

60 let Marjan Einspieler, pd. Sramsiènik

od leve/von links: Melita Reichmann, Ani Reichmann,Vladmir Smrtnik, Miha Zablatnik, slavljenec/Jubilant MarjanEinspieler in njegova žena/sowie Gattin Neži Einspieler.K njegovi 60-letnici je Marjanu Einspielerju, pd. Sramsiènikuv Stranjah pri Bilèovsu èestital predsednik Enotne listeVladimir Smrtnik s krajevnimi zastopniki EL v Bilèovsu.

Marjan Einspieler, vlg. Sramsiènik wurde 60Den runden 60. Geburtstag beging vor kurzem MarjanEinspieler, vlg. Sramsiènik aus Strein/Stranje. Aus diesemAnlass versammelten sich der Vorsitzende der EL Mag.Vladimir Smrtnik und Vertreter der EL Ludmannsdorf /Bilèovs GV Miha Zablatnik, GR Anni Reichmann sowieMelitta Reichmann - natürlich um herzlich zu gratulieren.Dem Gratulanten gelten auf diesem Wege die bestenGenesungswünsche und noch viele glückliche und zufrie-dene Jahre.

Magdalena Einspieler 90 let Sramsiènikova mama iz Stranj pri Bilèovsu, MagdalenaEinspieler, je lik žene, matere, kmetice in rojakinje, ki kljubvelikemu trpljenju in krivicam zna seèi tudi bivšim krivcemz dobrohotnostjo v roke. V radijski oddaji "Zajtrk s profilom"je med drugim rekla k ljudem, ki so ji povzroèili mnogogorja, da je tudi njih Bog ustvaril. Na njeni domaèiji je vzgo-jila ljudi s pokonèno hojo, z izredno gostoljubnostjo, petjemv srcu in z naravnim življenjem.Med mnoge, ki so ji prišli èestitat k visokemu življenskemu90.-letnemu jubileju,se je pridružil tudi Vladimir Smrtnik zzastopniki krajevne EL.

Blagoslovljene božiène praznikein sreèno novo leto 2007

želimovsem bralcem in bralkam

Page 5: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

V soboto, 9. septembra je velika množica obiskovalk in obiskoval-cev "Kmeèke veselice" napolnilo Miklavževo dvorano. PrirediteljaMlada EL Bilèovs ter Skupnost južnokoroških kmetov so se pravposebej razveselili uspeha tega plesa.

Dekliška formacija "Navihanke" pa so poskrbele za dobro voljo vse-kakor do jutranjih ur. Dobitniki nagrad žrebanja ob polnoèi so selahko razveselili prav lepih nagrad, od dopusta, smuèi ter bogatihkošar. Šank "Mlade EL" pa je prispeval svoje, tako da je "KmeèkavesELica" trajala do jutranjih ur.

Kmeèka vesELica 9. septembra 2006

Nekaj utrinkov iz uspešnega plesa –

kmeèke veselice – v Bilèovsu

Page 6: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Od oktobra 2006 naprej imaobèina Bilèovs novo ponudbo zastarejše obèane: "AS – aktivni vstarosti/aktive Senioren" je pro-gram za um, telo in dušo, ki raz-veseljuje in pomaga, da se pozi-tivno vpliva na življenjsko kvalite-to in samostojnost. Ingrid Zablat-nik, izobražena trenerka zaseniorje, vodi vsak èetrtek zani-miv popoldan za seniorje. Pritem ji pomaga Rozi Krušic, ki vokviru svoje izobrazbe za stro-kovno skrbovalko starejših ljudiopravlja svojo prakso.Program poteka v slovenšèini innemšèini in vse podlage so narazpolago v obeh jezikih. Pro-gram poteka vsak èetrtek popol-dan v novih društvenih prostorih

SPD BILKE od 13:00 dp 17:00ure. Uène enote so od 14:00 dopribl. 15:30 ure. èas pred in povajah je namenjen osebnimpogovorom, nadaljnjim informa-cijam. Ta èas lahko udeleženkein udeleženci sooblikujejo.

Cilj programa "AS" je, da se spomoèjo vaj, zabave in druž-abnosti ohrani življenjskokakovost in samostojnost dovisoke starosti. Strokovnjaki soza ohranitev zdravja in krepitevduševnega ter telesnega dobre-ga poèutja razvili kar nekaj pro-

AS – AKTIVNI V STAROSTIAKTIVE SENIOREN

gramov, ki se jih lahko vsak odnas nauèi tudi v visoki starosti. Tevaje so del tedenskih sreèanj, kiso namenjeni predvsem ljudem,ki so stari okrog 60 in veè ter sopripravljeni, da se programaredno udeležujejo.

V okviru uènih enot se ponujajo:– trening spomina (kratkoroè-

nega in dolgoroènega)– gibalne vaje, ki odgovarjajo

sposobnostim udeleženk in udeležencev (koordinacija,mobilnost, vztrajnost)

– širitev znanja (ravnanje znovimi mediji, razprava o življenjsko pomembnih temah, ...)

– komunikacija in izmenjava izkušenj.

Projekt "AS" je projekt Kmeèkoizobraževalne skupnosti KIS inga finanèno podpirata obèinaBilèovs in v okviru akcije "Zdravaobèina/Gesunde Gemeinde" tudiUrad koroške deželne vlade.Seniorji, ki jih ponudba zanima,so prisrèno vabljeni!AS – Aktive SeniorenSeit Oktober 2006 gibt es in Lud-mannsdorf ein neues Angebot fürSenioren ab 60 Jahren: das Pro-gramm "AS – Aktive Senioren/Aktivni v starosti" ist ein Übungs-programm für Geist, Körper undSeele. Das Motto des Program-

mes lautet: "Lebensqualitätund Selbstständigkeit bis inshohe Alter, durch Training,Spaß und Geselligkeit." Für dieUmsetzung sorgt Ingrid Zablat-nik, ausgebildete Seniorentraine-rin. Zur Unterstützung hilft RoziKrušic, die im Rahmen ihrer Aus-bildung zur Altenfachbetreuerinihr Einsatzpraktikum absolviert. Besonderen Stellenwert bei denallwöchentlichen Treffen habenKommunikation und Geseligkeit.Das Treffen findet jeden Don-nerstag von 13:00 bis 17:00statt und hat von 14:00 bis ca.15:30 zwei fixe Übungseinheiten.Die Teilnehmerinnen und Teil-nehmer treffen sich in unge-zwungener Atmosphäre. Vor undnach den Übungseinheiten gibtes genügend Zeit für Gesprächeund Kommunikation.

Im Rahmen der Übungseinhei-ten werden angeboten:

Kompetenztraining: Dient derErhaltung und Förderung vonSelbständigkeit. Weitere Berei-che sind: Ernährung im Alter,Umgang mit Krankheiten imAlter sowie auch der Umgangmit neuen Medien.

Gedächtnistraining: DasGedächtnistraining ist stark anden Anforderungen des Alltags-lebens orientiert und dient der

aktivniv starosti

aktiveSeniorinnen

Senioren

Page 7: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Verbesserung des Gedächtnis-ses und zur Verhinderung vonGedächtniseinschränkungen.

Bewegungstraining: Umfasstein gezieltes Bewegungstrai-ning zur Verbesserung derFeinkoordination, der Augen-Handkoordination, der Merk-und Reaktionsfähigkeit, Grup-pentänze u.v.m.

Kommunikation und Wis-sensaustausch

Das Projekt "AS" ist ein Projektder Bäuerlichen Bildungsge-meinschaft der Südkärntner Bau-ern "KIS" . Es wird finanziell vonder Gemeinde Ludmannsdorfund im Rahmen der Aktion"Gesunde Gemeinde" auch vomLand Kärnten unterstützt.Interessierte Seniorinnen undSenioren sind herzlich eingela-den am Training teilzunehmen!

Kaj pravi županja StefanieQuantschnig k projektu "AS"

Projekt "Aktivni seniorji" smoradi podprli tudi s strani obèine.Zelo važno se mi zdi, da imamo tudi ponudbo za našestarejše obèane, saj so nam nji-hove želje zelo pri srcu. Ponos-na sem, da lahko z našo finanè-no podporo omogoèamo tazanimivi projekt, ki ga izvajaIngrid Zablatnik s potrebno stro-kovno izobrazbo. Tako tudiomogoèamo, da se to tedenskosreèanje odvija s posebej kvali-ficirano osebo. Lepo je, da je

ponudba v slovenšèini in nemš-èini, tako, da jo lahko vsak razu-me in koristi. Važno je, da imajostarejši možnost, kjer se sreèa-jo in skupaj vadijo razne stvari.Najlepše pa je, da se pri tempoèutijo tudi dobro v krogu dru-gih obiskovalcev! Želim projek-tu, da bo v prihodnosti koristiloponudbo še veè ljudi in da seobiska tudi moški ne bodo bali."

Was meint unsere Bürgermei-sterin Stefanie Quantschnigzum Projekt "AS":"Es freut mich sehr, dass unsereGemeinde als die erste imRosental das Projekt "AktiveSenioren" unterstützt und somitein spezielles Angebot für unsereälteren Gemeindebürgergeschaffen hat. Mit unsererfinanziellen Unterstützungermöglichen wir ein Programm,welches dazu dient, auch imAlter fit zu bleiben. Ingrid Zablat-nik hat dazu die nötige fachlicheAusbildung und bietet dasgesamte Training in slowenischund deutsch an. Das Angebotgibt die Möglichkeit sich zu tref-fen. Ich lade alle ein, die nochnicht dabei sind, sich diesesAngebot anzusehen, es wirdihnen nicht leid tun! Besonderswürde es mich freuen, wennauch Männer zum Treffen kom-men würden."

Rezi Valentinitsch

Vedno je fletno, ko pridemo sku-paj. Vaje, ki jih delamo za dušo in

telo me zelo zanimajo! Malopokramljamo, malo se spomni-mo starih èasov in se tako še boljspoznamo!

Paula Hedenik:

Na sreèanje hodim, ker me zani-majo vaje in sem navdušena nadtreningom za spomin. Poleg tegavedno delamo tudi telesne vaje,ki so zelo zanimive!

Gertraud Plonar:

Ich komme gerne jeden Don-nerstag, weil es einfach lustig ist.Es ist schön einmal die Wochezusammenzukommen und denNachmittag miteinander zu ver-bringen. Nachdem ich das ersteMal hier war, habe ich michgleich entschieden weiterzuma-chen!

Page 8: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

MMag. Jasmin Sadeghian (Verein GesundheitslandKärnten):Es freut uns sehr im Rahmen des Programmes"Gesunde Gemeinde" in Ludmannsdorf/Bilèovs dasProjekt "AS – Aktivni v starosti/Aktive Senioren"unterstützen zu können. Es ist uns wichtig, Projek-te für ältere Menschen zu fördern um damit auchAngebote für die geistige und körperliche Aktivitätim höheren Alter zu ermöglichen. In zweisprachigenGemeinden ist es besonders wichtig, dass es – wiehier in Ludmannsdorf/Bilèovs – ein zweisprachigesAngebot gibt.

AS aktivni seniorji/aktive Seniorenob èetrtkih/donnerstags

13:00 – 17:00

v društvenih prostorih SPD Bilkein den Vereinsräumen des Kulturvereines

Bilka

meseèni prispevek/monatlicher Beitrag:10,00 €

(4 popoldnevi/Nachmittage)

Franz Gasser – komercialanisvétnikFranz Gasser ml, – Franèek, kakor ga klièemo v Bilè-ovsu, je prejel zaèetek novembra od zveznega kan-clerja visoko odlikovanje – podeljen mu je bil nazivkomercialnega svétnika.Franèek je prevzel leta 1991 domaèe podjetje in garazvil in usposobil s pomoèjo sodobne avtomatiziranetehnologije za uspešno nastopanje na celotnemavstrijskem prostoru. Vedno bolj pa se uveljavlja tudipreko meja. Uspešnemu podjetniku èestitamo k pode-litvi naziva komercialni svetnik in mu želimo velikouspeha pri uveljavljanju na mednarodnem tržišèu. Sajje Franèek s svojim podjetjem ne le delodajalec števil-nim bilèovškim obèanom, temveè tudi velik podpornikdomaèega športa in kulturnih dejavnosti v naši obèini.

Skupina bilèovšèanov se je odpravila s Katoliško Mla-dino na pot v Milano, kjer se je sreöala z mladino izcelega sveta na tako imenovanem "taizejskem sreèan-ju".Po dolgi poti smo prispeli na Milansko sejmišèe, kateroje bilo celo organizirano in prenarejeno za taizejskosreèanje. Prostovoljni pomagaèi so nam razložili potekprograma. Nato so nas razdelili v majhne skupine innas dodelili v bližne fare. Tam so nas že èakale druži-ne, pri katerih smo te dni prebivali. Vsako jutro smo sfarno mladino praznovali sv. mašo, dopoldan smopotem imeli program v delavnicah. Južino in veèerjo smo dobili na sejmišèu, kjer so imelipripravljeno jed za vse udeležence taizejskega sreè-

anja. Na sejmišèu si imel možnost meditacije in molit-ve, ter po veèerji še udeležbo pri sv. maši.

Poleg progra-ma v farah inna sejmišèusmo imeli šeèas, da sio g l e d a m omesto Milano.Dobili smo odnaše fare tudifinanèno pod-poro, tako dasmo kot skupi-na šli enkrat

za južino na pizzo. Poleg dobrega vzdušja med nami vskupini smo tudi našli nove ljudi s katerimi smo se pravdobro razumeli. Vidim Taize kot možnost spoznavanja oz. krepitevsamega sebe v veri ter spoznavanja in sooèanja zdrugo kulturo, drugo mentaliteto, drugimi vidiki. V decembru 2006 se mladi iz celega sveta sreèajospet na taizejskem sreèanju v Zagrebu. Upam, da sebojo imeli tako dobro kot mi v Milanu.

