8
SKUPN ST Februar 2013 | Številka 1 (43) Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec Ziljska dolina / Gailtal Ali bo slovenšœina v zahodnem delu Koroške umolknila? Wie steht es um die Zukunft des Slowenischen? Stran / Seite 2-3 Študij v Gradcu? In Graz studieren? Mesto pri koroški mladini zelo priljubljeno Attraktive Studentenstadt für junge KärntnerInnen Stran / Seite 6-7 Deželnozborske volitve Landtagswahlen Pogovor z glavnimi kandidati Die Spitzenkandidaten im Interview Stran / Seite 4-7 Na maturantskem plesu 51. generacije maturantov ZG/ZRG za Slovence je bilo veliko veselja in smeha, povsem pri ponosnih starših. Am Maturaball der 51. Generation der MaturantInnen des BG/BRG für Slowenen mangelte es nicht an Freude und Heiterkeit, insbesondere bei den stolzen Eltern.

Skupnost 1/2013

  • Upload
    kat-ur

  • View
    235

  • Download
    6

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Related More from author No related documents Click to read 0 0 Infolist Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Infoblatt der Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen (SKS)

Citation preview

Page 1: Skupnost 1/2013

SKUPN STFebruar 2013 | Številka 1 (43)Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec

Ziljska dolina / Gailtal

Ali bo slovenšœina v zahodnem delu Koroške umolknila?

Wie steht es um die Zukunft desSlowenischen?

Stran / Seite 2-3

Študij v Gradcu?In Graz studieren?

Mesto pri koroški mladini zelopriljubljeno

Attraktive Studentenstadt für jungeKärntnerInnen

Stran / Seite 6-7

Deželnozborske volitve Landtagswahlen

Pogovor z glavnimi kandidati

Die Spitzenkandidaten im Interview

Stran / Seite 4-7

Na maturantskem plesu 51. generacije maturantov ZG/ZRG za Slovence je bilo veliko veselja in smeha, povsem pri ponosnih starših.Am Maturaball der 51. Generation der MaturantInnen des BG/BRG für Slowenen mangelte es nicht an Freude und Heiterkeit, insbesonderebei den stolzen Eltern.

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 1

Page 2: Skupnost 1/2013

2 Skupnost 1/2013

„Pa Zila še vesöeš šemi“ / „

Kam odhajaš, slovenska beseda? Potreben je preobrat, sicer ji bodo še mladi obrnili hrbet.Quo vadis, Slowenisch? Wenn sich nichts verändert, werden ihm auch junge Leute den Rücken zukehren.

Devetdeset kilometrov dolgi spodnjidel Ziljske doline, ki se razteza odŠmohorja do Beljaka, je zahodni rob

slovenskega jezikovnega obmoœja na Ko-roškem. Medtem ko je v 19. stoletju prebi-valstvo bilo še pretežno slovensko, jedanes situacija obratna.

V nasprotju z Rožem in Podjuno, kjer sonaselja slovenskogovoreœih ljudi strnjena,je Zilja zelo raztrešena. Na Zilji so vasi, kjerslovenska beseda še živi, vasi, kjer je žeumolknila, vasi, kjer se v slovenšœini samoše poje, in vasi, kjer se v slovenšœini lahkoše javno govori, ampak ne v javnih prostorih,kot npr. ponekod v cerkvi. Da bi se sloven -ska beseda tudi v cerkvenem prostoruohranila, se zavzema Stanko Trap, župnik zBistrice na Zilji. Trap ni priljubljen samo kotžupnik, temveœ tudi kot œlovek, ki spodbujastike med obema narodoma.

Za krepitev slovenskega jezika in kulture sena Ziljski Bistrici zavzemata v veliki meri za-konca Jožica in dr. Ludvik Druml v „Staripošti“, kjer je Franz Mörtl pred dvemaletoma sprejel Kugyjevo nagrado, ki jopodeljuje Skupnost koroških Slovencev in

Slovenk. Gostišœe, kjer sta še prireditvenadvorana in likovna galerija, povezuje tri kul-ture, saj se v tekoœi izmenjavi povezujetatudi z italijanskimi društvi in se veselitanemškogovoreœih obiskovalcev. Da bi se -stavila slovenskogovoreœo publiko za enokulturno prireditev, morata povabiti ljudi odBrnce do Brda, naselij, ki sta oddaljeni 50km drugo od drugega. Podpor ni, vendarleposkušata enkrat na mesec pripraviti enoprireditev, odvisno od tega, koliko moœi indenarja je na voljo. Problem financiranja ovi-ra tudi posameznike, ki se privatno angaži-rajo. Osebna iniciativa hkrati pomeni nego-tovost trajanja. Toda brez osebnega trudase npr. ne bi veœ pele slovenske pesmi obreju pod lipo, ki je del štehvanja, staregaljudskega obiœaja. Prav tako po lastni iniciativi je nastalo društ-vo „Erinnern Gailtal“. Mlada zgodovinarjamag. Bernhard Gitschtaler in Daniel Jam-ritsch se zavzemata za obdelavo nacistiœnezgodovine na Zilji. Želita poiskati imena žrtev,tematizirati njihove zgodbe in jih vkljuœiti vkolektivni spomin. Naœrtovani so spominskipohodi po Šmohorju in študijsko potovanjedo muzeja Peršman v Železni Kapli, muzejaantifašistiœnega odpora na Koroškem. Dol-

