12
SKUPN ST Jubilej! Že 20 let obstajajo Kugyjevi razredi, dijaki letošnjega 1.c- in 1.d-razreda pa so priœeli šolsko leto z uœenjem italijanšœine v Bistrici na Zilji (veœ na straneh 2/3). Jubiläum! Schon 20 Jahre gibt es die erfolgreichen Kugyklassen, heuer starteten die ersten Klassen mit Italienischunterricht im Gailtal ins Schuljahr (S. 2/3). KULT v Šentprimožu KULT in St. Primus Posebna „Kulturna uknja lepih trenutkov“ v žarišœu Das besondere „kulturelle Schlupfloch“ im Blickfeld Stran / Seite 5 „SLOMAK na stranskem tiru“ „SLOMAK im Abseits“ Rudi Pavšiœ o Slovenski manjšinski koordinaciji SLOMAK Rudi Pavšiœ über die Slowenische Minderheitenkommission Strani / Seiten 10–11 „SLAVIT“ rojeva plodove „SLAVIT“ trågt Fr¨chte Uspešna izmenjava dijakov na Sloven- ski gimnaziji v okviru projekta Erfolgreicher Schüleraustausch am Slowenischen Gymnasium Strani / Seiten 6–7 November | november 2018 | Številka 1 (57) Zugestellt durch Østerreichische Post AG Slika/ Foto: Slovenska gimnazija

SKUPN ST NOVICE Rešitev vprašanja sistemskega financi-ranja Novic je nujno potrebna. Dejstvo je, da narodna skupnost obstaja z jezikom –z govorjenjem in s tiskano besedo. Zato

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • SKUPN ST

    Jubilej! Že 20 let obstajajo Kugyjevi razredi, dijaki letošnjega 1.c- in 1.d-razredapa so priœeli šolsko leto z uœenjem italijanšœine v Bistrici na Zilji (veœ na straneh 2/3).

    Jubiläum! Schon 20 Jahre gibt es die erfolgreichen Kugyklassen,heuer starteten die ersten Klassen mit Italienischunterricht im Gailtal ins Schuljahr (S. 2/3).

    KULT v ŠentprimožuKULT in St. Primus

    Posebna „Kulturna uknja lepihtrenutkov“ v žarišœu

    Das besondere „kulturelle Schlupfloch“im Blickfeld

    Stran / Seite 5

    „SLOMAK na stranskem tiru“„SLOMAK im Abseits“

    Rudi Pavšiœ o Slovenski manjšinskikoordinaciji SLOMAK

    Rudi Pavšiœ über die SlowenischeMinderheitenkommission

    Strani / Seiten 10–11

    „SLAVIT“ rojeva plodove„SLAVIT“ trågt Fr¨chte

    Uspešna izmenjava dijakov na Sloven -ski gimnaziji v okviru projekta

    Erfolgreicher Schüleraustausch amSlowenischen Gymnasium

    Strani / Seiten 6–7

    November | november 2018 | Številka 1 (57)Zugestellt durch Østerreichische Post AG

    Slika/ Foto: Slovenska gimnazija

  • 2 Skupnost 1/2018

    NOVICERešitev vprašanja sistemskega financi -ranja Novic je nujno potrebna. Dejstvo je,da narodna skupnost obstaja z jezikom – zgovorjenjem in s tiskano besedo. Zato jezagotovitev sistemskega financiranja edi -nega skupnega koroškega slovenskegatednika, ob cerkvenem listu Nedelje, ne -ogibno potrebna. To moramo prvotno do -seöi s pogovori z zvezno vlado. Seveda paje ob tem potrebno opraviti tudi domaöenaloge, kot je to vprašanje organizacijskestrukture. Bralke in bralci, kot nosilci lista vokviru društvene ali zadružne oblike, bi go-tovo bila najbolj zaželena, tudi s stranipredstavnikov SKS. Öe to ni možno doseöipa bo potrebno, da bomo nosilci organi-zacijske strukture vse tri politiöne organi-zacije. Ob zagotovitvi financ pa bo potreb-no, da zagotovimo tudi nov profesionalenin strokoven kader, ki bo poskrbel za vse-binsko in uredniško kvaliteto öasopisa, kottudi za profesionalni nastop po raznih so-cialnih medijih (na primer inštalacija app-a). S skupnimi moömi to lahko hitro zago-tovimo.

    Bisher ist es nicht gelungen, eine syste -mische Finanzierung der einzigen slowe -nischen Wochenzeitung Novice zu errei -chen. Es wird notwendig sein, für diesesdringliche Problem mit der neuen Bun-desregierung so schnell wie möglich eineLösung zu finden. Die slowenische Wo -chenzeitung konnte bisher vor allem auf-grund der Förderungen der Republik Slowe-nien aufrechterhalten werden. Dieser Zu -stand ist für mich unbefriedigend, da es inerster Linie eine Verpflichtung der RepublikÖsterreich sein sollte, zumindest eine Wo -chenzeitung für die autochthonen Volks-gruppen in der jeweiligen Volksgruppen-sprache zu gewährleisten. Das geschrie -bene Wort ist existentiell für den Erhalt un-serer sprachlichen Vielfalt.

    Vir/Quelle: Dolinschek

    ~~~~•~~~~

    Pobudnik Reginald Vospernik in dolgoletna spremljevalka ter trenut-na koordinatorica Kugyjevih razredov, Olga Gallob, o uspešnem pro-jektu.

    Initiator Reginald Vospernik und die derzeitige Koordinatorin derKugy-Klassen, Olga Gallob, über das erfolgreiche Projekt.

    Bernard Sadovnik predsednik SKS / Vorsitzender der SKS

    20 let Kugyjevi razredi /20 Jahre Kugy-Klassen

    ~~~~•~~~~

    Reginald Vospernik:

    „Pred 20 leti, ob iztekajoöi sedobi mojega ravnateljevanja,se mi je ob krepki asistencipionirske skupine – vanjo sodijo zlastiZalka Kuchling, sedanja ravnateljica, ro-manistka Olga Gallob in Miha Vrbinc, kas-nejši ravnatelj – porodila zamisel o veöje -ziöni gimnazijski vzgoji. Sledeö alpsko-jadranskim kulturno-jezikovnim danos-tim naše skupne alpsko-jadranske domo -vine je bilo treba za idejo Kugyjevih razre-dov, imenovanih po znanem gorniku inpisatelju Juliusu Kugyju, Tržaöanu z zilj -sko-slovenskimi koreninami, za idejomul tikulturne vzgoje šele pridobiti so -mišljenike. Marsikdo je bil sprva do idejezadržan. K sreöi je skeptike razvoj zadnjihdvajsetih let prepriöal o pravilnosti tegasodobnega naöina kulturno-jezikovnegaposredništva. Imena in študijske smeriter kasnejše poklicne kariere kugyjevcevgovorijo prepriöljiv jezik, kako zelo udarnaje zamisel vrašöanja mladine v širša kul-turno-jezikovna obzorja. Za pionirje Kugy-jevih razredov je bilo od vsega zaöetka za-snovano sodelovanje s celovško univer-zo, zlasti s prof. Larcherjem, kasneje tudiz žal že pokojnim graškim prof. ErichomPrunöem.

    Tako se je ob koncu 90-ih let kot pogu-men korak v novo tisoöletje rodil inova-tivno zasnovani pedagoški koncept z iz-menjavo uöencev in uöiteljev, s potaplja -njem v jezike sosedov, predvem slo -venšöine in italijanšöine, z jezikovnimitedni doma in pri sosedih, s spoznava -njem sosedove in seveda lastne kulture.Od samega zaöetka je kot odgovorni zapridobivanje kompetenc v italijanšöini so -oblikoval pouk Adriano Sabotto iz Osop-pa, ki ga je pridobila za pouk romanistkaRozvita Vospernik.