Taizejsko sreèaje v Milanu

Na sliki: Ingrid Zablatnik in gospa MMag Sadeghian

Page 9: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

K dosledni slovenskidrži je rojake naKoroškem vednoznova s svojim zgle-dom in pravniškostrokovnostjo spod-bujal mag. RUDIVOUK. Takšno držomu priznavajo tudi

slovenski pravniki, ki so zapisali, da si je naslov PRAV-NIKA LETA med drugim zaslužil s svojim strokovnimdelom pri uveljavljanju narodnostnih pravic koroškihSlovencev v Avstriji, zlasti s svojimi pritožbami naavstrijsko ustavno sodišèe, s èimer je odloèilno vplivalna nov zagon v njihovem veèdesetletnem prizadevan-ju za uveljavljanje temeljnih èlovekovih pravic, pri tempa pokazal poglobljeno strokovno znanje in tudi velikèloveški in državljanski pogum.

Prav 41-letni odvetnik iz Dobrle vasi, med drugim tudipodpredsednik iz kršèanskih vrednost izhajajoèegaNarodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je èlo-vek, ki je najbolj zaslužen, da ima prizadevanje Slo-vencev na avstrijskem Koroškem za dvojezièno topo-grafijo ustavnosodno "krit hrbet".

Nekega dne lega 1994 se je kot obièajno vozil z deladomov in "po nakljuèju" skozi Škocjan peljal nekolikohitreje. Moral bi bil plaèati kazen, a je ugovarjal, sajkrajevna tabla ni bila pravilna – ime kraja na njej bi

moralo biti zapisano dvojezièno, da bi tabla na dvoje-ziènem podroèju lahko imela znaèaj uredbe, ki omeju-je hitrost skozi naselje.S pritožbami na sklepe o plaèilu kazni je prišel doustavnega sodišèa in to je decembra 2001 razsodilo,da ima prav – da bi tabla morala biti dvojezièna in dazadostuje deset odstotkov slovenskega prebivalstvaèez daljše obdobje za postavitev takšnega napisa.

Zgodba naslednjih petih let norèevanja koroških dežel-nih oblasti z Jörgom Haiderjem na èelu iz ustavneodloèbe je bolj ali manj znana, seveda pa še zlepa nekonèana. V njej je bil prav mag. Rudi Vouk deleženostrih politiènih in medijskih napadov, ko so ga želelidiskreditirati kot nekakšnega slovensko-nacionalnegaskrajneža, toda zaradi izjemnega "èloveškega in dr-žavljanskega poguma", ki mu ga priznavajo slovenskipravniki, zaradi moène podpore NSKS (njegov prejš-nji predsednik prof. Jože Wakounig je nekoè dejal, damora èlovek imeti "salamonsko trdo kožo in tudi dobroosebno samozavest, da prenaša kaj takšnega", kar soželeli Haider in njegovi naložiti na Vouka), ne nazad-nje pa tudi zaradi razbremenjujoèega smisla za humorje ne le zdržal, temveè še vedno velja za eno kljuènihosebnosti zamejskih prizadevanj za uresnièevanje 7.èlena avstrijske državne pogodbe, ki presega zgoljdvojezièno topografijo.

Iz cerkvenega tednika DRUŽINA dec. 2006, èlanek: Dialog in pogum od Bogomirja Štefanièa, ml.

Osebnost meseca: Rudi VOUK, pravnik leta

Po prvotnem naèrtovanju bi moral biti želuški mostprevozen spet od novembra naprej. Vendar se tudi tanapoved ni uresnièila. Prva napoved, potem ko smoizvedeli od izvedencev deželne vlade, da je most total-no unièen in da ni veè varen, je bila, da bo nova gradn-ja stala 770.00,00 evrov. Ta velika vsota se je pri finan-ciranju razdelila na obèine Št.Jakob, Vrbo in Bil-èovs.Komaj je bil razpis izveden, že se je investicijska vsotapovišala za 500.000,00 evrov – torej kar za 40%. Lekdo se je tako hudo zmotil? Naèrtovalci in kontro-lorjipri deželni vladi nimajo veè pravega stika z realnostjo?Hoèeš noèeš so morale obèine skupaj z deželno vladoposkrbeti tudi za financiranje te skorajšnje podvojitvestroškov. Pri odstranjevanju starega mostu pa se je izkazalo, danosilni armirani beton med stebri niti najmanj ni bil poš-kodovan in tudi železo v njem se je kar blesketalo. Ko pa so zaèeli polagati železne nosilce na stebre seje pri enem skoraj zataknilo in bi kmalu šlo vse v vodo,

Želuški most ker baje upravitelj žerjava ni predhodno toèno oceniltoène pozicije enega od stebrov, ki stoji nekaj centime-trov odmaknjen. Navsezadnje je šlo le še vse po sreèi,

le termin dogradnje je bil že dvakrat podaljšan. Kerimamo letos sreèo, da ni snega, upamo da se bomo vnovem letu spet vozili varno èez želuški most na onikraj Drave.

Page 10: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Hilf,heiligererKanzian!Von Janko Ferk

Warum darf St. Kanzi-an nicht auch Škocijanheißen? Wie mir derVerfassungsgerichts-hof ein Stück meinerselbst genommen hat:Erregung eines Rich-ters.Ausgebildet am Juridi-cum der Universität

Wien, und zwar mit der Betreuung so hehrer Lehrerwie Gerhard Luf, war ein Erkenntnis des Verfassungs-gerichtshofs für mich, dem Rechtsphilosophie undRechtstheorie mit der juristischen Muttermilch derAlma Mater Rudolphina eingeflößt wurden, etwasnahezu Heiliges. Noch vor wenigen Wochen hättenKärntner Slowenen und andere autochthone österrei-chische Volksgruppen ihr Heil vertrauensvoll bei die-sem Gerichtshof gesucht. Damit ist es vorbei. Hätteman das Know-how, um Hans Kelsen und meinemGroßvater, die beileibe nichts, aber schon gar nichtsmiteinander zu tun haben, zu vermitteln, was sichereignet hat, drehten sich beide in ihren Gräbern um.Letzterer in St. Kanzian/Škocijan. Und damit fangenschon die Schwierigkeiten an, doch darüber später(Genaueres).Bestünde das Bedürfnis, den Begriff oder die Bedeu-tung des österreichischen Verfassungsgerichtshofs zuerklären, fiele mir ein, er sei ein selbstständiger undunabhängiger Gerichtshof. Seine vorrangige Aufgabesei die Sicherung der Verfassung, und er habe alsderen Hüter ihre strikte Beachtung zu gewährleisten.Erwähnt sei, und bestimmt nicht nebenbei, dass derallseits berühmte Artikel sieben des Staatsvertragsaus dem Jahr 1955 ebenso Verfassungsrecht ist wieunsere "Grundnorm", das Bundes-Verfassungsgesetz,dessen Schöpfer Hans Kelsen ist. Nun hat dieser Verfassungsgerichtshof zuerst gege-ben und dann genommen. Vereinfacht gesagt hat erim Jahr 2001 erkannt, dass der topografischenBezeichnung des zweisprachigen Orts St. Kanzianauch dessen slowenischer Name Škocijan beizufügenist, was später ebenso für Bleiburg/Pliberk und Ebers-dorf/Drveša vas rechtlich ausgeführt wurde. Letzthin hat der Verfassungsgerichtshof - aufgrundwelcher Motivation auch immer, seine Richterinnenund Richter werden es wissen, ich kann es mir nur vor-stellen - sein Erkenntnis kurzerhand umgedreht unddarauf erkannt, dass Škocijan ab sofort nur noch St.Kanzian sei. Dies zunächst im Radio vernehmend undauf einen fatalen Hörfehler hoffend, bin ich zum näch-sten Fernsehapparat getaumelt, um neben den Wör-tern auch Bilder zu diesem symbolischen Genik-kschlag mitgeliefert zu bekommen. Nicht jeden Tag erlebt man es im ach so kultivierten,

zivilisierten, minderheitenfreundlichen, synthetischenund geradezu pflegeleichten Mitteleuropa, dass einemdurch ein hoch angesehenes Gericht ein Teil, und nen-nen wir ihn noch dazu wichtig, genommen wird. Ichrege mich dermaßen auf, weil dieses St. Kanzianmeine Heimatgemeinde ist. Meine Heimatgemeindeschon deshalb, weil ich als Volksschüler bei denFeiern zum 10. Oktober immer der Aufsager war.Meine laute Stimme und mein sicheres Rezital präde-stinierten mich dazu - und ein Lehrer, der mich förder-te, wie es in den alten Zeiten die Kleriker mit dem prä-sumtiven Priesteramtskandidaten machten. Der Mann war clever, wie mir heute auffällt. Er hat mirkeine dumpfen Gedichte schlecht reimender Haus-frauen in die Hand gedrückt, sondern Ebenes vonGuido Zernatto. Heute lache ich mir ob seiner Gewitzt-heit ins Fäustchen und nehme mir vor, ihm bei näch-ster Gelegenheit ein Bukett auf sein Grab auf demOrtsfriedhof von St. Kanzian hinzustellen - und hierdarfich auch sagen Škocijan, weil Gott noch immer auchslowenisch ist. (Den slowenischen Gott, vulgo Bog,abzuschaffen, schafft auch der Verfassungsgerichts-hof nicht.) Dazu fällt mir schon die nächste Geschichte ein. MeineVolksschulzeit in St. Kanzian war eine schöne und fürdas ganze Leben prägende. Ein Gruß an alle meineverehrten Lehrerinnen und Lehrer, die noch leben! Vonjedem Einzelnen ist mir etwas geblieben. Die Schulewar und ist zweisprachig, Deutsch und Slowenischwaren von der ersten bis zur vierten Klasse nahezugleichberechtigte Unterrichtssprachen. Der Großteilder Schülerinnen und Schüler meiner Klasse, nichtSchulstufe, war zum zweisprachigen Unterricht ange-meldet. Das Besondere daran: Keine einzige Lehrerinund kein einziger Lehrer waren Kärntner Slowenen,dennoch haben sie Ende der Sechzigerjahre die zwei-te Landessprache absolut korrekt und kompetent,wenn auch bestimmt nicht mit ihrem Herzblut, unter-richtet. Mir haben sie jedenfalls soviel beigebracht,dass ich bisher imstand war, sieben Bücher in slowe-nischer Sprache zu schreiben und einige aus dieser indie deutsche Sprache zu übersetzen. Da ich gerade darüber erzähle: In St. Kanzian ist, wasviel zu wenige wissen, ein großer Lyriker zu Hause.Der heute 65-jährige Universitätsprofessor Erik Prun?.Eines seiner Gedichte könnte als Hymne für die jetzi-ge Zeit nach dem Erkenntnis ausgewählt werden: "Epi-log // Zurück führt kein Weg. / Die Schiffe sind spröde,/ die Fahnen sind tot, / der Wind ist durstig. // Zurückführt kein Weg,/ Matrosen, hier, / am Ufer / müssen wirDörfer finden." Seine archaischen und mythischenGedichte mit Motiven aus der Kärntner slowenischenGeschichte gehören zum Besten aus jener Literatur, inder neben ihm beispielsweise Gustav Januš oder Flor-jan Lipuš beheimatet sind. Doch St. Kanzian/Škocijan, dieser 442 Meter überdem Meer und gleich neben dem Klopeiner See gele-gene Ort, kann noch mit anderen wirklich Großen,(Lokal-) Berühmtheiten und Platzhirschen mit traurige-rer Berühmtheit aufwarten. Ein großer Sanktkanzianer ist Johannes Ude, der imJahr 1874 in St. Kanzian geboren wurde und 1965 im