    Z vsaj štirimi pasivno in aktivno usvojeni-mi jeziki in z združujoöo kulturno zavestjo

    so absolventi in absolventke Kugyjevihrazredov kos vsem izzivom sodobneevropske miselnosti.“

    „Vor 20 Jahren initiierte dieSchulleitung unter der Assis-tenz eines innovativen Lehrer -teams – dazu gehören jedenfalls die jet-zige Schulleiterin Zalka Kuchling sowiedie Linguisten Olga Gallob und MihaVrbinc – die Idee einer mehrsprachigenAusbildung unserer Jugend. Pate stan -den die Alpen-Adria Idee und die geopoli-tische Lage. Manche Skeptiker musstenfür die Idee der Julius-Kugy-Klassen, dienach dem bekannten Alpinisten undSchriftsteller J. Kugy mit ethnisch-sprach lichen Wurzeln im unteren Gailtal,in Triest und in Slowenien benannt sind,erst überzeugt werden. Die gute Entwick-lung der Mehrsprachigkeitsidee hat inden beiden letzten Jahrzehnten alleZweifel ausgeräumt. Schließlich spre -chen auch die Studienrichtungen undBerufskarrieren der Absolventen/Innender Kugy-Klassen eine deutliche Spra -che, wie sehr das Hineinwachsen derGymnasiasten in geweitete sprachlich-kulturelle Horizonte von Erfolg begleitetwar und ist. Im Gleichklang mit den Pio-nieren der Kugyklassen war von Anbe-ginn die Zusammenarbeit mit der Wis-senschaft – ich denke vor allem an denUniversitätslehrer D. Larcher, aber auch

    Slika/Foto: SKS

  • 3Skupnost 1/2018

    „Minilo je že kar nekaj let, odkarso prag Slovenske gimnazijeprestopili dijaki treh sosednihdežel – Koroške, Slovenije in Furlanije –, kiso se vpisali v prvi Kugyjev razred. Šolskoleto so tedaj zaöeli že v zadnjem poöit-niškem tednu z intenzivno italijansko jezi -kovno kopeljo na Rebrci.

    Dobro pripravljen, a vseeno tvegan, šolsko -avtonomni projekt s posebnim jezikovno-pedagoškim konceptom je v naslednjihletih zaposloval nas vse: starše, vzgojiteljeobeh dijaških domov, profesorje, jezikovneasistente, univerzitetne profesorje, super-vizorje in ravnatelje šole z dr. ReginaldomVospernikom, iniciatorjem projekta, na öe -lu.

    Spominjam se öasa razvijanja ideje, spo -znavanja že obstojeöih veöjeziönih projek-tov, potovanj, številnih delavnic in ses-tankov in konöno predstavitve našega pro-jekta na raznih šolah, kjer smo k vpisuvabili dijake in starše, ki se jim je projektzdel zanimiv. Spominjam se tudi, kako smonaposled poleg zahtevnega pedagoškegadela v razredih zaöeli z organiziranjemekskurzij in šolskih izmenjav s slovenski-mi, avstrijskimi in italijanskimi šolami, skr-beli za medijsko prezenco, sprejemaliobiske, ustanovili društvo staršev, ob tempa neprestano evalvirali in razvijali Kugyjevprogram.

    Vse do danes oböudujem dijake Kugyjevihrazredov, kako se spoprijemajo z uöenjemveö jezikov hkrati, kako se uöijo drug oddrugega, kako se pogumno postavijo pred

    mikrofon, kako spretno prevajajo med jezi-ki, kako sodelujejo pri raznoraznih projek-tih širom alpsko-jadranskega prostora.

    Zavedam se, kako pomembno je delostaršev v društvu Kugy, kako dragocena jepodpora vzgojiteljev in kako neprecenljiv jetrud razrednikov in uöiteljev, ki že pri polet-nih sestankih oblikujejo uöni program svo-jega razreda.

    Zares doživljamo pisano, veöjeziöno in di-namiöno mladino, ki se samozavestnogiblje v našem brezmejnem prostoru in jeprijateljsko povezana s sošolci iz Slovenije,Italije in Avstrije. S temeljito izobrazbo vslovenšöini in drugih jezikih, ki jo dijakomnudi Kugyjev program, vedno nove gene -racije absolventov odletijo v širni svet/uspejo na svoji poti, nam vsem v ponos.“

    „Ich erinnere mich an die Zeit der Ent -wicklung der Idee, an das Kennen-lernen schon bestehender mehr -sprachiger Projekte, an die Reisen, diezahlreichen Workshops, Sitzungen und dieletztliche Vorstellung unseres Projektes anverschiedenen Schulen, wo wir SchülerIn-nen und Eltern zur Einschreibung einge-laden haben. Ich erinnere mich auchdaran, wie wir neben der herausforderndenpädagogischen Arbeit begonnen haben,Exkursionen und Schüleraustausche mitslowenischen, österreichischen und italie -nischen Schulen zu organisieren und trotz

    allem für mediale Präsenz gesorgt, Be-suche empfangen und den Elternvereingegründet haben, während wir unaufhör-lich das Kugy-Programm weiterentwickelthaben.

    Bis heute bewundere ich die Schüler derKugyklassen, wie sie sich mit dem Problemdes Erlernens mehrerer Sprachen gleich -zeitig auseinandersetzen, wie einer vomanderen lernt, wie sie mutig vor das Mikro-fon treten, wie sie wortgewandt zwischenden Sprachen übersetzen, wie sie bei denverschiedensten Projekten im Alpen-Adria-Raum teilnehmen.

    Ich bin mir bewusst, wie wichtig die Arbeitder Eltern im Verein Kugy ist, wie wertvolldie Unterstützung der Erzieher und wie un -ermesslich die Mühe der Klassenvor -stände und Lehrer ist, die schon bei denSommersitzungen das Lehrprogrammihrer Klassen erarbeiten.

    Wahrlich erleben wir eine bunte, mehr -sprachige und dynamische Jugend, diesich selbstbewusst in unserem grenzen-losen Raum bewegt und freundschaftlichmit Mitschülern aus Slowenien, Italien undÖsterreich verbunden ist. Mit einer fun -dierten Ausbildung in Slowenisch und an-deren Sprachen, welche wir den Schülernmit dem Kugy-Programm bieten, ziehen im-mer neue Generationen von Absolventen indie Welt und diese sind erfolgreich aufihrem Weg, was uns alle mit Stolz erfüllt.“

    an E. Prunœ von der Uni Graz – eine der tra-genden Säulen.

    So wurde am Ende der 90-Jahre ein inno -vatives pädagogisches Konzept geboren,das neben Schüler- und Lehreraustauschim Alpen-Adria-Raum, neben Sprachbä -dern, Sprachwochen und Exkursionennoch vieles andere bietet. Die Kugyklassensind zu einer Erfolgsgeschichte herange -wachsen. Adriano Sabotto, ein von der Ro-manistin Roswitha Vospernik in Osoppo fürdie Kugyklassen gewonnener Italienisch -trainer, war von allem Anfang an dabei.

    Mit mindestens vier passiv und aktiv be-herrschten Sprachen und einem einigen-den Kulturbewusstsein sind die Kugy-Ab-solventen/Innen für die Herausforderun-gen des gemeinsamen Europa mehr alsgerüstet.“

    Spomin: 10. obletnica prvega Kugyjevega razreda, na sliki tudi razredniöarka

    Olga Gallob in razrednik Niko Ottowitz.

    Erinnerung: 10-jåhriges Jubilåum der ersten Kugy-Klasse, am Bild sind auch

    die Klassenvorstånde Olga Gallob und Niko Ottowitz.Slika/Foto: privatna/privat

    Olga Gallob:

    ~~~~•~~~~

  • 4 Skupnost 1/2018

    Razgledni stolp na Jedvovci/Pyramidenkogel

    Turizem se je v obmoœju Vrbskegajezera zaœel razvijati sredi 19. sto-letja. Da bi pri številnih pohodihlahko uživali œudovite razglede na Vrb-sko jezero, je na obmoœju današnjihHodiš in Ribnice nastalo nekaj razgled-nih toœk z gostinsko ponudbo. Današnjirazgledni stolp na Jedvovci je v zadnjih120 letih imel nekaj predhodnikov:

    Stolp na gradu Šmarjeta nad Ribnico

    Približno leta 1895 so obnovili stolp nek-danjega ribniškega gradu, ki je bil že vruševinah. Poleg tega so zgradili še raz-gledno plošœad in gostilno. Stolp s œu-dovitim pogledom na Vrbsko jezero jedokumentiran na starih fotografijah izlet med 1910 in 1920. V dvajsetih letih20. stoletja je razgledna toœka v Šmar-jeti nad Ribnico zaœela propadati.

    Beli stolp pri Majrobniku

    Leta 1928 je bil zgrajen t.i. „Beli stolp“na ledini Œrna peœ. V uporabi je bil kotrazgledna toœka, zvezdarna in gostilna.Ledinsko ime „Œrna peœ“ se je do danesohranilo v nemškem prevodu „Schwar -zer Fels“ in v imenu vile „Schwarzen-fels“, ki stoji tik pod Œrno peœjo. Leta1960 je stolp pogorel in danes so vidnile še temelji.