Page 11: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

steirischen Grundlsee starb. Ude, der wohl einzigeVierfachdoktor der Gemeinde, war, was heute kaumnoch einer weiß, Theologe, Sozialethiker und Politiker.In seinem Brotberuf Universitätsprofessor in Graz, warer der Gründer der österreichischen Antialkoholbewe-gung. Ein mutiger Mann, der schon im Jahr 1939wegen eines Protestbriefs an den Gauleiter des Gauesverwiesen wurde und später wegenKriegsgegnerschaft in Haft war. Konsequent trat er nach dem Zweiten Weltkrieg fürFrieden und Abrüstung sowie gegen jede Tötung undgegen Atomwaffen ein. Im Jahr 1951 kandidierte er beider Bundespräsidentenwahl. Ihm wäre es wohl nichteinmal in einem Alptraum eingefallen, seiner Geburts-gemeinde einen Teil der Identität zu nehmen. Wenn ichdas Recht hätte, mir aus meiner Gemeinde einen gei-stigen Vater zu adoptieren, hieße er zweifellos Johan-nes Ude. Vielleicht zieht es mich gerade deshalb som-mers nach Grundlsee. Ein anderes, aber nicht minder bedeutendes Kaliberder Geschichte St. Kanzians ist Inge Freund, eineGrande Dame der Kultur. In ihrem Haus hat sie, wasseinerzeit wohl Verwunderung ausgelöst hat, die ersteGalerie des Orts eröffnet. Kärntner slowenische Künst-ler waren unter den ersten, die bei ihr ausstellen konn-ten. Exemplarisch sei Meister Valentin Oman genannt.Inge Freund hat Identität gefördert, geschaffen undunterstützt, wie ich es aus Eigenem weiß, nie wäre esihr auch nur am Rand ihrer Gehirnmasse eingefallen,etwas wegzuzählen. Oder zu zerstören. Auch nicht ihrem Sohn, Eugen Freund, diesem charis-matischen Radio- und Fernsehjournalisten, der eigent-lich wegen der Ortstafelproblematik mit dem Berichtendamals im "profil", angefangen hat. Ich kann mir nichtvorstellen, dass ihm, der nicht nur eine Sprachebeherrscht, die zweite auf einer Ortstafel ein Dorn imAuge wäre. Es sei aber nicht nur über den Geistesadel ein Wortgesprochen. In der Gemeinde war und ist die eine undandere (ehemals) adelige Familie - zumindest in denSommermonaten - angesiedelt, was die sogenannteSommerfrische am Klopeiner See/Klopinjsko jezerobewirkt (hat). Darunter gab es Familien, an denen manden Begriff Adel und dessen Bedeutung studierenkonnte. Neben anderen kenne ich die Nachkommeneines nobilitierten k. u. k. Kriegsministers aus Wien,die in ihrer Kindheit beileibe andere als die sloweni-sche Sprache gelernt haben. Die gelernt haben, dasseine zweite Sprache nicht der natürliche Feind derersten ist, was sie eindrucksvoll sowie regelmäßig ver-

anschaulicht haben, und zwar nicht zu Hause, sonn-tags um fünf im Salon, sondern vor der Welt. BeimKirchgang, der zu ihrem Alltag beziehungsweiseLeben gehörte wie das Amen zum Gebet, beteten diewirklich noblen Herren und Damen im Gottesdienstselbstverständlich in beiden Sprachen des Landes,nämlich so laut wie ich die 10.-Oktober-Gedichte auf-gesagt habe. Auch hier ging ich in die Schule meinesLebens. Eine der Freifrauen war übrigens die ersteNachbarin, die mich als Schreibenden wahrgenom-men hat. Eine der traurigeren Geschichten St. Kanzians - undhier vermeide ich bewusst die Erwähnung der slowe-nischen Ortsbezeichnung - ist die Tatsache, dass derso genannte Ortstafelsturm offensichtlich in diesemOrt seinen Ausgang genommen hat. Wenn die freieEnzyklopädie "Wikipedia" Recht hat, dann war derdamalige Bürgermeister von St. Kanzian "der ersteösterreichische Ortstafelstürmer". Weiter heißt es indiesem Internetwerk noch: "Traurige Berühmtheiterlangte er auch mit seinem Ortstafelstürmer-Ball."Wahrlich kein Ruhmesblatt dieser Gemeinde. EinWunder oder auch keines, dass dieser Mann auf deroffiziellen und einsprachigen Homepage der Gemein-de unter den Bürgermeistern aufscheint, nicht aberunter den Ehrenbürgern. Einem meiner Freunde aus St. Kanzian, dem Wittgen-stein-Preisträger Walter Pohl, der heute mittelalterlicheGeschichte an der Universität Wien lehrt, habe ich voreiniger Zeit ein Foto, das mich vor der Ortstafel meinerjetzigen Wohn- und HerzgemeindeLudmannsdorf/Bil?ovs zeigt, gemailt. Seine Antwortwar kurz und bündig: Diese Tafel ist wohl wertvoller alsPlatin. Auch eine korrespondierende Ortstafel in St.Kanzian würde nichts am Kurswert ändern, zumalHumanismus, Menschlichkeit und Toleranz nicht denGesetzen der Ökonomie, sondern jenen des Herzensfolgen.Ein wenig mehr Offenheit ließe den früheren Verfas-sungsrechtler und Verfassungsrichter Hans Kelsenund meinen Identität stiftenden Großvater wieder rich-tig in ihren Gräbern liegen. Es sei aber nicht zu vielverlangt und nur der Wunsch ausgesprochen: Esmögen endlich auch die Ortstafeln zur Ruhe kommen,damit Juristen und Großväter in Zukunft in ihren Grä-bern nicht noch rotieren müssen. Anderenfalls könntenur noch der heilige Kanzian helfen.

"Einsprachigkeit ist absurde Parole"

In einem Interview mit dem Wirt-schaftsblatt "trend" hat Bundespräsi-dent Heinz Fischer Kritik an LH JörgHaider (BZÖ) geübt. Er sagte, er glau-be nicht, dass "absurde Parolen wieKärnten wird einsprachig", die Lösungder Ortstafelfrage auf Dauer blockieren können.

Eine Frage der “intellektuellen Kapazität"Fischer sagte in Richtung Haider auch, dass man"natürlich den Verfassungsgerichtshof kritisierenkann, aber es ist eine Frage der intellektuellen Kapa-zität, mit welcher Wortwahl, auf welchem Niveau mandas tut." Von einer großen Koalition erwartet sich derBundespräsident "genügend Kraft", in der Ortstafel-frage Lösungen zu finden: "Diese Lösungen werdenim Bundesparlament in Wien beschlossen werden",sagte Fischer.

Page 12: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Grund 1 Naturgemäß beginnt das Altern bereits nach derGeburtAltersgemäß natürlich bedingt ist Vergesslichkeit eineFolge von Ablagerungen und Verkalkungen im Gehirn,beginnend schon in jüngeren Jahren. Bedingt dadurchist die Minderversorgung des Gehirns mit Sauerstoffsowie allen nötigen Nährstoffen. Hinzu kommt dannauch noch allmählich eine verstärkte Durchlässigkeitder Gehirnschranke verbunden mit einem Nachlassenihrer Filterwirkung. Dadurch wird das Gehirn dauerhaftmit kleinen Schadstoffmengen besonders aus demNanopartikel – Bereich langfristig vergiftet und in sei-ner Gehirn- Leistung nachhaltig gemindert.Ein Forscher sagte einmal: "Ein Mensch muss nur altgenug werden, damit seine Demenz zum Tragenkommt." Nicht umsonst spricht man ja auch schonlange von "Alters- Demenz". Vorstufe davon ist eineausgeprägte Vergesslichkeit.

Grund 2Millionen Magnetit- Kristalle im menschlichenGehirn und der Hirnhaut werden durch unnatürliche elektrische Einflüssevon außen gestört !Jeder Mensch hat Millionen – Magnetit- Kristalle imGehirn und in der Gehirnhaut. Diese reagieren bereitsauf magnetische Einflüsse, die nur wenig über derStärke des Erdmagnetfeldes liegen ! (Prof. Kirschvink- Kanada) Die magnetische Beeinflussung dieser Kristalle imGehirn durch die Mikrowellen-Strahlung eines HAN-DYS liegt nahe. Hier rückt man dem Gehirn beiHANDY-Telefonaten sogar noch mit gepulster elektro-magnetischer Power zu Leibe, deren aufgepfropfteniederfrequente Pulswirkung ähnelt der Wirkungeines pulsenden Schlagbohrers!

Vergesslichkeit – nicht nur eine Frage des Alters !Gründe, warum inzwischen besonders auch junge Menschen darunter leiden

Grund 3 Magnetische Umpolung eisenhaltiger roter Blut-körperchen.Es entsteht das >> DAS GELDROLLEN – PHÄ-NOMEN << !

Während eines HANDY-Telefonates werden Teile dernegativ gepolten roten Blutkörperchen durch die mag-netischen Einflüsse der Mikrowellenstrahlung positivumgepolt. Die positive Polung klinkt sich an die nega-tive Polung der eisenhaltigen roten Blutkörperchen an. Auswirkungen:Vermehrte Herz- u. Gehirn- Infarkte bereits bei jungenMenschen. Die kettenartige Verklumpung des Blutesverstopft zumindest die feinsten Kapillaren, wo sich oftnur ein Blutkörperchen noch durchzwängen kann.Dokumentiert wurde dies bereits vor Jahren von einemDüsseldorfer Arzt. Erneut bewiesen wurde dieser Faktbei dem Wettbewerb JUGEND FORSCHT. Die jungenForscher bekamen für diese Erkenntnis bei dem Wett-bewerb sogar einen Preis von der Bundesregierungverliehen!

Grund 4 Sauerstoff- Defizit der Jungformen roter Blutkör-perchen (Retikulozyten)!

Durch Mikrowellenstrahlung ( HANDY-STRAHLUNG )werden vermehrt neue rote Blutkörperchen gebildet.Diese unausgereiften Jungformen (RETIKULOZY-TEN) sind noch nicht in der Lage – wie das ausgereif-te ERYTHROZYT – genügend Sauerstoff zu binden.Durch die Strahlung wird außerdem die Zellteilung ver-stärkt. Dies wurde mehrfach wissenschaftlicherforscht.Durch die nun im Gehirn vermehrt auftauchendenRetikulozyten entsteht dort ein Sauerstoff- Defizit, dassich als Mangeldurchblutung auswirkt, mit denbekannten Wirkungen einer Gehirn – Mangelleistung.Heute besonders erkennbar bei den jugendlichenHANDY-Nutzern in Form der "Zeitkrankheit" Wort-fin-dungsstörungen und Vergesslichkeit.

Grund 5HANDY am Ohr – Gehirnwasser wird durch Mikro-wellenstrahlung bei längeren Gesprächenerwärmt!Bereits wenige Zehntel – Grad Erwärmung rei-chen aus um Wirkungen zu erzielen!Die neue UMTS – Technik im Strahlenbereich derhauseigenen Mikrowelle macht es perfekt möglich,dass sich bei längeren Gesprächen das Gehirnwas-ser erwärmen kann. Eine Ableitungsmöglichkeitbesteht nur ins weiche Gehirn, nicht aber über dieisolierende Schädeldecke!

Page 13: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Das Gehirn ist extrem wärmeemp-findlich. Bei fieberhaften Erkran-kungen z. B. wird es durch die Fie-ber-Wärme so belastet, dass sichein Mensch benommen und dösigfühlt.Genau das geschieht auch mit denMenschen, die bei Langzeit-Telefo-naten in ihr Gehirnwasser HOT-SPOT- Bereiche produzieren mitdem "Abkoch-Effekt" der fast fre-quenzgleichen Mikrowellen-Strah-lung !

EU-Studie belegt eindeutig dieSchädlichkeit der angewandtenHANDY-Mikrowel len-STRAH-LUNG!Heute bereits ist die Schädlichkeitder Mikrowellen-Strahlung z. B.durch die EU-Studie unter der Lei-tung von Prof. Adlkofer besonderseindeutig durch die Mitarbeit von12 internationalen eingebundeneneuropäischen Forschungs-Institu-ten aus 7 europäischen Ländernmit gleich lautenden Ergebnissenbelegt. Daran geht kein Weg vor-bei! Die Wissenschaft war über-rascht worden über nie erwarteteaber eingetretene negative Ergeb-nisse!

Mehr unter: http://www.risiko-elektrosmog.at

Mobilfunk und GesundheitAm Montag, dem 15. Mai 2006 fand in der VolksschuleLudmannsdorf/ljudska šola Bilèovs um 19:30 Uhr eine gut besuchte Infor-mationsveranstaltung zu diesem bereits seit längerem kontroversielldiskutierten Thema statt. Frau Dr. med. Oberleitner führte einleitend, in ihrem auf die neuestenmedizinischen Erkenntnisse gestützten Vortrag zum Gefahrenpotentialvon Mobilfunk, dem zahlreichen Publikum besonders die Gefahren für dieJugend vor Augen und bot begleitet von eindrucksvollen Bildern einer Dia-schau auch Laien einen erhellenden Zugang und klaren Überblick zu die-ser besonders unterschätzten Problematik. Der erfreuliche Aspekt: Auch in Kärnten soll nächstens verstärkt, analogzur Steirmark und zu Salzburg, insbesonders die Jugend vor dieserGefahr gewarnt werden.Sodann erläuterte Frau Dipl.Ing. Grubauer dieses brisante Thema höchsteindrucksvoll aus technischer Sicht. Die Demonstrationen anhand einiger technischer Versuchsreihen löstenim Publikum so manches "Aha-Erlebnisse" aus, da plötzlich wirklich jedemnachvollziehbar war, welche Strahlungsintensitäten von Handy, Schnul-rostelefon & Co. in den unterschiedlichen Betriebssituationen tatsächlichausgehen – aber vor allem auch wie uninformiert in diesem Zusammen-hang die Konsumenten bisher gelassen wurden. Die gezeigten Videosverdeutlichten die Problematik zusätzlich. Dr. jur. E. Tripes erläuterte abschließend aus juristischer Sicht, dass im Ver-waltungsverfahren – jeweils länderverschieden – zur Zeit nur geringe Chan-cen für die Einflußnahme auf die Errichtung von Mobilfunksendern beste-hen. Nach neuester Rechtsprechung des OGH steigen nun jedoch dieChancen zumindest aus nachbarrechtlicher Sicht derartige Immissionen zuverhindern, sprunghaft an. Die Vorträge fanden beim Publikum äußerst interessierte Aufnahme unddementsprechend lebhaft geriet auch die nachfolgende Fragestunde. DasGehörte ließ viele ZuhörerInnen noch lange danach das Gespräch mit denVortragenden suchen, um mit ihnen persönlich bestimmte Aspekte derThematik im Detail zu eruieren.

v.l.n.r.:Dr. med. Gasser - Röntgenologe LKH Klagenfurt, Mitglied Umweltausschuss/Ludmannsdorf; Fr. Dr. med.Oberleitner –Umweltmedizinerin/Land Kärnten; Fr. Dipl.Ing. Grubauer – Baubiologin/Graz; Prof. Mag. Tripes-Apath – Vorstandsmit-glied "Risiko-Elektrosmog-Kärnten"; Miha Zablatnik – Biolandwirt, Obmann Umweltausschuss/Ludmannsdorf; Dr. jur.Tri-pes – Vereinsobmann "Risiko-Elektrosmog-Kärnten"; Chrysant Großegger – Biotischlermeister, ObmStv. "Risiko-Elektro-smog-Kärnten"

Page 14: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Ali lahko na kratko predstavita vaše podjetje?Naše podjetje je bilo ustanovljeno leta 1984. Tedaj smotudi gradili družinsko hišo v Velinji vasi, kjer smo v pritlièjupredvideli prostore za delavnico in pisarno. V teku let se jepodjetje stalno veèalo, število sodelavcev je naraslo indelavnica se je širila. Danes zaposljujemo 12 sodelavcev,ki prihajajo iz Bilèovsa in okolice. Zaèetka smo se ukvarjali samo s kleparstvom, nato je sle-dilo strehokritje, ker sta te dve obrti tesno povezani. Vglavnem krijemo zasebne hiše in javna poslopja v obmo-èju Roža, Celovca in Beljaka. Izjemno delamo tudi po celiAvstriji.