    Razgledni stolp na Jedvovci

    Izgradnja ceste na Goro po drugi sve-tovni vojni je tudi omogoœila gradnjoprvega lesenega stolpa na Jedvovci leta1950. Današnje nemško ime gore „Py -

    ra midenkogel“ izvira iz zaœetkov turizmana obmoœju Vrbskega jezera sredi 19.stoletja. Prvi letovišœarji so namreœzgradili vile na severni strani jezera(predvsem v Poreœah in v Krivi Vrbi) in sobili mnenja, da ima najvišja vzpetina najužni strani jezera obliko piramide.Slovensko govoreœi domaœini še danespravijo gori „Jedvovca“ (iz jelka), ledini,na kateri stoji današnji stolp, pa pravijo„Konj“. To je tudi razlog, da ima današnjirazgledni stolp v slovenšœini dve imeni.

    Stolp ni samo turistiœna atrakcija, tem -veœ ima tudi pomembno kulturno vlogo.Sploh smo v Hodišah kulturno zelo ak-tivni in ohranimo slovensko besedo spomoœjo kulturnega društva „Zvezda“pod vodstvom Francija Spitzerja, cerk -venega zbora pod vodstvom ŠtefanaSabotnika, tamburaške skupine „Stara-banda“, otroškega zbora „Pipapo“ podvodstvom Thomasa in Elvire Sabotnik inz zbiranjem in dokumentacijo sloven-skih ledinskih in hišnih imen.

    Der Tourismus rund um den Wör -thersee begann sich Mitte des19. Jahrhunderts zu entwickeln.Der heutige Aussichtsturm am Pyrami-denkogel hatte in den vergangenen 120Jahren einige Vorgänger:

    St. Margareten

    Um ca. 1895 wurde bei der BurgruineSt. Margareten auf der Flur „Na Gradu“

    der heute noch gut erhaltene Bergfriedrestauriert und um eine Aussichtsga-lerie sowie Gastwirtschaft ergänzt.Allerdings verfiel dann im Laufe der1920er Jahre die Anlage zusehends.

    Der weiße Turm am schwarzen Felsenbei Maiernigg

    Dieser Turm wurde 1928 auf der Flur„Œrna peœ“ (der Flurname lebt heutenoch in der deutschen Übersetzung„Schwarzer Fels“ und in der Bezeich-nung „Villa Schwarzenfels“ fort) errich -tet und diente u.a. als Aussichtsturm,Sternwarte und beherbergte einen be-liebten Gastbetrieb. Ungenutzt verfielder Turm immer mehr und brannte 1960völlig ab.

    Aussichtsturm am Pyramidenkogel

    Mit dem Ausbau der Höhenstraße wurdeder erste hölzerne Aussichtsturm imJahre 1950 am Pyramidenkogel eröff -net. Der heutige Name rührt daher, dassab Mitte des 19. Jahrhunderts gebildeteSommerfrischler vom Nordufer desWörthersees aus in der größten Erhe-bung des Südufers die Form einer Pyra-mide erkannten. Die alte Bezeichnungwird jedoch bis heute in der lokalenslowenischen Mundart der Umgebungals „Jedvovca“ bewahrt, was so viel wie„Tannenberg“ bedeutet. Der heutige im-posante Turm steht auf der Flur „Konj“,weshalb die zweite Bezeichnung für denTurm im Slowenischen „Stolp na Konju“lautet.

    ~~~~•~~~~

    Eine Lese-Wanderung in die Vergangenheit: Übereine der großartigsten Touristenattraktionen imAlpen-Adria-Raum.

    Œlanek vabi na pohod v preteklost ene izmednasijajnejših turistiœnih toœk v alpsko-jadran -skem prostoru.

    Slika/Foto: Gert Steinthaler

    Mitja Martin Miksche

  • 5Skupnost 1/2018

    Igre/ Spiele „KULT-OLYMPICS“: poleti / Sommer 2018 Slika/ Foto: KULT-team

    KULTv Šentprimožu / in St. Primus

    KULT – to je „kulturna uknja lepihtrenutkov“ v Šentprimožu, kjer sesreœava koroško slovenska mladi-na. In res da preživlja v živahnem prostoruv kleti kulturnega doma Danica lepetrenutke: ob glasbi, ob klepetu ali skupniigri; ob feštah, filmskih veœerih ali ob tradi-cionalnem silvestrovanju. „Prostor jeprimeren tudi za ohladitev po napeti no-gometni tekmi ali odbojki s prijatelji“, in-formira mladi organizacijski team okoliKULT-a.

    Vse se je zaœelo leta 2012! Na spodbudo skupine desetih mladih jeSPD Danica dala na razpolago prostor vkleti kulturnega doma brezplaœno, mladinapa se ga je lotila. Matej Kežar, ki je del or-ganizacijskega teama, informira: S fi-nanœno pomoœjo društva SPD Danica inraznih sponzorjev je mladina pobelila sobo,obnovila tla, pripravila elektriko, poskrbelaje za pomivalno korito, ozvoœenje, raœunal-nik, luœi, hladilnik, šank, kavœ, mizo in klop,namizni tenis in namizni nogomet – celo zabeamer!

    Ni samo „kulturna uknja“ v kleti, v katerovabijo angažirani mladi, tudi izven tega ži-vahnega prostora skrbijo za pester pro-gram. Vabijo na koncerte (v preteklih letihsta na primer nastopala Adi Smolar inskupina „leteœi Potepuhi“);

    prav tako organizirajo izlete, na primerogled Peršmanovega muzeja ali ribogoj -nice v Mlinœah. Poleti 2018 pa so celoorganizirali igre „KULT-OLYMPICS“ s pri -bližno 60-imi tekmovalci. Projekt je KULT-team uresniœil z organizacijsko pomoœjodruštev SPD Danica in Iniciativ Angola.

    In kaj se trenutno dogaja v posebni„uknji“ v Šentprimožu?

    Poglejte sami: na facebooku, pod geslom„KULT Šentprimož“!

    KULT – das ist, frei übersetzt, ein„kultureller Unterschlupf für le -gendäre Momente“ in St. Primus,ein Treffpunkt für die Kärntner slowenischeJugend! Ein Blick aufs Programm der ver-gangenen Jahre lässt darauf schließen:bündelweise legendärer Momente konn -ten BesucherInnen im KULT bislang entste-hen lassen und in ihren Herzen bewahren.Ob durch gemeinsame Musikerlebnisseoder beim Plaudern, auf Partys, Filmaben-den oder der bereits traditionell geworde-nen Silvesterfeier. „Der Raum eignet sichauch zum Abkühlen nach einem hitzigenFußball- oder Volleyballspiel mit Freun-den“, informiert das junge Organisations -team rund um das KULT.

    Alles begann im Jahr 2012!Auf Initiative einer Gruppe von zehn Ju-gendlichen hat der Verein SPD Danicaeinen Raum im Keller des örtlichen Kul-turheimes „Kulturni dom Danica“ kosten-los zur Verfügung gestellt, und die Jungenhaben sich des Raumes angenommen!Matej Kežar, der selbst zum Organisations -team gehört, informiert: Mit finanzieller Un-terstützung des Vereines SPD Danica undweiterer Sponsoren wurden die Wändeausgemalt, der Boden erneuert, Elektrik,Bar, Technik und Mobiliar eingerichtet.Auch für ein Tischtennis- und Tischfußball-spiel wurde gesorgt – sogar für einenBeamer!

    Es ist nicht nur der „kulturelle Unter-schlupf“ im Keller, wohin das engagierteOrganisationsteam lädt. Auch außerhalbdes Raumes wird Programm gemacht. DasTeam lädt zu Konzerten (beispielsweisetraten vor einigen Jahren Adi Smolar unddie Gruppe „leteœi Potepuhi“ auf); auchAusflüge werden veranstaltet, beispiels -weise die Besichtigung des Peršman-hofes, ein anderes Mal die Fischzucht inMüllern. Im Sommer 2018 wurden sogardie Spiele „KULT-OLYMPICS“ veranstaltet– mit mehr als 60 Teilnehmern. Das Projektkonnte verwirklicht werden, weil die Verei -ne SPD Danica und Iniciativ Angola demKULT-Team organisatorisch unter die Armegriffen.