Dolga leta ste bili v Velinji vasi, sedaj ste sezidali novo pos-lopje v Bistrici. Zakaj sta se odloèila za ta korak?Podjetje je naraslo tako, da je poveèanje delavnice in pro-storov za skladišèenje postalo nujno. Ker je že vse takotesno, pre- oz. dozidava okoli naše domaèe hiše ni bila

Podjetje HEDENIK v novih prostorih

Firma HEDENIK im Gewerbepark FeistritzIm Herbst 2006 übersiedelte die Firma Hedenik von Wellersdorf in unsere Nachbargemeinde Feistritz im Rosental. ImGewerbepark findet der Betrieb eine ausgezeichnete Infrastruktur und eine vorbildliche Betreuung seitens der Gemein-de vor. Zurzeit beschäftigt die Firma 12 Mitarbeiter und ist hauptsächlich im Raum Rosental, Klagenfurt und Villach tätig.Der Neubau eines Firmengebäudes war dringend nötig, da die vorhandenen Kapazitäten in Wellersdorf für den Betriebnicht mehr ausgereicht haben. Marija und Robert Hedenik war es ein großer Wunsch, in Ludmannsdorf/Bilèovs eingeeignetes Grundstück zu finden. Eine Abwanderung nach Feistritz wurde erst in Betracht gezogen, als wesentlichewirtschaftliche Vorteile und eine sehr gute Infrastruktur für die Umsiedelung gesprochen haben.Der neue Firmenstandort ist mit modernsten Betriebsmitteln und Maschinen ausgestattet und ermöglicht der Firma Auf-träge pünktlich und in fachlich höchster Qualität auszuführen. Den Betrieb zeichnen auch qualifizierte und zuverlässi-ge Mitarbeiter aus. Marija und Robert Hedenik hoffen auch in Zukunft mit ihren Team erfolgreich weiterarbeiten zu kön-nen. (ovogl)

možna Iz tega razloga smo se leta 2005 odloèili za zgrad-no novega obratovalnega poslopja. Po nakljuèju sva izve-dela, da bi bilo možno graditi tudi v obratovalnem parku vBistrici v Rožu. Želja pa je bila graditi nekje v Bilèovsu.Stvarno smo se o tem pogovarjali z županjo in obèinskimpredstojništvom. Konec koncev so naju gospodarskeprednosti in dobra infrastruktura preprièale, da gradimo vBistrici.

Kako se poèutita v Bistrici – kakšne so nove perspektive?V obèini in obratovalem parku sva bila sprejeta z odprtimirokami. V parku sva si lahko izbrala zemljišèe in gradbenaobravnava je bila takoj izvedena. Poleg tega je obèinaprevzela stroške za svetovalca, ki je nama bil v velikopomoè pri raznih gospodarstvenih odloèitvah. S sosedni-mi podjetji se dobro razumemo in lahko bi rekli, da tvorimopravo sinergijo. Obèina se slej ko prej zelo zanima za našepodjetje in obratni park nasploh. Poleg tega nam posre-duje važne kontakte in skrbi, da se bi park širil še naprej.Novo poslopje nam je delo precej olajšalo, saj veèja delav-nica omogoèa boljšo kvaliteto izdelkov in dela. Od kar smotukaj, opažamo, da stranke rade zahajajo k nam in da jefrekvenca obiskov veliko višja. Poleg tega smo tukaj javnobolj prezentni.

Kaj si želita za leto 2007?Tudi v naprej želimo delati v zadovoljstvo naših strank inizvesti naša dela v visoki kvaliteti. Zato sva zelo sreèna, daimamo zaposlene dobre in zanesljive sodelavce. Za bodo-ènost upava, da bomo v timu sodelovali tako dobro naprej.

Hvala za pogovor!

Podjetje Hedenik se je jeseni 2006 preselilo iz Velinje vasi vsosednjo obèino Bistrico v Rožu, kjer so sezidali novo gospo-darsko poslopje. S preselitvijo je obèina Bilèovs zgubila važ-nega delodajalca. "Naša obèina" se je pogovarjala z Marijo inRobertom Hedenikom o vzrokih preselitve in o perspektivah, kijih nudi nov sedež podjetja.

Page 15: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Jeseni 1986 je Gusti Zablatnik odprl svoje mizarstvo vBilèovsu. Danes, 20 let po otvoritvi gleda nazaj nazanimiv poklicni razvoj in slej ko prej uspešno deluje vsvoji delavnici.Gusti Zablatnik šteje med najbolj znane mizarje Bilè-ovsa in je svojo mizarsko delo zaèel kot vajenec v pod-jetju Gasser v Kajzazah. Nato je svoje delo nadaljevalnajprej v podjetju Lerchbaumer in navrh v podjetju Tes-sars v Celovcu. Pravi, da se je pri Tessarsu zelo dobropoèutil in se zelo veliko nauèil. Izpit za mizarskegamojstra je upravil med svojim delovanjem v mizarstvuSchönlieb v Kožentavri. Zablatnik je tam bil predviden,da bi prevzel podjetje, ki je tedaj štelo 12 delavcev, ase je odloèil, da v domaèi obèini Bilèovs odpre lastnoobrt. S pomoèjo žene Katije,ki je vodila knjigovodstvoin pisarno je tako zaèelo delovati mizarstvo Zablatnik.Kmalu so se zaèeli uèiti prvi vajenci in do danes so sepri Gustiju Zablatnik izuèili 4 mizarji.Danes z Gustijem delata v mizarstvu sin Mario in Mar-tin Weber, življenjski drug hèerke Tatjane. Martin je tudiizuèen mizar in prihaja iz Gradišèanske.Gusti Zablatnik zelo poudarja, kako je važno pristnoroèno delo. Pravi, da to stranke najbolj cenijo. Važnomu je, da naredi strankam veselje z izdelki, ki jih indu-strijsko ni možno izdelati v tej kvaliteti. Veè kot 90%svojih strank prihaja iz Bilèovsa, ravno to mizarja zeloveseli.Poleg dela kot mizar, je Gusti Zablatnik vedno gorel zašport – predvsem za nogomet. Mnogim je znan kot

uspešen nogometaš pri "Slovenskem atletskem Klubu"(SAK), kjer je bil kapetan, ko je klub prišel v Koroškoligo. Igral pa je tudi za Št. Janž, Bilèovs in Vetrinj. Najlepši nogometni uspehi so zagotovo bili povzdigSAK-ja v Koroško ligo in za zakljuèek nogometaškekariere povzdig Bilèovsa iz prvega razreda v spodnjoligo.Poleg nogometa je bilo važno tudi smuèanje. S hèerkoTatjano in Dominikom Kropiunigom je doživel velikosmuèarskih uspehov. V užitek mu je bilo, da je mladasmuèarja spremljal in jima bil trener. Tatjana je po svojismuèarski dejavnosti med leti 1988 do 1996 zelouspešno zakljuèila slovensko gimnazijo in nato študijprava v Grazu. Danes je pripravnica v odvetniški pisar-ni "Grilc&Partner".

20 letni jubilej mizarstva ZABLATNIKNa vprašanje, kaj si Gusti Zablatnik želi za bodoènost,mu je najvažnejše, da bi ostal zdrav. Hoèe nadaljevatisvoje delo in upa, da bodo stranke naprej zadovoljne,kakor so bile do sedaj. Važno mu je, da se ljudje zave-dajo vrednosti pravega roènega dela in da imajo z njimveselje. Z dobrim delavskim timom temu ni niè nasproti."Naša obèina" in Enotna Lista Bilèovs Gustiju Zablatni-ku èestitamo k 20. letnem obstoju svojega mizarstva inmu želita še mnogo uspešnih dni kot mizar, športnik inkulturnik! (ovogl)

20 Jahre TischlereiZABLATNIKGusti Zablatnik zählt zu den bekanntesten Tischlernin Ludmannsdorf und kann sich über sein erfolgrei-ches 20-jähriges Betriebsjubiläum freuen. Im Laufeder Zeit haben bereits 4Tischler ihr Handwerk inder Tischlerei Zablatnikerlernt. Das freut denTischlermeister sehr under denkt gerne an dieseZeiten zurück.Heute arbeitet er mit sei-nem Sohn Mario und mitMartin Weber in der Tisch-lerei und erfreut mit sei-nem Handwerk seineKunden immer wieder aufdas Neue. Bei seinerArbeit sind ihm die Qualität und die Zufriedenheit sei-ner Kunden am wichtigsten. Das gelebte Motto "IhrTischler macht´s persönlich" liegt Gusti Zablatnikbesonders am Herzen, unterscheiden sich dochseine Arbeiten wesentlich von den industriegefertig-ten Möbeln. Auch in Zukunft hofft er seine Kunden weiterhinzufrieden zu stellen und dem Handwerk der Tischle-rei einen besonderen Stellenwert zu geben. "Unsere Gemeinde" und die Einheitsliste Ludmanns-dorf gratulieren zum Jubiläum und wünschen auchweiterhin viel Erfolg! (ovogl)

Page 16: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Silvana Kropiunik je septembra 2006 v stari bilèovškipošti odprla svoj masažni salon "SANO". Priporoèamo,da si ogledate novo pregrajene prostore in se prepri-èate o široki ponudbi masaž. "Naša obèina" je Silvanoobiskala in se pozanimala, kako ji gre v novih prosto-rih in kako se poèuti kot edina samostojna maserka vBilèovsu.

Naša obèina: Silvana, zakaj si se odloèila, da po-staneš maserka?Silvana Kropiunik: Ko sem še bila asistentka prizobozdravniku sem že opazila, da sta delo in kontakt zljudmi moje. Nasploh so mi ljudje pri srcu in želim jimpomagati, èe jim ne gre dobro in èe imajo boleèine. Toje bil glavni povod, da sem postala maserka. Razentega dolgoroèno zase nisem videla bodoènosti prizobozdravniku. Hotela sem uresnièiti nekaj svojega.

Naša obèina: Kje si se izobrazila za maserko?Silvana Kropiunik: Leta 2003 sem šla za tri leta vmasersko šolo v Gradec. Tam sem se izobrazila zamedicinsko in zdravstveno maserko. V okviru svojeizobrazbe sem tudi trièetrt leta delala prakso v ŽelezniKapli in nato opravila izpit za samostojno maserko.

Naša obèina: Kako se poèutiš v Bilèovsu?Silvana Kropiunik: Zelo dobro se poèutim! Zame jebilo od vsega zaèetka jasno, da bom delala v Bilèovsu.Prav tako sem si vedno želela svoj studio. Da semlahko najela prostore stare pošte, me predvsem vese-li. Lokacije je idealna, ker je v centru obèine.

Naša obèina: Katere vrste masaž ponujaš?Silvana Kropiunik: Ponudba sega od klasiène masa-že, refleksne masaže stopal, roène limfne drenaže,elektroterapije tja do športne masaže. Poleg tehmasaž pa ponujam še nekaj drugih vrst. Strankam, kijih napoti k meni zdravnik, se stroški za masažo delnopovrnejo od zdravstvene zavarovalnice. Poleg masažponujam tudi nego nog, ki jo radi koristijo predvsemstarejši ljudje. Masaže koristijo mladi prav tako kakorstarejši in to ženske prav tako kakor moški.

Naša obèina: Kaj si želiš za bodoènost?Silvana Kropiunik: Želim si, da bom svoj poklic lahkodolgo izvajala. Veselila se bom, èe bodo ljudje naprejtako zahajali k meni in koristili mojo ponudbo. Pri tempa mi je važno, da radi pridejo sem in da se poèutijodobro. Tako naj ostane tudi za naprej.

Naša obèina: Hvala za pogovor in mnogo uspeha tudiv prihodnosti!

Otvoritev masažnega salona "SANO"

Massagestudio "SANO" öffnete seine Türen

Im September 2006 eröftnete Silvana Kropiunik daserste Massagestudio in Ludmannsdorf. Dazu wurdendie Räumlichkeiten der alten Post umgebaut und neugestaltet. Nach einer dreijährigen Ausbildung in Grazist Silvana Kropiunik nun medizinische Masseurin undHeilmasseurin. Nach ihrem Praktikum in Eisenkappelhat sie auch die Prüfung zur gewerblichen Masseurinabgelegt und sich danach entschieden in Ludmanns-dorf ihr Studio "SANO" zu eröffnen. Neben einem brei-ten Angebot von Massagen (klassische Massage,Fußreflexzonenmassage, Lymphdrainage, Segment-massage, Elektrotherapie, uvm.) bietet Silvana Kropi-unik auch Fußpflege an. Alle Angebote können auchzu Hause in Anspruch genommen werden, da auch einmobiler Massagedienst und Hausbesuche möglichsind. Bei Überweisungen von einem Arzt, werden dieKosten durch die Krankenkassen zum Teil rückerstat-tet. Mit dem Massagestudio "SANO" hat nun auchunsere Gemeinde eine Wohlfühloase. Überzeugen siesich selbst! (ovogl)

Masažni salon "SANO" – Silvana KropiunikBilèovs/Ludmannsdorf 19

Tel. 0664 18 28 194 E-mail: [email protected] internet: www.sano-massage.at

Page 17: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Mizarstvo Schellander jevsem Bilèovšèanom dobro

znano, saj je otvorilo svojavrata že leta 1975. Januarja

2004 pa je od svojega oèetaprevzel mizarstvo MichaelSchellander mlajši. Uèil seje za mizarja v oèetovemobratu in nato obiskal dvo-letno šolo za oblikovanje

pohištva in notranjih prostorov v Grazu. Tam je uspeš-no opravil tudi izpit za mizarskega mojstra ter izpit, dalahko izobražuje vajence v svoji delavnici.Mladi mizar se predvsem bavi z arhitekturo notranjihprostorov in svojim strankam ponuja svetovanje, naèr-tovanje in izdelavo iz ene roke. Pri tem zasledujemoderni puristièni stil, katerega si lahko tudi vsak ogle-

S3 Tischlerei – mizarstvo Michael Schellander

da na novi spletni strani podjetja "S3 Tischlerei".Pri naèrtovanju in izdelavi so Michaelu poleg raznihvrst lesa pri srcu tudi drugi materiali, kakor so to npr.steklo in kovina. Da te materiale lahko optimalno vklju-èuje v svoja mizarska dela, sodeluje z raznimi drugimipodjetji, ki so se špecializirala na kovino in steklo. Ssvojimi deli želi nagovoriti stranke, ki želijo individual-ne in premišljene rešitve, ki jih industrijsko ni mogoèenapraviti.Ker se je Michael Schellander tudi izobrazil na podroè-ju arhitekture za notranje prostore, polaga posebnovažnost tudi na svetovanje. Strankam tako omogoèa,da naèrtujejo in opremijo vse v enem.Michael ima še veliko idej za bodoènost in upa, da sebo marsikatera dala uresnièiti. Pravi pa, da je v živ-ljenju treba tudi vèasih poèakati na pravo priliko.

"Die optimale Erfüllung der Bedürfnisse der Kundenfließt selbstverständlich in unsere Arbeit ein. Wirbemühen uns, für die Investition des Kunden dengrößtmöglichen Gegenwert zu bieten. Mein Bestrebenist es, ein Gleichgewicht zwischen Formenspracheund Funktionalität zu schaffen, unter Einbeziehung derUmgebung - in Verbindung mit den Wünschen undTräumen. Um auf die Bedürfnisse der Kunden einzu-gehen, braucht man ein gewisses Maß an Zeit. DieseZeit nehmen wir uns, damit das Ergebnis den Erwar-tungen der Kunden gerecht wird."

Im Logo S3 der Firma Schellander steckt der Hinweisauf die 3 Grundpfeiler des Unternehmens: Gestaltungmit Farbe, Form und Funktion.Der Buchstabe S steht für den Namen des Familien-betriebes Schellander.

Wir suchen für unser Unternehmen einen Tischleroder Tischlerin. Wenn sie eine mehrjährige Berufs-praxis im Bereich Möbel- und Innenausbau haben,senden sie uns eine schriftliche Bewerbung.

Unsere Unternehmensphilosophie – ist gleichzeitig unser Unternehmensziel

Page 18: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Zajtrk z EL-Bilèovs / Frühstück mitder EL-Ludmannsdorf Vsako leto vabi Enotna lista Bilèovs na zajtrk z okusnimi domaèimijedili: zabeljene žgance z mlekom, fancovte, na razliène naèinenabulane pogaèe, polento itd. Vse to pripravijo in speèejo našespretne gospodinje.

EL-Frühstück mit heimischen Geschmack!Jedes Jahr bereiten unsere Frauen ein köstliches Frühstück mitheimischen Spezialitäten vor: z. B. Reinling nach verschiedenenVariationen, Hadensterz mit Milch und Grammerln, Polenta, Krap-fen u.v.m.

slike tradicionalnega zajtrka EL Bilèovs, v nedeljo, 19. febr. 2006Luštno in dobro je bilo!

Bilder des Frühstücks der EL-Ludmannsdorf, den 19. Februar 2006Lustig und gut war es!

Gledališka predstava"Špeckahla na kahli"Že drugo leto nastopajo v Bilèovsu "Uspešninajstniki", ki so tudi letos naštudirali gledališ-ko predstavo, ki se imenuje "Špeckahla nakahli". Igralcem je videti, da so si nabrali naodru že veliko izkušenj in da igrajo z vesel-jem. Režijo je zopet prevzela Alenka Hain, kise je z mladimi pripravljala na premiero žepoleti v Ankaranu. Tam pa v ospredju nisobile samo vaje, temveè tudi skupno igranje,kopanje, prijateljstvo in skupnost. Mladi igral-ci so v igro prinašali veliko svojih idej in takoob gledanju dobiš vtis, da je igra bila napis-ana prav za nje. Gledalci so bili od premiere,ki je bila letos konec oktobra, zelo navdušeni in so uživljali ob govoru, igri, glasbi in preprosti sceni"Uspešnih najstnikov". Vsi se že veselimo gledališke predstave v novem letu.

“Uspešni najstniki": Martha Berchtold, Niko Bostjanèiè, Valentina Gasser, Dominik Krušic, Luca Mak,Tereza Maletz, Jasna Mischkulnig, Markus Mischkulnig, Martina Mischkulnig, Luka MletschnigTehnika: Martin KropiunikMentorici: Gusti Gasser, Barbara Bostjanèiè

Page 19: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

V okviru t.i. "Otroških ur" skrbi naše domaèe prosvetnodruštvo BILKA za naše najmlajše. Preko poèitnic je bilapavza in od septembra naprej imamo v Bilèovsu spetvsak drugi ponedeljek otroške ure. Skupaj se sreèava-mo s petnajstimi otroci in rišemo, brkljamo, se pogo-varjamo in smejimo. Otrokom in tudi nama (Andreja inMartina) je zelo vseè. Vidi se, kako je važno za otroke,da so lahko v skupnosti, da se razumejo in enostavnoskupaj ustvarjajo. Pri vsem tem pa tudi ne sme zmanj-kati èasa za branje. Irena Reichmann rada pride in jimprinese razliène otroške knjige. Otroci pa berejo zapodelitev bralne znaèke. Imamo se zelo fajn in sebomo že kmalu zaèeli pripravljati za materinsko pro-slavo! (Martina Schellander) V soboto, 18. novembra 2006 je SPD Bilka ponovno

priredilo ples pri Miklavžu v Bilèovsu. Za zabavo jeposkrbel ansambel SVETLIN iz Slovenije, ki je z vro-èimi ritmi in odlièno narodnozabavno glasbo privlaèilnešteto ljudi na plesišèe. Ob bogatem sreèolovu, pol-noènem žrebanju in ugibanju, ljudem ni moralo postatidolgèas. Na voljo so bile lepe nagrade, med drugimglavni dobitek uhanov podjetja Einspieler, slike Bern-harda Svetnika in smuèi firme Elan. Pri šanku, kjer jenam je stregla mladina, smo se zabavali do jutranjih urin se imeli fajn.

Vodstvo EL-Bilèovs je obiskalo z najboljšimi željami zaprihodnost Krdevovo mamo na Mošèenici, gospo Tere-zijo Schöffmann in ji èestitalo k visokemu življenske-mu jubiljeu – k 90. letnici. Slavljenka je bila že kotmlada aktivna pri prosvetnem društvu Bilka, predvsemv igralski skupini. To svoje navdušenje je posredovalasvojim hèeram in naprej svojim vnukinjam in vnukom.Eden od njih, Mihi je ravno pred kratkim slavil mnogouspeha s svojim prvim režiserskim delom v Selah. PriKrdevu pa je slavila tudi hišna gospodinja – Gitti Kri-štof je obhajala svoj 50. letni življenjski jubilej. EL Bil-èovs želi obema vse najboljše.

Visok življenjski jubilej gospe Terezije Schöffmann

OTROŠKE URE V BILÈOVSU PLES BILKE

Page 20: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

LudmannsdorferGeschichtenDomaèinka Theresia Köfer je pred-stavila v soboto, 2. dec. 2006, vavli ljudske šole v Bilèovsu svojoknjigo "Ludmannsdorfer Geschich-ten". Polno zasedeno avlo je poz-dravila županja Quantschnig inizrazila veselje nad uspelo knjigo oBilèovsu ter k tej izdaji èestitalaavtorici.Obèina Bilèovs je knjigo znakupom veèjega števila knjig tudimoèno podprla.V knjigi je predstavljenih vseh 17vasi z domaèimi imeni kmetij innekaj znamenitostmi ali pripoved-mi. Gospa Köfer pa je pritegnilatudi nekaj piscev-gostov, kakoržupanjo Quantschnig, inž. ErichaHalleggerja, župnika Kassla, Fran-za Gasserja st. idr.Predstavitev knjige so popestrilioktet Gemischter Chor Ludmanns-dorf pod vodstvom Karl-HeinzaHaslauerja, mladinska skupinaAngels pod vodstvom PetreSchellander ter vnuka WolfgangKöfer na klarineti in Anna-MariaGasser na klavirju.Za Mohorjevo založbo je sprego-voril Hanzi Filipiè. Po predstavitvi jeavtorica, ki jo je vzorno podpiralavsa njena družina, vabila na pijaèoin prigrizek. Gostje so se radi odz-vali povabilu, popili kozarec ali dvain si po nakupu knjige priskbeli tudiavtorièin podpis.

Dva zelo produktivna literarnadelavca iz Bilèovsa:Theresia Köfer in Janko Ferk

Walter Mischkulnig prihaja iz Spodnje vesce, je pripadnik koroških Slo-vencev in je kot pristaš majhne narodne skupnosti najbrž še bolj pozorenin obèutljiv za vse zadeve diskriminacije družbenih slojev. Walter Mischkulnig je žel že ogromneuspehe in je imel že dosti razstav mdr. jebil zastopan s svojim umetniškim ustvar-janjem v Franciji. Tamkajšnji kusto Durand je ocenil umet-niške stvaritve Walterja s temi besedami:Ustvarjalni cilj umetnika Walterja Misch-kulniga ni v prenešeni lepoti in sijaju vklasiènem, vsakodnevnem smislu, tem-veè on želi uvesti nemir, neko nelagodje.Njegova dela so paè ravno nasprotje odumetnosti zaradi umetnosti.

Nekdo je rekel: Ne vzdržim, èe gledamte slike, reši jih že enkrat iz kletke vse teuboge ljudi. Ko mu je to neki "omrat" kotpravijo v Bilèovsu prijatelju dejal, mu jeodvrnil umetnik: Jaz nimam te moèi, jazjih ne morem. Ampak vladarji to lahkostorijo. Mislil sem na smrtne obsodbe“Avstrijca” Schwarzeneggerja, in so tuditaki zraven, ki niso krivi, ki pa so kljubtemu bili usmrèeni. Mislim na pregon inizseljevanje koroških Slovencev. Todareakcija družbe: molk in molk. Ampaktale molk hoèe umetnik pretrgati. Da, nevzdržni so te stvaritve umetnika.Ampak še bolj nevzdržno je naš molk,ko vidimo bedo, ampak imamo rokesklenjene, kot da bi ne videli niè.Slikekrièijo od nebovpijoèe nepraviènosti. Inob vsem tem pozabljamo, da smo ssvojo brezbrižnostjo sami v kletki.Ali zdaj gre umetniku duševno zaniè inslabo? On pravi da ne, on je sreèen, dru-žina je zdrava, ima prijetno odgovorno službo. Toda drugi so žalostni.

Die anderen sind totunglücklich, nicht ich, sagt der Künstler, wenn ihnjemand auf die dunklen, vermeintlich unmenschlichen Kreaturen in ihrerIsoliertheit, anspricht. Ich darf Sie alle recht herzlich bei der heutigen Aus-stellungseröffnung willkommen heißen. Provoziert der Künstler bewusst,indem er in seinen künstlerischen Werken Unruhe stiftet? Oder sehen wirden Mitmenschen in seiner Not gar nicht mehr, wollen ihn nicht sehen,schauen einfach weg, händeverschränckt? Mischkulnig malt nicht derKunst wegen, nein, er malt um auf die Ungerechtigkeiten aufmerksam zumachen.Von wo er dieses Gefühl der Ohnmacht wohl hat? Ist er als Kärntner Slo-wene noch feinfühliger, der beobachtet und sieht, was mit jemandemgeschieht, der aufschreit, der sich getraut seine völkerrechtlich verbrieftenMENSCHEN-Rechte einzufordern. Und ist derjenige, der die Freiheit für eine von ihm bestimmte Gerechtig-keit für sich gepachtet hat denn wirklich so frei, oder ist nicht geradezu ersein eigener Gefangener mit einem tiefen seelischen Schmerz.