    Und was tut sich aktuell im besonderen„Unterschlupf“ in St. Primus?

    Schauen Sie selbst: auf Facebook, unterdem Suchwort „KULT Šentprimož“.

    S pomoœjo angažiranih mladih je klet kulturnega doma v Šentprimožupostal kraj, kjer je mogoœe doživljati legendarne trenutke!

    Durch das Engagement der örtlichen Jugend wurde ein Kellerraum desKulturheimes St. Primus zum Ort der legendären Augenblicke!

    ~~~~•~~~~

  • Dvig naravoslovne kompetence di-jakov, izboljšanje jezikovnih spret-nosti in poglabljanje mednarodne-ga sodelovanja med slovenskimi narodni-mi skupnostmi treh držav – to so temeljiprojekta SLAVIT, ki naj bi v okviru programaErasmus+ spodbujal kooperacijo medevropskimi šolami.

    Program uspešnega projekta so od leta2017 naprej zasnovali trije projektni part-nerji s slovenskim uœnim jezikom–ZG/ZRGza Slovence v Celovcu skupaj s partnerski-ma šolama, Znanstvenim licejem FrancetaPrešerna iz Trsta in srednjo šolo Bioteh -niškega centra Naklo iz Strahinja. Projekt,œigar œasovni rok obsega dve leti, predvide-va tri strukturirane, desetdnevne izme -njave z izdelanimi uœnimi naœrti v vseh trehdeželah. Kot dodano vrednost dijakinje indijaki v teku celotnega projekta izdelujejoštirijeziœni slovar naravoslovnih besed,obenem pa bodo v tiskani obliki strnili uœnevsebine šest najboljših delavnic za traj -nostno uporabo.

    Že meseca maja je bilo šest dijakov izslovenske gimnazije iz Celovca ter šest di-jakov iz Trsta skupaj s spremnimi uœitelji vgosteh v BC Naklem v Sloveniji. V okviruprve izmenjave projekta so se v naravo -slovnih delavnicah skupno približali temi„Voda in hrana za trajnostni razvoj“.

    Uœna mobilnost na ZG/ZRG za Slovence

    Od 8. do 19. oktobra je potekala uœna iz-menjava na ZG/ZRG za Slovence pod vod-stvom projektne koordinatorke Irine Kert, vokviru katere so dijaki iz Italije, Slovenije inKoroške obravnavali težišœno temo „Traj -nost ni razvoj koroške regije“. Izsledke le-tepa so projektni partnerji in dijaki predstavilina slikoviti prezentaciji 19. oktobra. „Vokviru naše tukajšnje izvedbe projektaSLAVIT smo se osredotoœili na bogastvo, kiga nudi Koroška. Delavnice oz. sreœanjapotekajo v slovenšœini, in gre seveda za to,da ojaœimo slovenski jezik na Koroškem,kar se mi tudi zdi v družbeno-politiœnempomenu zelo pomembno“, je poudarila rav-nateljica slo venske gimnazije Zalka Kuch-ling.

    Pestri spored izmenjave je poleg zanimivihdelavnic v kemiji in fiziki vseboval tudi geo -grafsko-turistiœno poglabljanje z izleti vmesto Celovec, v naravni park Dobraœ, v

    Œepo ter na gorsko kmetijo Marije Mader-Tschertou. Obenem pa je omogoœila tudivpogled v projektni menedžment, medijskodelo in ravnanje z novimi informacijskimitehnologijami.

    Z ozirom na projektno delo izredno izkuše-na ravnateljica Srednje šole BC Naklo, An-dreja Ahœin, je poudarila pomen trajnostnihuœnih izkušenj: „Projektno uœenje v nara -voslovju pomeni aktivno uœenje v labora-toriju in v naravi. Dijakinjam in dijakomhoœemo nuditi uœna okolja, ki jim omogoœa-jo, da si pridobivajo trajno znanje in se jimodpirajo osebne sposobnosti. Upam, dabodo ti projektni dnevi zapustili sledove inspoznanja, ki jih bodo pozneje znali pre -nesti v življenje.“

    Projektne vsebine 2019

    Naslednja uœna izmenjava, ki jo pripravljaZnanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu,bo potekala marca naslednjega leta natemo „Voda od Glinšœice do Štivana“. Pro-gram naj bi poleg naravoslovnih vaj stežišœno temo „vode“ vseboval spoznava -

    nje kulturno-literarne in zgodovinske po -seb nosti ter kulturne dedišœine tržaškepokrajine. Razširitev jezikovnega znanja jeza ravnateljico, Loredano Guštin, kljuœne-

    6 Skupnost 1/2018

    Od 8. do 19. oktobra je na ZG/ZRG za Slovence v Celovcu potekala iz-menjava dijakov v okviru projekta SLAVIT – „Slovensko v naravoslovjetreh dežel“. Projektna predstavitev je razodela veliko zanimivih izsled-kov desetdnevnega programa na Koroškem.

    Vom 8. bis 19. Oktober fand am BG/BRG für Slowenen in Klagenfurt derSchüleraustausch im Rahmen des Projektes SLAVIT – „Slowe nisch inder Naturwissenschaft dreier Länder“ – statt. Die Projektpräsentationgewährte viele interessante Einblicke in das zehntägige Programm inKärnten.

    Predstavnice projektnih partnerjev s strokovnim nadzornikom Miho Vrbincem ob pred-

    stavitvi projekta SLAVIT.

    Vertreterinnen der Projektpartner mit Fachinspektor Miha Vrbinc bei der Pråsentation

    des Projektes SLAVIT. Slika/Foto: Jasmine Gutovnik

    Jakob Kralj (Znanst ve -ni licej Franceta Prešer-na, Trst):

    „V okviru izmenjavesem se zelo dobropoœutil, veliko odneselin lahko spoznal Ko-

    roško. Povezovanje je zelo pomembno, kerob tem lahko spoznavam druge delovnenavade, mednarodno timsko delo in skup-no uœenje.“

    „Im Rahmen des Austausches habe ichmich sehr wohlgefühlt, konnte viel mit-nehmen und Kärnten näher kennen lernen.Die Zusammenarbeit ist sehr wichtig, weilhierbei verschiedene Arbeitsweisen, grenz -übergreifende Teamarbeit und gemein-sames Lernen im Vordergrund stehen.“

    ~~~~•~~~~

    Slika/Foto: J. Gutovnik

    Mednarodna izmenjava projekta SDer internationale Austausch des

  • ga pomena: „Nas vse združuje slovenskijezik, in rada bi izpostavila pomembnostmedsebojnega spoznavanja, sreœavanja inskupnega uœenja. Nasploh pa bi bilo po -trebno, da bi šole svoje uœilnice veœkratodprli, da bi dijakinjam in dijakom omogo -œili pogled v svet.“

    Die Erweiterung der naturwissen -schaftlichen Kompetenzen, die Ver -besserung des sprachlichen Ge -schicks und die Vertiefung der interna-tionalen Zusammenarbeit der sloweni -schen Volksgruppen dreier Länder – diessind die Säulen des Projektes SLAVIT, dasim Rahmen des Programms Erasmus+ dieKooperation zwischen europäischen Schu -len anregen soll.

    Das Programm des erfolreichen Projekteswurde im Jahre 2017 von drei Projektpart-nern mit slowenischer Unterrichtsspracheerstellt – dem BG/BRG für Slowenen in Kla-genfurt, dem Wissenschaftlichen LyzeumFrance Prešeren aus Triest/Trst und dermittleren Schule des Biotechnischen Zen-trums Naklo aus Strahinj. Das Projekt,dessen Laufzeit zwei Jahre beträgt, siehtdrei strukturierte, zehntägige Austauschemit ausgearbeiteten Lehrplänen in allendrei Ländern vor. Im Rahmen des Projekteserarbeiten die Schüler ein viersprachiges

    Wör terbuch naturwissenschaftlicher Fach -ausdrücke und werden die Lehrinhalte dersechs besten Workshops in gedruckterForm zur nachhaltigen Nutzung bereit-stellen.

    Bereits im Mai dieses Jahres nahmensechs Schüler des slowenischen Gymna -siums aus Klagenfurt sowie sechs Schüleraus Triest an einem Austausch in der Part-nerschule BC Naklo in Slowenien teil. ImRahmen des ersten Projektteils nähertensie sich in naturwissenschaftlichen Work-shops dem Thema „Wasser und Nahrungfür die nachhaltige Entwicklung“.

    Lernmobilität am BG/BRG für Slowenen

    Vom 8. bis 19. Oktober fand der Schüler-Austausch am BG/BRG für Slowenen unterder Leitung von Projekt-Koordinatorin IrinaKert statt, im Rahmen dessen die Schüleraus Italien, Slowenien und Kärnten sich

    dem Thema „Nachhaltige Entwicklung derKärntner Region“ widmeten. Die Ergeb-nisse wurden seitens der Schüler und Pro-jektpartner im Rahmen einer vielfältigenPräsentation am 19. Oktober vorgestellt.„In unserer hiesigen Durchführung des Pro-jektes SLAVIT haben wir uns auf KärntensSchätze fo kussiert. Nachdem die Work-shops und Treffen allesamt in slowenisch-er Sprache stattfinden, geht es vor allemdarum, die Sprachkompetenz zu vertiefen,was auch im gesellschaftspolitischen Sinnvon großer Bedeutung ist“, betonte die Di-rektorin des slowenischen Gymnasiums,Zalka Kuchling.

    Das vielfältige Programm des Austau -sches beinhaltete neben interessantenChemie- und Physik-Workshops auch einegeografisch-touristische Komponente mitAusflügen in die Stadt Klagenfurt, denNaturpark Dobratsch, in die Tscheppa -

    schlucht sowie auf den Bergbauern-hof von Maria Mader-Tschertou.Darüber hinaus erhielten die Schülereinen Einblick ins Projektmanage-ment, in die Medienarbeit sowie dieArbeit mit neuen Informationstech-nologien.

    Projektinhalte 2019Der nächste Austausch, den dasWissenschaftliche Lyzeum FrancePrešeren in Triest vorbereitet, wirdim März des nächsten Jahres unterdem Titel „Das Wasser von derGlinšœica bis Štivan« stattfinden«.Das Programm soll neben naturwis-senschaftlichen Übungen zum The-ma Wasser auch das Kennenlernender literarisch-kulturellen und ge -schichtlichen Besonderheiten sowiedes Kulturerbes der Gegend rund umTriest ermöglichen.

    7Skupnost 1/2018

    ~~~~•~~~~

    Nika Justin (Biotehni -ški center Naklo - sred-nja šola, Strahinj):

    „Predvsem sem uživaladelo v naravi, pa tudispoznavanje Koroškeje bilo zelo zanimivo.

    Lahko sem spoznala nove prijatelje in novnaœin življenja. Bila je izredno lepa izkušnjain bom z dobrim obœutkom šla domov.“

    „Ich habe vor allem die Arbeit in der Naturgenossen, aber auch das Erkunden vonKärnten war interessant. Ich konnte neueFreundschaften schließen und eine andereLebensweise kennen lernen. Es war einesehr schöne Erfahrung, sodass ich miteinem guten Gefühl nach Hause zurück-kehren werde.“

    Debora Stern (ZG/ZRG zaSlovence, Celovec):

    „Izmenjava je bila zelo zabav-na in smo se vsi dobrorazumeli, seveda pa smo setudi veliko nauœili. Tudi mi Ko-rošci smo spoznali domovino

    iz drugega zornega kota. Najbolj všeœ so mi biledelavnice v kemiji. Prosti œas pa smo preživljalipri bowlingu, ob skupnih veœerjah in sprehodih.“

    „Der Austausch war sehr lustig und wir habenuns sehr gut verstanden, vor allem aber auch vielgelernt. Auch wir Kärntner durften die Heimat auseinem neuen Blickwinkel kennen lernen. Ammeisten Freude bereiteten mir die Chemie-Work-shops. Die Freizeit genossen wir beim Bowling,gemeinsamen Abendessen und Spaziergän-gen.“

    Dijakinje in dijaki projektne

    izmenjave na ogledu gorske

    kmetije Marije Mader-

    Tschertou v Slovenjem

    Plajberku.

    Sch¨lerInnen des Projekt-

    Austausches bei der Besich-

    tigung des Bergbauernhofs

    von Maria Mader-Tschertou.

    Slika/Foto:Maria Mader-Tschertou

    ~~~~•~~~~ ~~~~•~~~~

    Slika/Foto: J. Gutovnik Slika/Foto: J. Gutovnik

    Jasmine Gutovnik

    LAVIT rojeva plodove /Projektes SLAVIT trågt Fr¨chte

  • 8 Skupnost 1/2018

    V45 minutah iz Celovca v Gradec: Karse je pred desetletjem še slišalo kotznanstvena fantastika, bo v nekajletih realnost. Hitri prevoz bo omogoœala vi-sokozmogljivostna železniška proga skoziGolico (Koralm), ki je eden najdražjih infra-strukturnih projektov Avstrijskih železnic(ÖBB) in ministrstva za infrastrukturo.Skupna vsota naložbe bo znašala skoraj5,5 milijarde evrov.

    Omembe vredna pa ni le cena projekta,temveœ tudi drugi dejavniki. „Progo bomolahko obvozili z maksimalno hitrostjo 250km/uro. Vožna iz Celovca na Dunaj bo npr.trajala le 2 uri 40 minut. S tem lahko ponu-jamo dobre alternative k individualnemuprometu in navežemo južno regijo na Balt-sko-jadranski koridor“, je prepriœan pred-stavnik ÖBB za stike z javnostjo, ChristophPosch. In: Z dolžino 33 kilometrov predorskozi Golico ni samo najdaljši avstrijskiželezniški predor, temveœ eden od sedemnajdaljših železniških predorov celega sve-ta.

    Velik vprašaj: Sinœa vas

    V zvezi z novo povezavo med Koroško in

    Štajersko ÖBB naœrtuje posodobiti in nanovo zgraditi tudi nekaj železniških postajob progi. Edina kaplja pelina: Železniškapostaja Sinœa vas, ki jo bodo – na drugemmestu – zgradili na novo, naj bi od 2026bila namenjena samo še za potniškipromet. Ob zaœetku delovanja nove progebi torej odpadla tudi možnost tovornegaprometa.

    Da bi ta scenarij odvrnili, so obœine Škoc-jan, Dobrla vas in Velikovec leta 2017ustanovili logistiœni center „LogistikcenterIGP Jauntal GmbH“. Vodstvo le-tega seskupaj s 13 obœinami in upravno skupnost -jo Velikovec bori za nadaljnjo možnosttovornega prevoza v Sinœi vasi. Cilj inicia-tive je torej, da dodatno h gradnji noveželezniške postaje Sinœa vas s strani ÖBBuspe ohraniti staro in jo s pomoœjo dodat-nega tira povezat iz glavno, visokozmog -ljivostno progo.

    Prokurist logistiœnega centra, Philipp Lies-nig, razlaga dve ravni iniciative: „Prva ravanje, da namerava logistiœni center leta 2024odkupiti staro postajo in jo povezati z novo,da bi tudi v prihodnosti omogoœili možnosttovornega prevoza. ÖBB je to zadevno dalazeleno luœ in zagotovila gradnjo dodatne tir-nice. Druga ravan je, da trenutno inten-zivno delamo na bodoœi naselitvi obratov vmedobœinski industrij ski coni, ki bo po enistrani omogoœila na stajanje mnogo de-lovnih mest, na drugi strani pa skrbela tudiza veliko koliœino tovornih prevozov. Poleg

    celotne južnokoroške regije je pretovornapostaja zaradi bližine tudi za slovensko Ko-roško izredno zanimiva“. Trenutno delajona poslovnem naœrtu za industrijsko cono,œigar srednjeroœno uspešno poslovanje jetudi odvisno od podpor Dežele Koroške.

    Dostop do mednarodnega omrežja

    Tudi glede vprašanja, ali bo Sinœa vas dobi-la status glavnih postaj za vlake „Intercity“,je Liesnig optimistiœen. V tem primeru se bina njej ustavili tudi visokohitrostni vlakimednarodnih povezav. „ÖBB bodo na Ko-roškem poleg že fiksiranih železniškihpostaj visokozmogljivostne železnice ure-dile še eno postajo, o kateri še strateško

    Izgradnja visokozmoglji vostneželezniške proge skozi Golico(Koralmbahn), ki bo povezovalaGradec in Celovec, bo predvido-ma zaœela delovati leta 2026.Iniciativa, ki se že nekaj let boriza ohranitev pretovorne želez -niške postaje Sinœa vas, vidinove perspektive glede med-narodnega korišœenja.