Prviè pa se je zgodilo, da je celotno razstava že na vernisaži odkupil nekiugledni podjetnik, vsekakor priznanje in velik uspeh za umetnika WalterjaMischkulniga. Martin Pandel

Razstava umetniških del "Jacksona" Mischkulniga v Tinjah

Der Mensch im Spiegel / èlovek v ogledalu

Page 21: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Jožko Kovaèiè – 60-letnikPrejemnik srebrne plakete Javnega sklada Republike Slovenije

Priznani zborovodja Jožko Kovaèiè je pred kratkimobhajal svoj 60. rojstni dan. Dolgoletni glasbeni peda-gog Slovenske gimnazije je vodil gimnazijske zbore inz njimi dosegal na tekmovanjih visoka odlikovanja.Izdal je številne pesmarice in uèbenike. Po smrti Fran-ceta Cigana je vodil MePZ J. P. Gallus. Od leta 1988pa uspešno vodi moško pevsko skupino Vašèani pojo.Za svoje zasluge za ohranitev slovenske ljudske pesmina Koroškem je Jožko Kovaèiè prejel letos januarjasrebrno plaketo Javnega skada Republike Slovenije.Ob jubileju mu želimo še veliko ur glasbenega ustvar-janja.

Jožko Kovaèiè se je rodil 23. 10. 1946 v Podjerberkupri Št. Ilju, ki si je sezidal s svojo ženo Anneliese hišov Zgornji vesci, kjer živi od leta 1984 naprej. Po ljuds-ki šoli je obiskoval Slovensko gimnazijo v Celovcu, kjerje kot dijak tudi pel – tudi že kot sijajen solist – v zbo-rih pod vodstvom dr. Franceta Cigana ter sodeloval vgledališki skupini "Oder mladje". Predvsem pa jepostal znan kot vodja legendarne prve generacije"Veselih študentov"Iz slovenšèine in glasbene pedagogike je diplomiral nagraški univerzi, kjer je tudi uspešno vodil zbor graškihštudentov. Leta 1971 je postal uèitelj slovenšèine in glasbe naZvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Poleg obvez-

nega pouka je vodil razne zbore in inštrumentalne sku-pine; z izbranim zborom je dvakrat prejel srebrno pla-keto na Mednarodnem mladinskem pevskem festivaluv Celju. Po smrti dr. Franceta Cigana je prevzel tudimešani zbor "Jakob Petelin Gallus", z njim posnel dveplošèi in ga vodil na uspešni turneji po ZDA in Kanadi.Dve leti je vodil tudi "Mladinski zbor Bilèovs" in s svojoženo Mladinski zbor na Lipi nad Vrbo. Strokovno jepomagal veè glasbenim skupinam in zanje napisalvrsto zborovskih in instrumentalnih priredb.Veè let je bil osrednji zborovodja in odbornik Kršèans-ke kulturne zveze, strokovni mentor koroških zborov inpredavatelj na seminarjih. V tem okviru je uredil in izdalštevilne zbirke za mladinske zbore in šolske pesmari-ce; pripravil je tudi dva uèbenika za slovenski jezik inglasbeni pouk. Uredil je celotni zborovski opus dr.Franceta Cigana, ki ga je v devetih zvezkih od 1996 do2002 izdala KKZ Celovec. V tisku pa je tudi že desetain enajsta (zakljuèna) knjiga, ki bosta v kratkem izšli. V okviru projekta Pogovori v slovenšèini pa tudi v dru-gih nemških izobraževalnih ustanovah in v sodelovan-ju s KIS vodi tudi teèaje za nemško govoreèe, ki živijov dvojeziènih krajih, pa bi radi spoznali slovenšèino inse je nauèili aktivno uporabljati.Od leta 1988 vodi v naši obèini moško pevsko skupinoVašèani pojo, ki želi ohraniti in poživiti stare, domalapozabljene slovenske ljudske pesmi. V ta namensnema, zapisuje in prireja ljudske pesmi, ter jih s svo-jimi "Vašèani" z nastopi in posnetki na kasetah in zgo-šèenkah ljudstvu spet vraèa. Tako je nastalo že šestzvoènih zapisov – Slovenske koroške ljudske pesmi(1989), Podoknice (1990), Niè proti žanstvam (1992),Najlepše slovenske koroške ljudske pesmi (1995),Vašèani pojo daset liet (1998) in letos Pesmi koroškihSlovencev . Vašèani pojo so tudi izdali dve notni zbirkiz ljudskimi pesmimi. Posebnost skupine je tudi kon-cert pri Košarju na Gori, ki je zelo odmeven.

Jožko Kovaèiè je prejel za svoje obširnodelovanje na pedagoškem, glasbenemin organizijskem podroèju kulturnegaudejstvovanja Slovencev na Koroškem,s katerim je pomembno prispeval k tvor-nemu sožitju in utrjevanju slovenskenarodne samobitnosti, SREBRNO PLA-KETO JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE

SLOVENIJE ZAKULTURNE DEJAVNOSTI ZALETO 2005.

Fridiju Ogrisu v slovoDragi Fridi! Prijatelj in pevec se pos-lavlja, jemlje zdaj slovo!Kdo bi si mislil, da bomo to pesemtako kmalu morali zapeti Tebi dragiFridi. Pevke in pevci mešanega inmoškega cerkvenega zbora se Ti zahvalimo za Tvojeodkrito prijateljstvo, za Tvoj nasmeh in dobro besedo,s katero si nas razveseljeval.Rad si prepeval Bogu v èast, pa tudi narodno pesemTi je bila pri srcu. Vsak torek in petek smo se sreèalina vajah, peli ob nedeljah pri sv. maši, imeli številnekoncerte ter se sreèali v prijetni družbi.Ni bilo koncerta ali izleta, da Ti ne bi imel svojo kame-

ro s seboj. Imel si mnogo talentov, bil si zelo ustvarja-len. Mnogokrat si nam pokazal posnetke naših nasto-pov, praznovanj in izletov.Fridi, manjkal nam boš. Bog lonaj za vse. Tudi težkabolezen Ti ni odvzela veselja in navdušenje do petja.Še pred dobrim mesecem smo skupno peli na novo-letnem koncertu in kdo bi si mislil, da je to bilo zad-njiè. Ko se bomo v torek spet sreèali na vaji, bo ostalživ spomin nate Fridi, saj smo se s Teboj radi družili,peli in èastili Boga.Zakljuèil si zemsko romanje, vsemogoèni Gospod najTi podari zasluženi mir.Dragi Fridi, ne bomo Te pozabili!

Iz nagrobnega nagovora sopevca v Cerkvenem zboru Francija Krušica

Page 22: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Brodnikova družina

Adamièeva družinaBranèa vas 6

Družina Neli StinglerMuškava

Ani in Hanzi BoštjanèièBranèa vas 45

Lojze PušenjakBranèa vas

Regina in Toni KrušicMuškava

Velinja vas 9

RUPIJEVADRUŽINA

Pomoèeva družinaBilèovs 8

Irena in Gregor ReichmannBranèa vas

Pipanova družinaŽeluèe

Èinkmanova družinaŽeluèe

Vesele božiène praznike insreèno novo leto želi vsem

Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr wünscht allen

H E D E N I KSpeng l e r e i u nd Dachdeckung s GmbH

Der Fachberater für Ihr Dach!Vas partner v zadevah strehe!

9181 Feistritz i.R./Bistrica v R.

Vesele božiène praznike in sreèno novo letoFrohe Weihnachten und ein gutes Neues Jahr

Walter in Gabi MischkulnigSpodnja vesca

Kumrovadružina Bilnjovs 2

Page 23: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Blagoslovljen božiè in sreèno novo leto želiGesegnete Weihnachten und ein glückliches Neues

Jahr wünscht

Višja šola Št. PeterHLWA St. Peter

ravnateljmag. Štefan Schellander

Kržejeva družinaBranèa vas 2

Družina KapusBilèovs 23

Janèièeva družinaPodgrad

Žnidarjeva družinaBranèa vas 8

Fermova družinaGora

DR. MATEVŽ GRILCDR. ROLAND GRILCMAG. RUDI VOUKMAG. TATJANA ZABLATNIK –pripravnica

A-9020 KLAGENFURT/CELOVECKARFREITSTRASSE 14/IIITEL: 0463/54267FAX: 0463/54267-77E-MAIL [email protected]

Družina

Podgrad 71Berchtold-Ogris

Žalnikova družinaBilèovs

Strajnikova družinaStranje

Èebelarsko društvoBilèovs

KolterBilèovs 54

Dru�ina

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Vesele božiène praznikein sreèno novo leto želi

Matthäus MischkulnigFranzendorf/Branèa vas 2a9072 Bilèovs/LudmannsdorfTel. + Fax: 04228/38-7-28Handy: 0664-4647-302

Gesegnete Weihnachten undein gesundes Neues Jahr 2007

Treppenlifte, Hebebühnen, Schrägaufzüge, Sonderkonstruktionen

Page 24: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Vesele božiène praznikein sreèno novo leto želi

Frohe Weihnachten und einglückliches neues Jahr wünscht

ZADRUGAmarket

Škofièe/Schiefling – Bilèovs/LudmannsdorfTel.: 04228/31-68

Zobozdravnik

Dr. Jozi Weber9500 VVillach // BBeljak, BBahnhofstraße 77/1

Tel. 004242/26-443-331

Ravbarjeva družina�eluèe

družina

MletschnigŽeluèe 33

družinaDaniela in Toni Reichmann

Želuèe 19

FirmaAlexanderKruschitzVertretung für Räucherschränke und KnetmaschienenWellersdorf 13, 9072 LudmannsdorfTel: 04228/2085

družina

Ogris – WeberŽeluèe 30

BezirksdirektorGÜNTER KRUSCHITZVersicherungskaufmannMobil-Tel.: 0664/6127955

EurocarsAlex Kropiunig

Leutschacherstraße 99020 KlagenfurtTel.: 0463/31-640

KrdevovadružinaMošèenica

Krušèeva družinaMošèenica 6

Linèijeva družinaMošèenica 4

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto!Frohe Weihnachten und ein glückliches Neues Jahr

MEISTERTISCHLEREIMOJSTRSKO MIZARSTVOJOHANN SEHER

Wellersdorf/Velinja vas 49072 Ludmannsdorf/Bilèovs0664/5703956

Page 25: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Tomi in Monika GasserKajzaze

Družina

Cilka MischkulnigBranèa vas

Vsem našim gostom in prijateljem želimovesele božiène praznike in sreèno novo leto

GOSTILNAKNABERLE – SEHER

Velinja vastel. 04228/2087

ELEKTROTECHNIKKROPIUNIK

Franzendorf/Branèa vas 489072 Ludmannsdorf/Bilèovs

04228/33970676/3360619

Družina KovaèièZgornja vesca

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Roman PandelFranzendorf/Branèa vas 49Mobile: 0664 / 840 15 51

E-Mail: [email protected]

Družina

Urška in Martin PandelBranèa vas

Vesele božiène praznike insreèno novo letoFrohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr

DružinaTevži in Kata SeherVelinja vas 24

Rina in Folti KropiunikBilèovs 41

ww

w.p

osoj

ilnic

a-ba

nk.a

t

Page 26: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Vesele božiène praznikein sreèno novo leto želi

Gostišèe OgrisFrohe Weihnachten und eingesundes und glücklichesNEUES JAHR wünscht

Gaststätte Ogris-Miklavž

Košarjeva družinaGora

Rezi ValentinitschPotok 20

Žehnane božiène praznike, pa sreèno, zdravoin vasevo novo leto Vam žalo

pojoGesegnete Weihnachten undein harmonisches Jahr 2006

Vašèan eDružina

MaletzBilnjovs 2a

Blagoslovljenebožicne praznike

ter sreèno novo leto želi vsem obèanom

Slovensko prosvetno društvo bilka

Vesel božic in sreèno novo letoNani MischkulnigBranèa vas

Želim vsem faranomblagoslovljene

božiène praznikein sreènonovo leto

Ich wünsche allenPfarrangehörigen

gesegneteWeihnachten

und einglücklichesneues Jahr

župnikPfarrer

Krušèeva mamaVelinja vas

Družina

Rupert in Mojci GasserBilèovs

Družina

Gasser Potok 20

Vesel božic in sreèno novo letoKrista Krušic z družinoVelinja vas 25

Sramsiènikovadružina

Stranje

Page 27: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Želimo vsem obèankam in obèanomvesele božiène praznike in sreèno novo leto 2007

MIZARSTVOTISCHLEREI

August ZablatnikBilèovs/Ludmannsdorf 45, Tel./Fax: (04228)2983

Vesele božiène praznike in sreèno novo leto Vam želijo

Vese

le b

ožiè

ne p

razn

ike

in sr

eèno

nov

ole

to ž

eli v

sem

Froh

e Wei

hnac

hten

und

ein

glü

cklic

hes

Neu

es J

ahrw

ünsc

ht a

llen

Želimo vsemstrankamblagoslovljenebožiènepraznikein sreènonovo leto

Page 28: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Nedeljo 26.11.2006 so bili pri sv. maši v Bilèovsupoèašèeni zaslužni cerkveni pevci in pevke, kiprepevajo Bogu v èast že 50 ali veè let.Angela Ogris-Martiè je v imenu pevk in pevcevorisala življenje cerkvene pevke in svojih sopevkin pevcev v preteklih 50 letih.

Irmi Standmann

Visoko odlikovanje zasluženim cerkvenim pevkam in pevcem

V Bilèovsu imamo kar precej še vedno aktivnihpevk in pevcev, ki so prejeli škofovo listino inmedaljo sv. Cecilije, ki se podeli v poèastitev zas-luženih cerkvenih pevcev.V imenu farnega sveta sta izroèila te listine pred-sednica Ana Gasser in èlan Franci Krušic.