    Die Eisenbahn-Hochleistungs -strecke durch die Koralm, dieGraz und Klagenfurt verbindensoll, wird voraussichtlich 2026in Betrieb gehen. Jene Initia-tive, die schon einige Jahre fürdie Erhaltung des Güterbahn-hofs Kühnsdorf kämpft, bautauf neue Perpektiven bezüglichder internationalen Nutzung.

    Iniciativa poskušarešiti pretovornopostajo Sinöa vas /Initiative willG¨terbahnhof K¨hnsdorf retten

    Jasmine Gutovnik

    Info-kotiöek:

    PREDOR GOLICA –ŠTEVILKE IN DEJSTVA

    • Prebitev: 14. avgusta 2018

    • Dolžina: 33 km

    • Premer: 10 m

    • 2 enotirni cevi

    • najvišja možna hitrost: 250 km/uro

    • 800 sodelavk/sodelavcev

    • 3 strojev za vrtanje predorov z 10.000 KM (konjska moč)

    • 6 milijonov m³ izbitega materiala(= 2 Keopsovi piramidi)

    Slika/Foto: O ̈BB Philipp Horak

  • 9Skupnost 1/2018

    razmišljajo. Prepriœan sem, da ima Sinœavas glede na svojo bližino do Klopinjskegajezera že iz turistiœnega vidika velik argu-ment, da postane ena glavnih postaj znavezavo do hitre proge.“

    Tudi predsednik upravne skupnosti Veli -kovec, žitrajski župan Jakob Strauß, po -udarja pomembnost povezave do medna -rodnega omrežja: „Z železniško postajoSinœa vas bomo lahko za osebni promet,ampak tudi za gospodarski promet, odprlinove strani sodelovanja.“

    O nujnosti ohranitve pretovorne postaje inz njo povezano krepitvijo ekonomskega po-tenciala je prepriœan tudi globaški županter predsednik SKS Bernard Sadovnik: „Toje infrastrukturni projekt, ki omogoœa go -spo darski razcvet celotne avstrijsko-ko-roške in slovensko-koroške regije. Œe sebo ta projekt uresniœil, dobimo s tem tudiprikljuœek na svet.“

    In 45 Minuten aus Klagenfurt nach Graz:Was vor einem Jahrzehnt noch als Sci-ence-Fiction abgetan werden konnte,wird in ein paar Jahren Realität sein. Denschnellen Transfer soll die Koralm-Hoch -leistungsbahn gewährleisten, die zu einemder teuersten Infrastruktur-Projekte derÖsterreichischen Bundesbahnen (ÖBB)sowie des Infrastruktur-Ministeriumszählt. Die Gesamtsumme der Investitionbeläuft sich auf 5,5 Milliarden Euro.

    Erwähnenswert in diesem Zusammenhangsind aber nicht nur die Kosten des Projek-tes, sondern auch andere Faktoren. „DieStrecke wird mit einer Maximalge -schwindigkeit von 250 km/h befahrbarsein. Eine Fahrt von Klagenfurt nach Wienwird beispielsweise nur 2 Stunden 40dauern. Damit können wird eine gute Alter-native zum Individualverkehr bieten unddie südliche Region an die Baltisch-Adri-atische Achse anbinden“, ist ÖBB-Pres se -sprecher Christoph Posch überzeugt. Und:Mit seinen 33 Kilometern ist der Koralm-tunnel nicht nur der längste Eisenbahntun-nel Österreichs, sondern der siebentläng-ste Eisenbahntunnel der Welt.

    Großes Fragezeichen: Kühnsdorf

    In Zusammenhang mit der neuen Verbin -dung zwischen Kärnten und der Steiermarkplanen die ÖBB die Renovierung bzw. denNeubau einiger Zugstationen an der

    Strecke. Einziger Wermutstropfen: DieZugstation Kühnsdorf, die – an einem an-deren Ort – neu gebaut wird, soll ab 2026nur mehr den Personenverkehr bedienen.Mit Inbetriebnahme der neuen Linie würdeder Güterverkehr somit eingestellt werden.

    Um dieses Szenario abzuwenden, wurdeseitens der Gemeinden St. Kanzian, Ebern-dorf und Völkermarkt im Jahre 2017 das„Logistikcenter IGP Jauntal GmbH“ gegrün-det. Gemeinsam mit 13 Gemeinden undder Verwaltungsgemeinschaft Völkermarktkämpft die Leitung des Centers seitdemum die Erhaltung des Güterverkehrs inKühnsdorf. Ziel der Initiative ist es, zu -sätzlich zum Neubau des Bahnhofs Kühns-dorf seitens der ÖBB den alten Bahnhof zuerhalten und ihn mit Hilfe eines zusätzli -chen Geleises mit der Hochleistungs -strecke zu verbinden.

    Philipp Liesnig, seines Zeichens Prokuristdes Logistikcenters, erklärt die zwei Ebe-nen der Initiative: „Die erste Ebene ist derPlan des Logistikcenters, im Jahre 2024den alten Bahnhof zu erwerben und ihn mitder neuen Station zu verbinden, um denGüterverkehr auch in Zukunft gewähr -leisten zu können. Die ÖBB haben dies-bezüglich grünes Licht gegeben und wer-den den Bau eines Zusatzgeleises fi-nanzieren. Auf der zweiten Ebene arbeitenwir derzeit intensiv an der zukünftigen Be-triebsansiedelung im geplanten 'Interkom-munalen Gewerbepark' in Kühnsdorf, dereinerseits die Entstehung von Arbeits -plätzen ermöglichen, andererseits aberauch eine hohe Anzahl an Gütertranspor -ten begünstigen soll. Neben der Wich -tigkeit für die Südkärntner Region wäre derVerladebahnhof aufgrund der räumlichenNähe auch für die slowenische Region Ko-roška äußerst interessant.“ Derzeit wirdam Business-Plan für den Gewerbeparkgearbeitet, dessen mittelfristiger erfolg -reicher Betrieb auch von der Finanzierungdes Landes Kärnten abhängig ist.

    Zugang zum internationalen Netz

    Auch hinsichtlich der Frage, ob Kühnsdorfden Status einer Halte-Station für Züge derLinie „Intercity“ erhalten wird, ist Liesnigoptimistisch. In diesem Fall würden hierauch Hochgeschwindigkeits-Züge interna-tionaler Verbindungen Halt machen. „DieÖBB werden in Kärnten neben den bereitsfixierten Bahnhöfen der Hochleistungs-Bahn noch eine weitere Station no-minieren, über die noch strategisch disku-tiert wird. Ich bin überzeugt davon, dassKühnsdorf schon angesichts seiner Nähezum Klopeiner See aus touristischen Grün-den ein großes Argument hat, Haltestationfür die Schnellbahn zu werden.“

    Auch der Vorsitzende der Verwaltungsge-meinschaft Völkermarkt, der SittersdorferBürgermeister Jakob Strauß, betont dieWichtigkeit der Anbindung an das interna-tionale Netz: „Mit dem Bahnhof Kühnsdorfwird es möglich sein, für den Individual -verkehr, aber auch für den Wirtschafts -verkehr, neue Seiten der Zusammenarbeitzu öffnen.“

    Von der Notwendigkeit der Erhaltung desGüterbahnhofes und der damit in Zusam-menhang stehenden Stärkung deswirtschaftlichen Potenzials ist auch derGlobasnitzer Bürgermeister und SKS-Ob-mann Bernard Sadovnik überzeugt: „Mitdiesem Infrastruktur-Projekt könnte diegesamte Südkärntner Region sowie dieslowenische Region Koroška wirtschaftlichaufblühen. Sollte dieses Projekt realisiertwerden, erhalten wir hiermit auch den An-schluss zur Welt.“

    Info-Box:

    KORALMTUNNEL –ZAHLEN UND FAKTEN

    • Tunneldurchbruch: 14. August2018

    • Länge: 33 km

    • Durchmesser: 10 m

    • 2 eingleisige Röhren

    • Mögliche Höchst- geschwindigkeit: 250 km/h

    • 800 MitarbeiterInnen

    • 3 Tunnelbohrmaschinen mitjeweils 10.000 PS

    • 6 Millionen m³ Ausbruchsmaterial(= 2 Cheops-Pyramiden)

    „Mit dem Bahnhof Kühnsdorf

    wird es möglich sein, für den

    Individual verkehr, aber auch

    für den Wirtschafts verkehr,

    neue Seiten der Zusammen -

    arbeit zu öffnen.“

    Bürgermeister Jakob Strauß

    ~~~~•~~~~

  • 10 Skupnost 1/2018

    V kraju Mlynky / Pilisszentkereszt na Mad -žarksem je med 18. in 21. oktobrom po -tekal vsakoletni FUENS-seminar delovneskupnosti slovanskih manjšin. Seminarsta priredili organiziciji FUEN in Celoštátnaslovenská samošpráva v Maďarsku(CSSM).