Angela Ogris-Martiè Franc Safran Hani Ogris

Jožko Boštjanèiè Marjan Einspieler

Mihi Schellander Nani Sitter Peter Sitter

Rupert Gasser Rupert Reichmann Tomi Gasser

Page 29: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Izlet v SlovenijoV nedeljo, 15.10.2006, se je podala veèja skupina Bil-èovšèanov na izlet v Slovenijo, ki ga je organiziralaKmeèka izobraževalna skupnost in vodil njen predsed-nik in obèinski odbornik EL Miha ZablatnikPrva postaja je bila tik za Dravogradom na stari kme-tiji Klanènik,leži na sotoèju treh dolin, Mežiške, Mis-linjske in Dravske doline. Pri njih so bili na programuogledi govejega hleva z 80 glavami živine, prašièji hlevs 35 plemenskimi svinjami, tropo damjakov in muflo-nov, kamor je kmet skupino popeljal s traktorjem vposebej prikrojeni turistièni prikolici Sledilo je zelo obilno kosilo v kmeèki gostilni na poti vSlovenske Konjice.Posebna atrakcija je bil sprehod skozi grajski parkDvorca Trebnik in skozi tematsko zasnovani zelišènivrt.Vodièka gradu je s svojim znanjem navdušila obisko-valce, da kar niso hoteli nadaljevati poti. Nazaj v dvor-cu je sledil v notranjosti ogled v zelišène galerije inpredstavitev tipiènih slovenskih zelišè in izdelkovdomaèe blagovne znamke, programov Za zdravje, Zalepoto, Za kulturo bivanja, Za prijetne trenutke in Daril

za vse priložnosti. V grajski kuhinji je sledila pogostitevs èajem in žganjemVinogradnik Založnik pa je nato odpeljal skupino napokušnjo vina na svojo kmetijo. Tu je dal poskusitisvoja bela vina od suhega do vrhunskega jagodnegavina. Ob prigrizku in kostanjih je kar kmalu zazvenelatudi pesem. Ob mraku se je vsak hitro okrepil še zžlahtno kapljico za domov in prepevajoè in dobre voljese je skupna vrnila domov.

sliki: Ogris-Weber

Z režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem iz Radiš soBilèovške "frajle" naštudirale igro "Skrivnosti iz šolske-ga veceja" Olge Paušiè in jo predvajale 11. in 12.novembra 2006 v Miklavževi dvorani v Bilèovsu. Kar obèudovanja vreden je bil nastop mladih deklet zjasno in razloèno izgovorjavo, sigurnim gibom in dobromimiko. Igrale so, kakor da bi bile res na šolskem WC-ju in ne na odru. V tej igri so podale probleme svojegašolskega vsakdana.

Igrale so: Isabella in Michaela Hallegger, Klara Jesen-ko, Marina Hedenik, Mirjam Einspieler, Petrissa Gas-ser, Lena Wuzella, Tadeja Mischkulnig in Anja Kregar.Kostume si je priskrbela supina sama, za tehniko pa jebil odgovoren Martin Kropiunik. Oder sta pomagala postaviti Melina in Gregor Reich-mann, kot mentorici sukine pa odgovorajata Janja Kol-ter, ki je tudi sooigrala, in Ani Reichmann.

Gledališka skupina "frajle" SPD Bilka

Page 30: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

VIŠJA ŠOLA Št. Peter – inovativna šola s tradicijoHLW St. Peter – die Schule mitTradition & InnovationElektrosmog – Die unsichtbare Gefahr!Kann die Strahlung von Handys oder Mobilfunkstatio-nen der Gesundheit schaden oder nicht? Über dieseFrage streiten sich Experten bis zum heutigen Tag, esgibt aber in zunehmendem Maß Befürchtungen, dassHochfrequenzstrahlung negative Auswirkungen auf dieGesundheit des Menschen haben kann. Zu diesemThema gab es an der HLW / Višja šola St. Peter einenInformationsvortrag von Frau Dipl. Ing. Grubauer.

Die Referentin erläuterte, dass bereits wissenschaftli-che Beweise für die negativen Auswirkungen derStrahlung von Mobilfunksendern, -stationen und Mobil-telefonen vorliegen. Aus aktuellen Studien geht hervor,dass bei häufiger Benützung des Handys das Krebsri-siko, speziell die Entstehung von Hirntumoren undLeukämie, erhöht wird und die Hochfrequenzstrahlungauch Unfruchtbarkeit des Mannes zur Folge habenkann.

Mobilfunkbetreiber hingegen streiten jede Studie ab,welche belegt, dass Mobilfunkstrahlen schädlich fürunseren Organismus sind.

Elektrosmog – Jeder ist betroffen!

Würde man sichzum Beispiel ineine Straßenbahnsetzen, und in die-ser benützen nurdrei Insassen dasHandy, so würdendiese drei Handysauch alle anderenFahrgäste "ver-strahlen".Aber auch jedese ingescha l te teHandy strahlt!Sobald ein Handyim Stand-by-Betrieb ist, sucht

es in periodischen Intervallen einen Sender (Handy-masten).

Anhand von praktischen Beispielen sahen die Schüle-rInnen, welche Auswirkungen Handystrahlen auf das

Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufedes Konvents der Schulschwestern

Višja šola za gospodarske poklicezavoda šolskih sester

Istituto superiore turistico-commerciale

Informationen | informacije| informazioni:St. Peter 25

A-9184 St. Jakob/Št. JakobTel. 04253/2750; Fax 04253/275015

www.hlw-stpeter.atE-mail: [email protected]

Schulleiter/vodja šole/preside:Mag. Stefan Schellander

Blutbild, die Erwärmung des Gehirns und Strangbrü-che der DNA haben. Mit einem Messgerät, das dieHochfrequenzstrahlung in akustische Signale umwan-delt, konnte man hören, wie lang es dauert, bis einGespräch von einem Handy zum Sender aufgebaut istund welche enorme Strahlung dabei frei wird.

Jeder Einzelne von uns ist in Bezug auf Elektrosmogaufgerufen, verantwortungs-voll mit dieser Technolo-gie umzugehen, damit nicht in naher Zukunft unserLeben von neuen Krankheitsbildern sowie von derMobilfunkbranche bestimmt wird.

"Carpe noctem" – uspel maturantskiples Višje šole / HLW Št. Peter

Zelo pester matu-rantski ples, ki jepotekal 24.novembra v Kul-turnem domu v Št.Jakobu, so letosorganizirali matu-rantke in maturan-ti Višje šole v Št.Petru. Maturanti

so poskrbeli za zanimiv celoveèerni program s tombo-lo, bifejem, z dražbo in koktejl barom. Veèer so otvori-li s polonezo, višek veèera pa je bil zabavljiv polnoènivložek z razliènimi plesnimi prispevki. Za dobro poèut-je je poskrbel ansambel Svetlin iz Slovenije. Celotenveèer se je nadaljeval vse do zgodnjih jutranjih ur, sajje bil moto plesa "carpe noctem" (izkoristi noè).

Letošnji maturantki iz Bilèovsa: Julija Einspieler inAnna Hobel

Page 31: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Eine Melodie der KulturenSelten wird man in London überrascht.Das alltägliche Leben spiegelt einen

kunterbunten Schauplatz wieder, woLeben, Spaß und harte Arbeit vereintund wie in Hell's Kitchen zum Kochengebracht werden. Dieser Sommer istnicht nur aufgrund der ungewohnt war-men Temperaturen in der Großstadtuntypisch, sondern es wurde auch denin London lebenden Österreichern indiesem Sommer ein kleines Stück Hei-matsgefühl bescherrt. Mit der Hilfeeiner in London lebenden Gruppe vonAuslandsösterreichern, wurde es 18Kindern / Jugendlichen aus Ludmanns-dorf in Kärnten ermöglicht ihr Talent inLondon zu präsentieren und durch ihreMusik Kärnten und Österreich auf einerWeltbühne darzustellen. Der Jugend-chor 'Die Angels' aus Ludmannsdorfhat Kärnten für einen kurzen Momentins Londoner Rampenlicht geholt undam Donnerstag den 13. Juli in derösterreichischen Botschaft in Londoneinen Liederabend mit Volksmusik ausbeiden Nationen präsentiert. Die öster-reichische Botschafterin Frau DrGabriele Matzner-Holzer und der slo-wenische Botschafter Herr Iztok Miro-šiè luden ein, um gemeinsam ein StückHeimat mit ihren Gästen aus beidenLändern durch die Kinder und ihre vor-getragene Musik zu genießen. Mit vielLob hinterließen die Kinder einenunvergeßlichen Eindruck auf dieGäste, die sichtlich von den vorgetra-genen Heimatliedern gerührt waren. Die weiteren Aufenthaltstage der'Angels' in London wurden mit Sightse-eing und Shoppen verbracht. Die fürviele unfreundliche Großstadt zeigtesich von ihrer besten Seite und mitgroßzügiger Gastfreundschaft gegenü-ber der Chorgemeinde. Das Lächelnder Kinder und der erwachsenenBegleitpersonen bereitete unter ande-rem der grauen City of London unddem schaurigen London Dungeon vielSonnenschein. Die gut orientierten'City Guides', gebürtige Kärntner undSteirer, sorgten dafür, daß die Aben-teurwelt der Großstadt von allen

genossen wurde. Dank der Bemühun-gen der Organisatoren, Freunde desChors, und der Chorleiter, wurde nichtnur den Kindern und ihrem Publikumeine große Freude bescherrt, sondernes wurden die Völker Europas wiederein Stück näher zueinander gebracht.

Winnie Wutte, London

Isabella Hallegger schildert ihreEindrückeWie jedes Jahr veranstaltet derJugendchor einen Ausflug. Der dies-jährige Ausflug führte uns, über dieGrenzen hinweg nach London, wo wirauf die österreichische Botschaft ein-geladen waren, um dort ein Konzert zusingen.Dieser Abend wurde mit dem dort ver-antwortlichen slowenischen Botschaf-ter gemeinsam veranstaltet. Beinahe

alle Zuhörer hatten Tränen in denAugen, was uns das Gefühl gab, ihnenwirklich ein Stück unserer Heimat insweit entfernte London gebracht zuhaben. Nach dem Konzert wurdenneben einem Imbiss Kontaktegeknüpft, Freundschaften geschlossenund Gespräche geführt. Die Bilanz war sehr positiv. Jeder derAnwesenden lobte uns und bedanktesich für das unvergessliche Konzert. Indiesen Momenten wird vielen bewusst,dass sich unser Bemühen, unsereAnstrengungen und die unzähligenLiederproben gelohnt haben. Die nächsten Tage wurde London vonuns erkundigt. Mit dem "Sightsseing-bus" fuhren wir durch die Stadt, sahenuns all die vielen Sehenswürdigkeitenan; wie zum Beispiel die Tower Bridge,London Eye, House of Parlament… .Auch die Oxford Street, Harrods undandere Geschäfte wurden von unsbesichtigt.Leider hatten wir wenig Zeit zum Ein-kaufen, da wir so viel wie möglich vonLondon sehen wollten und somit einvolles Programm hatten. Trotz allemwar ein Picknick im Hyde Park nochdrinnen.Auch ein Musical – Besuch darf beieinem Londonaufenthalt nicht fehlen.

Wir sahen uns das Musical "Dancing inthe streets" an, von dem wir alle über-aus begeistert waren. Den Abschlussunseres Aufenthaltes krönte noch dieHeilige Messe in der WestminsterCathedrale. Sehr beeindruckend warder Chor, der die Messe zu einemunvergesslichen Erlebnis werden ließ. Am meisten freuten wir uns aber allewieder auf die heimische Kost und diedaheim gebliebenen. Ich möchte mich bei unserer Chorleite-rin Petra Schellander, den Begleitper-sonen sowie bei Giti Wuzella rechtherzlich bedanken. Ohne Gitis Freun-den Bernd, Winnie, Chillie und David,die unseren Aufenthalt in London,schon Monate vorher, bis ins kleinsteDetail organisiert und geplant habenund uns ständig begleiteten, wärediese unvergessliche Reise nicht mög-lich gewesen. Vielen herzlichen Dankauch an Bernd, Winnie, Chilli undDavid.

Isabella Hallegger, Chormitglied

Bilèovški pevci "Angels" v Londonu Kdaj se že nudi priložnost, da lahkoposlušaš v dragoceno opremljenih pro-storih avstrijske ambasade v Londonukoroški dovojezièen zbor? Odkar živimkot dunajski koroški Slovenec od leta2004 naprej v Londonu, preživljamsamo poletne dopuste na Koroškem. Po nakljuèju sem zvedel, da pride vLondon bilèovški mladinski zbor"Angels". Ta veèer, na katerega stavabila avstrijska ambasadorka Gabrie-le Matzner in slovenski ambasadorIztok Mirosiè v Londonu, je nudil lepopriložnost, da navežem ali obnovimštevilne stike. V èudovitih prostorihavstrijske ambasade in v prijetnemvzdušju londonskega poletnega veèeranam je skupina "Angels" nudila dobrouspelo mešanico narodnih in modernihmelodij in predstavila tudi svojo doma-èo obèino Bilèovs. Ob mrzlem bifeju,vinu in prijetnih pogovorih je trajaluspeli veèer dolgo v noè. Na simpati-èen naèin je ta prireditev podèrtalaidejo za veèjeziènost in demonstriralazanimanje za druge dežele in kulture.Katero mesto je bolj primerno za takosporoèilo kot London, eno najbolj raz-nolikih in mnogojeziènih mest sveta?

Štefan Tino Kulnik, London

Unsere Jugend in London / Naša mladina v Londonu

Page 32: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Mihi Sablatnik, naš 19-letni Bilèovšèan je 04. marca2006 na svetovnem prvenstvu juniorjev v alpskemsmuèanju v kanadskem Le Massifu slavil svoj doslejnajveèji uspeh in postal svetovni prvak v super-veles-lalomu. Hkrati je osvojil tudi prvo zlato kolajno na temSP za Avstrijo! Mladi športnik, ki je letos zakljuèil športno gimnazijo vStamsu na Tirolskem z maturo, je že v lanskoletnisezoni nastopil na svetovnem prvenstvu juniorjev vBardonecchii. Njegov najboljši rezultat je bilo 7. mestov kombinaciji, sicer pa je bil med drugim lani tudiavstrijski viceprvak mladincev v super-veleslalomu intretji v veleslalomu. V sezoni 2002/2003 pa je bilavstrijski mladinski prvak v veleslalomu. Naslov sve-tovnega prvaka pri juniorjih v super-veleslalomu jenedvomno njegov doslej najveèji uspeh, h katerimiskreno èestita tudi uredništvo Naše obèine.ŠD Šentjanž, obèina Bilèovs, strešni športni organiza-ciji ASKÖ in Slovenska športna zveza, zastopnikisponsorjev ter številni domaèini so 10. marca 2006 naPotoku priredili novemu juniorskemu svetovnemuprvaku Michiju Sablatniku prisrèen sprejem.

Vrhunskemu športniku, ki je po 15-urnem poletu èezVeliko lužo prispel na salzbursko letališèe, kjer ga jeprièakal njegov oèe Rudi in z avtom pripeljal na Potok,kjer ga je pred gostilno Schaunig prièakala velika mno-žica, so v kratkih govorih èestitali županja ŠtefkaQuantschnig, predsednik ŠD Šentjanž dr. Tomi Partl,tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan ter pred-stavnik glavnega sponsorja Hypo Bank international,podpredsednik ASKÖ na Koroškem ter kot dolgoletnilokalni sponsor Franz Gasser mlajši. Vsi so izpostavilivrhunski podvig mladega bilèovškega športnika in muzaželeli nadaljnjo uspešno pot na podroèju športa kottudi v osebnem živiljenju. "V Kanadi so ti rekli World champion, tu doma te poz-

dravljamo kot Weltmeister in svetovni prvak", je dejalPartl in pritrdil, da je ta uspeh Sablatnika krona v zgo-dovini uspešnega delovanja športnega društva Šent-janž v Rožu.

Tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan je v svo-jem govoru izpostavil, da je Michi Sablatnik s svojimuspehom moèno prispeval k nadaljnji osebni promociji

a tudi promociji Koroške in Roža kot regije vrhunskihšportnikov. Sablatnikovim staršem Rudiju in Elfiji terŠD Šentjanž pa je izrekel zahvalo, saj so bili tisti, ki sopoložili temelj za uspešno kariero mladega športnika. Michi Sablatnik se je zahvalil za prisrèen sprejem,obèina pa je udeležence povabila na pijaèo in majhenprigrizek v gostilno Schaunig. V pogovoru z novinarjipa je novi svetovni prvak pristavil, da je njegov sredn-jeroèni cilj mesto v avstrijski ekipi, ki mu bo zagotavlja-lo nastop v tekmah svetovnega pokala.

Odlièno 19. premierno mesto za našega juniorskegasvetovnega prvaka Michija Sablatnika v Svetovnempokalu!Novi svetovni prvak pri juniorjih Michi Sablatnik je vsuper-veleslalomu odlièno opravil svoj premierennastop v Svetovnem pokalu alpskih smuèarjev. 16.marca 2006, na zadnji super-veleslalomski tekmisezone 2005/2006. Kvalificiral se je z osvojitvijo naslo-va juniorskega svetovnega prvaka v tej disciplini indosegel odlièno 19. mesto. Mdr. je bil celo hitrejši odzmagovalca v skupnem seštevku v smuku z AvstrijcemWalchhoferjem!Kakor kaže slika, so zanj navijali njegovi številni prija-telji v Miklavževi gostilni pred televizorjem.Tudi obèina podpira Michija Sablatnika po svojihzmogljivosti, kakor tudi dežela in sponsorji Hypobank,Eurocars, Kärntner Landesversicherung idr. – z dežel-nim svetnikom Schantlom so prišli vsi na povabiložupanje Quantschnig k predaji podpore.

slike: Kuess

Michi Sablatnik naš svetovni prvak!

Page 33: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

V nedeljo, 26.11.2006, je moškapevska skupina Vašèani pojo pred-stavila na koncertu v avli ljudskešole v Bilèovsu svojo novo zgo-šèenko "Pesmi koroških Sloven-cev". Polno nabita dvorana je znavdušenjem sledila programu.Alex Schuster je v domaèem nare-èju z rožeškim naglasom hudomu-šno spremljal skozi program. GertGaunersdorfer pa je prebral – tudiv rimah – dve pesmi v nemškemprevodu. Vrhunsko organiziranikoncert je vkljuèeval tudi PowerPo-int prezentacijo k vsaki pesmiustrezno ozadje z informacijami,teksti ali s prevodi v nemšèino.Vodja pevske skupine Jožko Kova-èiè je zbral pesmi pri Bilèovšèanihin nekaj tudi v bližnji okolici ter jihpriredil za moški zbor in tudi zamoški trio. Dodatno pa je nekate-rim pesmim priredil še instrumen-talno spremljavo. Èlani ansamblaKorenika in Kristijan Filipiè so zboroz. trio v nekaterih priredbahspremljali tudi na koncertu. S posebno pesmijo se je zborspomnil tudi to leto umrlega èlanazbora Fridija Ogrisa in nato vsapublika z minuto molka – res zelospodoben spomin na enega našihnajveèjih pevcev in kulturnih delav-cev v naši obèini.Vsa publika pa je tokrat zapela kardvakrat z Vašèani pesem MilkeHartmannove in Hanzija Artaèa"Ob reki Dravci. ..." ob spremljaviansambla Korenika.Po koncertu so prireditelji vabili nakapljico in prigrizek, ki so ga pripra-vile žene pevcev.. Trio Maxi Sima, Jožko Kovaèiè inAlex Schuster se izredno dobro

ujemajo in èlovek prav uživa, kovidi kako tudi sami radi pojejo. Kri-stijan Filipiè na svoji preèni flavti inèlani ansambla Korenika pa jih

sijajno spremljajo. Zelo posreèeneso tudi pesmi, ki jih zaène trio innato nadaljuje vsa pevska skupina.Dodatna osvežitev tega popoldne-va pa so bili mladi pevci iz Rožeka,ki jih vodi Gerti Schuster. Tudi tazbor "Didldumdaj" je pred kratkimizdal svojo prvo zgošèenko in pred-stavil iz nje nekaj pesmi. Zbor pojev obeh deželnih jezikih, zelo posre-èeni pa so njihovi nareèni teksti inzelo jasna in razumljiva izgovorja-va. Tudi ta skupina se poslužujeinstrumentalne spremljave. Pevska skupina Vašèani pojo odvseh zborov v Bilèovsu najbolj goji

in poje domaèo bilèovško pesem.Izdala je šest zvoènih zapisov –Slovenske koroške ljudske pesmi(1989), Podoknice (1990), Niè protižanstvam (1992), Najlepše slo-venske koroške ljudske pesmi(1995), Vašèani pojo daset liet(1998) ,Pesmi koroških Sloven-cev(2006) – in dve notni zbirki. Jetudi skupina z najveèjimi nastopi vBilèovsu, ki dela naši obèini širompo svetu najveè in najboljšo rekla-mo s svojim petjem. In kljub temuVašèani pojo v "LudmannsdorferGeschichten" niti niso omenjeni.

Vašèani pojoPredstavitev zgošèenke "Pesmi koroških Slovencev"

Trio Vašèani pojo

Der Männerchor "Vašèani pojo"singt auf dieser CD authentischeVolkslieder der Kärntner Slowenen

undpopu-läreMelo-dienslowe-nischerAuto-renaus

Südkärnten. Nach Peter Roseg-gers Spruch "Wer dem Volk seinLied wiedergibt, das entschwin-dende, der gibt ihm seine Seele

ansambel "Didldumdaj" iz Ro�eka je navdušil bilèovško publiko....

wieder" hat Prof. Kovaèiè von fol-genden Ludmannsdorfer Vorsän-gern Arrangements für den Män-nerchor geschaffen: Emi Schellan-der-Kajžnik aus Selkach (Al mi gavžigamo, Ko ptièica na tuje gre),Mihi Einspieler-Èrni aus Oberdörfl(Dedej ta stari), Fridi Ogris-Žnidaraus Franzendorf ( Te pavr pa hra-hovco seje), Ani und Peter Sitteraus Selkach (Kakor grejo meglice),Šiman Kröpfl aus Bach und HanziSchellander aus Moschenitzen(Smo šuštarja prosili), und dieGruppe Emi Schellander, AngelaOgris-Martiè, Kati Weiss, Leonhardund Marjan Einspieler (Glej, glejkak mimo gre, Mi smo Vašèani).

Page 34: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Conclusio

Dieses Symposium in Tainach/Tinje hat sich dem Pro-blem des Schutzes und der rechtlichen Durchsetzungder Rechte der nationalen Minderheiten auf nationaler,regionaler und überregionaler Ebene gewidmet. Es hatfestgestellt, dass Defizite auf allen diesen ebenenbestehen. Diese Mängel resultierenentweder aus dem Fehlen geeigne-ter Institutionen, der Rechtsver-bindlichkeit von Entscheidungen,der Zugänglichkeit für Einzelper-sonen wie auch aus Problemen beider Durchsetzung von Entschei-dungen. Es zeigte sich, dass oftpolitische Überlegungen und Moti-ve die rechtlichen Argumente über-wiegen.Österreich hat bereits öfters Initiati-ven zur Verbesserung der recht-lichen Mechanismen unternommen,ohne dass diesen Versuchenumfassende Erfolge beschiedenwaren.Dieses Symposium hofft, dass dieneue Bundesregierung ihre Bemü-hungen auf internationaler wieösterreichisch nationaler Ebenefortsetzt, um diese Defizite abzubauen, die im recht-lichen Schutz und in der rechtlichen Durchsetzung derdieser Rechte - einschließlich der Umsetzung der Ent-scheidungen von Höchstgerichten - noch bestehen.Diese Bemühungen sind nicht nur im Interesse dernationalen Minderheiten, sondern auch in dem desRechtsstaates und des Mehrheitsvolkes des Staates.

Für das SymposiumUniv.-Prof. Dr. Gerhard Hafner e.h.

Sklepi

Simpozij v Tinjah/Tainach se je posvetil problemuvarstva in pravne uveljavitve pravic narodnih manjšinna nacionalni, regionalni in nadregionalni ravni. Ugoto-vil je, da obstajajo pomanjkljivosti na vseh predstavlje-nih ravneh. Te pomanjkljivosti so pogojene tako s

pomanjkanjem pri-mernih institucij,pravno obvezujoèihodloèitev, dostopaposameznika kottudi s problemi priuveljavljanju odloèi-tev. Izkazalo se je,da politièna razmi-šljanja in motivipogosto prevladu-jejo pred pravnimiargumenti.Avstrija je že veè-krat zaèela s pod-budami za izbolj-šanje pravnegamehanizma, vendarbrez vidnejšegauspeha. Simpozijupa, da bo nova

zvezna vlada tako na mednarodni kot notranjeavstrijs-ki ravni nadaljevala s pobudami za odpravo teh defici-tov, ki obstajajo pri pravnem varstvu in pravni uvevlja-vitvi teh pravic – vkljuèno z izvajanjem odloèitev najviš-jih sodišè. Ta prizadevanja niso samo v interesu narod-nih manjšin, ampak tudi v interesu pravne države innjenega veèinskega prebivalstva.

za simpozijuniv.-prof. dr. Gerhard Hafner

Symposium im Bildungshaus Sodalitas in Tainach/Tinjeim Oktober 2006 zum Thema: Schutz und Durchsetzungder Rechte nationaler Minderheiten/Varstvo in uveljavitevpravic narodnih manjšinv. l. n. r. : Bildungsreferent Martin Pandel, Botschafter der Rep. Österreichin Ljubljana Dr. Zdravko Inzko, Außenminister Dr. Dimitrij Rupel, Botschafterder Rep. Slowenien in Wien Dr. Ernest Petriè

Page 35: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Unsere GemeindeNaša obèina

Mešani pevski zbor Bilke, ki je že na koncertu vBilèovsu navdušil publiko, je bil med 23. in 26.junijem 2006 na pevskem festivalu v Budimpešti.Nastopal je dvakrat, s posvetnimi pesmimi na tek-movanju v soboto 24.6.2006 in v nedeljo je pevs-ko oblikoval mašo v Szent Istvan Baziliki in pomaši pred oltarjem zapel še neklaj posvetnihkoroških slovenskih pesmi.

Mešani pevski zbor Bilka v Budimpešti

Vigredni koncert

Vigredni koncert – mešani zbor po afriškoPosebno navdušenje je bilo, ko je zbor zapelob sprelmljavi bobnarja Paulusa dve afriškipesmi

Mlada EL-BilèovsVam vošèi vesel Bo�iè

tersreèno

in zdravo novo leto 2007

Page 36: Naša Unsere obèina Gemeinde - elnet.at · Kanalizacija v Želuèah Za Želuèane obstaja možnost, da si lahko rešijo problem èišèenja odplak tudi na individualni naèin oz

Naša obèina Unsere Gemeinde

Toplo ognjišèe in smeh v oèeh, iskreno želimo vam v teh prazniènih dneh. Da zdravja in sreènih trenutkov nešteto, v obilju nasulo

bi novo vam leto!

Mit herzlichen Weihnachtsgrüßen verbinden wir unseren Dank für dieangenehme Zusammenarbeit im Gemeinderat, in der

Gemeindeverwaltung und mitallen GemeindebürgerInnen!

EL-skupina BilèovsEL-Team Ludmannsdorf