    S tem je slovaška manjšina na Madžar -skem že drugiœ prevzela funkcijo gosti -teljice seminarja, prviœ jo je prevzela leta2009. V središœu sta bili temi javne upo -rabe manjšinskih jezikov ter pospeševanjaje zikovne kompetence. Rešitve je iskalookrog 30 udeležencev in udeleženk iz de-setih držav. Pozdravne besede je sprego -voril Paulik Antal, govornik slovaške manj -šine v madžarskem parlamentu. Navzoœiso bili tudi Loránt Vincze, predsednikFUENS-a, državni sekretar Miklós Soltészin Imre Ritter, poslanec nemške manjšinev madžarskem parlamentu. Udeleženci sosi med drugim ogledali madžarski parla-ment ter Slovaško gimnazijo v Budimpešti.

    Das jährliche FUEN Seminar der Arbeits-gruppe Slawischer Minderheiten fand vom18. bis 21. Oktober in Mlynky / Pilisszent -kereszt statt. Es wurde von der FUEN inZusammenarbeit mit ihrer Mitgliedsorga -nisation Celoštátna slovenská samošprá-va v Maďarsku (CSSM) organisiert.

    Somit war die slowakische Minderheit inUngarn zum zweiten Mal nach 2009 Gast-geber des Seminars der Slawischen Min-derheiten. Im Mittelpunkt standen der öf-fentliche Gebrauch von Minderheiten-sprachen sowie sprachfördernde Maßnah-men. Mehr als dreißig TeilnehmerInnenaus zehn Ländern diskutierten über Lö-sungsmöglichkeiten. Offiziell eröffnet wur -de das Seminar von Paulik Antal, Sprecherder slowakischen Minderheit im unga -rischen Parlament. Bei der Veranstaltungim ungarischen Parlament wurden weite -res auch Loránt Vincze, FUEN Präsident,Miklós Soltész, ungarischer Staats sekre -tär, sowie Imre Ritter, Abgeordneter derDeutschen Minderheit im Ungarischen Par-lament, erwartet. Am Programm standenunter anderem die Besichtigung des Un-garischen Parlaments sowie der Besuchdes Slowakischen Gymnasiums in Buda -pest.

    Letošnji FUENS-seminar FUEN Seminar

    Rudi Pavšiœ govori v SKUPNOSTI odprto o skrbeh glede razvoja ev -ropskega povezovanja in Slovenske manjšinske koordinacije SLO-MAK ter o položaju slovenskih manjšin.

    Rudi Pavšiœ spricht über den Besorgnis erregenden Rechtsruck in Eu-ropa und die Entwicklung der Slowenischen Minderheitenkommis-sion SLOMAK.

    „Živimo v œasu, ko se vse bolj širitežnja po razgradnji evropskeskupnosti in se vse bolj uve -ljavljajo gibanja in stranke, ki težijo k za-piranju v lastne državne tvorbe. Ko sepostavljajo pregrade med ljudi in ko vsebolj zmanjkuje tista potrebna družbenasolidarnost, ki je prav v zadnjem œasupred velikim evropskim izpitom, niso per-spektive za jezikovne in narodne manj -šine dobre. Ne skrivam svoje zaskrblje -nosti za naše skupnosti, ki živijo v drža -vah, ki mejijo z Republiko Slovenijo. Takov Italiji kot v Avstriji, na Madžarskem inHrvaškem krmarijo desno-populistiœnevlade, ki niso zgodovinsko in niti stvarnopokazale kake posebne pozornosti donaših ma nj šin, prej nasprotno.

    Zadeve se na nek naœin zaostrujejo, œevemo, da je Orbanova Madžarska s fi-nanœnimi vložki za svojo manjšino vSloveniji ustvarila nove negativne di-namike. Ob tem skrbi tudi položaj Slo -vencev v Beneœiji, kjer beležijo rekordnedemografske padce in vasi se vidnopraznijo. Œe se trendi ne bodo spreme-nili, ne bo veœ naše narodne skupnosti vteh krajih že œez nekaj desetletij.

    Bojim se, da bodo naslednje evropskevolitve nagradile prav tiste sile, ki senaslanjajo na nacionalno-demagoške inpopulistiœne osnove ter da bodo manjšin-ska vprašanja v Evropski uniji še vednoali celo še bolj potisnjena v ozadje. Semzagovornik evropskega povezovanja, œe-tudi ne morem mimo nekaterih bistvenihnapak, ki so jih evropske elite storile inzaradi katerih so danes šibke in nevero-dostojne. Kljub temu pa je evropskopovezovanje prepreœilo napetosti meddržavami in tudi vojne. Sam brexit moraše pokazati svoje negativne posledice.

    Glede odnosov naših skupnosti s Slove -nijo, potrebujemo novo, s pogledom vna -prej naravnano strategijo, ki bo prvenst -

    veno dala prednost jeziku in mlajšim ge -neracijam. Sodim med tiste, ki je zdoloœeno skepso gledal na nastanek Ura-da za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vbistvu je le-ta postal alibi za vsa drugaministrstva in druge državne inštitucije,da se z nami ne ukvarjajo veœ in da vseproblematike usmerijo v Urad. Ta pa ni nestrukturno ne drugaœe v stanju prevzeticelovite vloge glede stikov in sodelovanjas slovenskimi manjšinami in s sogovorni-ki v sosednjih državah, s katerimi imataglavno vlogo predsednik vlade in zunanjeministrstvo. Manjšinsko vprašanje bi po -sta vil na najvišjo vladno pozicijo, to je pripredsedniku vlade. Ta vodi Svet za man j -šine, ki bi moral prevzeti osrednjo vlogopri usmerjanju in sodelovanju s Slovenciv sosednjih državah ter izdelati strategijonacionalnega interesa v logiki skupnegajezikovnega prostora.

    Nazadnje še pogled znotraj nas. Ne vem,zakaj so nekateri upoœasnili delovanjeSlovenske manjšinske koordinacije SLO-MAK, ki je danes na stranskem tiru. Breznekega skupnega manjšinskega omizjasmo postali bolj šibki in manj uspešnitudi v odnosu s sogovorniki, predvsem vSloveniji in v Evropi.

    Kot poklicni novinar se zavzemam tudi zaboljši vsemanjšinski medijski prostor, kiga nove tehnologije omogoœajo. Manjkanam sistemsko medsebojno informira -nje, ki pelje tudi v veœjo medsebojno soli-

    „SLOMAK je na strans„SLOMAK ist im Absei

    ~~~~•~~~~

    „Manjka nam sistemsko med-

    sebojno informiranje (...).“

    „Es fehlt uns ein systemi -

    sches gegenseitiges

    Informieren (...)“

    Rudi Pavšiœ

  • 11Skupnost 1/2018

    darnost in pomoœ. Œeprav vse štiri slo -venske manjšine živimo v državah, ki soœlanice Evropske unije, nismo še pomislilina skupne vsemanjšinske pobude ev rop -skega dometa, ki bi nas kulturno in je -zikovno povezovale in nas tako bolje pred-stavljale veœinskim skupnostim, kjer živi-mo. Zakaj nismo še spravili v evrop s ke pro-jekte naše skupne vse stransko bogateponudbe organizacij in ustanov, ostaja od -prto vprašanje.

    Zaradi povedanega je nujno, da vseh osemkrovnih organizacij iz štirih zamejstev po -novno sproži povezovanje in skupno raz -mišljanje o Slovencih v skupnem evrop -skem prostoru. Spodbujati moramo obmej -no sodelovanje in prevzeti vlogo protago-nistov v povezovanju slovenske z drugimimanjšinami v prostoru med Alpami in Jad-ranom.

    Œe nismo sposobni take vizije, bomo vsebolj stisnjeni v naše zaprte domaœije innezanimivi za širšo okolico, mladi pa sebodo od nas oddaljili.“

    „Ich verberge meine Sorge hin-sichtlich unserer slowenischen Ge -meinschaft nicht, welche in Staatenlebt, die an die Republik Slowenien angren-zen. In Ita lien wie auch in Österreich, in Un-garn und Kroatien wird das Land vonrechts-popu listischen Regierungen ge -steu ert, die unseren Minderheiten wedergeschichtlich noch gegenwärtig betrachtetbesondere Aufmerksamkeit entgegen ge-bracht ha ben, eher im Gegenteil.

    Die Lage verschärft sich in gewisser Weise,wenn wir wissen, dass Orbans Ungarn mitfinanziellen Einlagen für die Minderheit inSlowenien neue negative Dynamik konstru-iert hat. Darüber hinaus bereitet auch dieStellung der Slowenen in Venetien Sorge,wo demographische Rekordverluste ge -schrieben werden und die Dörfer sichtlichschwinden.

    Hinsichtlich der Beziehungen unserer Min-derheiten mit Slowenien brauchen wir eineneue Strategie, die den Vorrang der Spra -che und den jüngeren Generationen einräu-men wird. Ich zähle zu jenen, die mit einergewissen Skepsis auf die Enstehung des

    Amtes für Slowenen im Ausland ge blickthaben. Im Grunde ist genau dieses Amtzum Alibi für alle anderen Ministerien undstaatlichen Institutionen geworden, dasssie sich mit uns nicht mehr befassen unddass sie alle Probleme in Richtung desAmtes lenken. Dieses Amt ist allerdingsweder strukturell noch sonst irgendwie inder Lage, eine ganzheitliche Rolle hin-sichtlich der Beziehungen und der Zusam-menarbeit mit den slowenischen Minder-heiten und mit den Gesprächspartnern inden Nachbarländern zu übernehmen,wobei die Hauptrolle der Premier sowie dasAußenministerium einnehmen. Die Min-derheitenfrage würde ich zur obersten Pri-orität der Regierung erklären, die obliegtdem Premier.

    Zum Schluss noch ein Blick in unsere Ar-beit. Ich weiß nicht, warum manche dieArbeit der Slowenischen Minderheitenko -mission SLOMAK verlangsamt haben, dieheute im Abseits steht. Ohne eine gemein-same minderheitenbezogene Fachrundesind wir schwächer und weniger erfolgreichgeworden, auch im Verhältnis mit unserenGesprächspartnern, vor allem in Slowe-nien und in Europa.

    Als Berufsjournalist setze ich mich auch füreine bessere mediale Stellung aller Min-derheiten ein, die durch neue Technolo-gien ermöglicht werden. Es fehlt uns einsystemisches gegenseitiges Informieren,was auch zu einer größeren gegenseitigenSolidarität und Mithilfe führen würde. Ob-wohl alle vier slowenischen Minderheitenin Staaten leben, die Mitglieder der EUsind, haben wir noch nicht an eine Initiativegedacht, deren europaweite Reichweitealle Minderheiten umfasst. Warum wir inden europäischen Projekten unsere ge -meinsamen und reichhaltigen Angeboteder verschiedenen Organisationen und Ein-richtungen noch nicht etablieren konnten,bleibt eine offene Frage.

    Aufgrund des Gesagten bleibt es eine drin-gende Notwendigkeit, dass alle acht Or-ganisationen aus allen vier Grenzgebieten,in welchen die slowenische Minderheitlebt, erneut den Zusammenhalt in einemgemeinsamen europäi schen Raum bekun-den. Wir müssen grenz überschreitende Zu -sammenarbeit stär ken und die Rolle vonProtagonisten im Zusammenführen derslowenischen Minderhei ten einnehmen.ʺ

    œkem tiru“/ts“

    ~~~~•~~~~

    Slika/Foto: arhiv/Archiv SKGZ

  • Als SKS-Mitglied bzw. AbonnentIn der Zeit -schrift „SKUPNOST“ erhalten Sie von unsZusendungen mit Informationen. Um dieseDienstleistung zu ermöglichen, speichern wirIhren Namen und Ihre Adresse in elektroni -scher Form. Wenn Sie keine Zusendungenmehr erhalten möchten oder die LöschungIhrer Daten wünschen, kontaktieren Sie unsbitte unter der Tel. Nr. 0463 – 59 16 59 odersenden Sie uns ein E-Mail an [email protected].

    Sollten Sie sich nicht abmelden, gehen wirdavon aus, dass Sie unsere Aussendungenweiterhin erhalten möchten.

    12 Skupnost 1/2018

    Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: [email protected] Urednica: Pia Kulmesch Naša banœna povezava / Unsere Bankverbindung: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152, IBAN: AT16 3910 0000 0074 8152, BIC: VSGKAT2K Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanœiœ, Økofiœe, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk: Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, PodjunaTisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju.

    ENOSTAVNO UŒENJESLOVENŠŒINE

    Se bi radi na enostaven, igriv inuœinkovit naœin samostojno nauœilislovenšœine?

    Slovene Learning Online (http://www.slonline.si) je prosto dostopnispletni teœaj slovenskega jezika zatujce, ki so ga razvili na filozofskifakulteti Univerze v Ljubljani (Centerza slovenšœino kot drugi in tuji jezik).Spletni teœaj je na voljo v veœ novihjezikovnih kombinacijah. Zdaj se znjim slovenšœino lahko uœite, œe go -vorite angleško, francosko, nemško,hrvaško, italijansko, rusko ali špan-sko!

    Veœ informacij lahko najdete na:www.slonline.si!

    SLOWENISCH-LERNENLEICHT GEMACHT

    Würden Sie gerne auf eine unkom-plizierte, spielerische und effektiveWeise Slowenisch lernen?

    Das Portal Slovene Learning Online(http://www.slonline.si) wurde ander Universität Ljubljana (Zentrumfür Slowenisch als Zweit- und Fremd-sprache) entwickelt und bietet einenleicht zugänglichen, webbasiertenSlowenischsprachkurs für alle In -teressierten. Der Online-Kurs ist inmehreren Sprachvarianten verfüg-bar!

    Mehr Infos finden Sie unter:www.slonline.si!

    www.facebook.com/Mehrsprachigkeit

    www.mehrsprachigkeit.atwww.vecjezicnost.at

    Iskreno œestitamo pisateljuFlorjanu Lipušu, ki je kot prvikoroški Slovenec prejel Ve-liko avstrijsko državno nagra-do za svoj v slovenšœini na -pisani opus.

    Wir gratulieren dem Schrift-steller Florjan Lipuš, der fürsein literarisches Schaffen inslowenischer Sprache denGroßen ÖsterreichischenStaats preis erhalten hat.

    Mirjam Polzer-Srienz je pre -vzela novo nalogo na Uradukoroške deželne vlade. Pri -stojna je za zadeve narodneskupnosti. Želimo vse naj -boljše!

    Mirjam Polzer-Srienz wurdeam Amt der Kärntner Lan-desregierung mit der Verwal-tung von Volksgruppenangele-genheiten betraut. Wir wün-schen alles Gute!

    Peter Jožef Œesnik je jeseniprevzel posle ministra za Slo -vence v zamejstvu in po svetu.Skupnost koroških Slovencevin Slovenk prisrœno œestita!

    Peter Jožef Œesnik bekleidetseit Herbst das Amt des Minis-ters für Auslandsslowenen.Die Gemeinschaft gratuliertrecht herzlich. Auf gute Zu -sam menarbeit.

    Osebe in osebnosti / Persønlichkeiten

    Slika/Foto: Emanuel Polanüek Slika/Foto: privat/Privat Slika/Foto: Urad RS Miha Prapotnik

    ~~~~•~~~~ ~~~~•~~~ ~~~~•~~~~

    ~~~~•~~~~

    Nova Evropska uredba o varstvu podatkov/Neue EU-Datenschutzgrundverordnung

    Kot œlan/ica SKS oz. naroœnica/na -roœnik revije „SKUPNOST“ od nas v do -loœenih œasovnih presledkih prejemateinformacije. Za to storitev v seznamu pre-jemnikov elektronsko hranimo vaše imein naslov. V primeru, da ne želite veœ pre-jemati pošte SKS oz. želite izbris po-datkov, vas prosimo, da nam to spo -roœite na: tel. štev. 0463 – 59 16 59 alie-mail na [email protected].

    Œe se ne boste javili, bomo sklepali, daželite tudi v prihodnje prejemati naša ob-vestila in da se strinjate s hrambo v ta na-men potrebnih podatkov.