Svoboda gledanj

Meinungsvielfalt istfruchtbringend

Bernard Sadovnik predsednik SKSVorsitzender der SKS

Slovenskogovoreœi kandidati in kandi-datke na razliœnih strankarskih listah sonadaljnji pozitivni pojav nove kvalitetesožitja in sodelovanja obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Še posebnorazveseljivo je dejstvo, da v œasu volilnegaboja ni opaziti konfliktnih situacij med raz -liœnimi kandidatkami in kandidati iz vrstslovenske narodne skupnosti. Doživljamospoštovanje drug drugega in korektno terspoštljivo sodelovanje vseh. To dejstvonam dokazuje, da demokratiœna državaslovenski narodni skupnosti samoumevnopredpostavlja pluralno družbo in svobodogledanje. V tem prepriœanju naj bi v pri-hodnje sodelovale vse tri krovne politiœne organizacije zavedajoœ se, da potrebujemovsako in vsakega. Ideološko naravnanoposeganje v organiziranost koroškihSlovencev in uniœevanje posameznikov nidopustno. Zato naj nam bodo naše kandi-datke in kandidati v zgled, kako naj v pri-hodnje med seboj ravnamo in delujemo –spoštljivo, skupno kljub razliœnosti in pozitivno v prihodnost naravnano.

~~~~•~~~~

Schon immer hat sich die SKS – dieGemeinschaft der Kärntner Slowenen undSloweninnen - als überparteiliche Ver -tretungsorganisation der slowenischenVolksgruppe verstanden. Darum freut esuns, dass sich bei der bevorstehendenLandtagswahl sehr viele Kandidatinnenund Kandidaten auch aus den Reihen derslowenischen Volksgruppe bei den einzel-nen Parteien wiederfinden. Es scheintdoch so, dass diesmal mehrere Volkgrup-penangehörige in den Kärntner Landtageinziehen werden, auch als Zeichen einerneuen Kultur des Miteinanders im Lande.Das wertschätzende Miteinander derzweisprachigen KandidatInnen, trotz derideologischen Unterschiedlichkeit,bestärkt uns aber in der Überzeugung,dass Meinungsvielfalt sehr wohl für dasgemeinsame Ziel fruchtbringend seinkann.

Ziljani niso prepriœani, ali in kako dolgo se bosta slovenska kulturain beseda še ohranili / Die Gailtaler sind skeptisch, ob und wielange das slowenische Kulturgut noch erhalten bleiben wird

e e e

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 2

Page 3: Skupnost 1/2013

3Skupnost 1/2013

JožicaDruml-Œertov, gostišœeStara pošta, GaststätteAlte Post

„Imam obœutek, da se po vojninobeden ni brigal za Ziljo. Tumanjka 50 let. To je normalnopri takem razvoju. Œe ti npr. zotrokom nisi imel 20 let stika,ga potem ne boš veœ ustvaril.Œe 20 let tu manjka, manjkajoleta.“~~~~•~~~~„Ich habe das Gefühl, dass sichnach dem Krieg niemand umsGailtal gekümmert hat. Nunfehlen 50 Jahre. Das ist der nor-male Verlauf einer Entwicklung.Wenn man z. B. 20 Jahrekeinen Kontakt zu seinem Kindhatte, kann man diese Jahre imNachhinein nicht mehr nach-holen.“

Mag. BernhardGitschtaler, zgodovinar,Historiker

„Mislila svasi, da je

ravno na Zilji veliko pozabljenihžrtev in da je sedaj, 70 let ponacistiœnem režimu, œas, da sejih spomnimo. Glavni cilj društvaje, da poišœemo imena žrtev injim konœno postavimospomenik.“ ~~~~•~~~~„Wir haben uns gedacht, dasses gerade im Gailtal, wo es eineVielzahl an in Vergessenheitgeratener bzw. verdrängterOpfer der Nazis gab, die Er-forschung und Thematisierungder Namen 70 Jahre nach demEnde des NS-Regimesnotwendig wird. Ziel derlangfristig angelegten Arbeit imVerein ist die Identifizierung derNamen von Naziopfern, damitihnen endlich ein würdigesDenkmal gesetzt werden kann.“

/ „Die Gail rauscht noch ållweil“ (Maria Bartoloth)

gotrajno pa se naœrtuje spomenik žrtvam, ki gav Šmohorju trenutno še ni.

Leta 2006 je bil ustanovljen œezmejni projekt„Tri roke“. Izobraževalne ustanove obœin Œaj-na, Kranjska Gora in Trbiž so se povezale, dabi ustvarile stike med vrtci in ljudskimi šolamiin zagotovile otrokom v prihodnosti možnostina kulturnem kakor na gospodarskem po-droœju.

Slovenski kulturni društvi SPD Zila in SPD Do-braœ s svojim delovanjem sicer pomagata, daslovenšœina na Zilji ne usiha, toda dve, triprireditve na leto ne zadostujejo. Potrebno jekonsekventno in kontinuirano delo, pa tudikak ples ali podobne družabnosti. Poleg tam-buraške skupine in športnega društva ninobene odrske ali glasbene skupine, kjer bi semladina lahko udejstvovala. Število prijav kpouku slovenšœine v ljudskih šolah v zadnjihletih rahlo narašœa, toda œe se slovenskabeseda ne neguje tudi izven šolskih klopi indružinskega kroga, bo prej ali slej zaœeladremati in z njo tudi slovensko kulturno življen-je.

Ni dvoma, da z umikajoœo se slovensko bese-do na Zilji umira tudi ziljsko nareœje. Napodeželju starejše generacije, ki se nisonauœile knjižnega jezika, govorijo v nareœju,ker so nanj navajene. Mlajše generacije, kinareœja ne hranijo, ga vse bolj ogrožajo. Nareœ-je je steber jezika. Brez nareœja ni živega jezi-ka. Ponekod se sliši še izraz „windisch“, kerse ljudje (menda) ne zavedajo negativne kono-tacije in prepriœano trdijo, da to ni slovenskijezik.

Na splošno se situacija na Koroškem spre -minja, toda zelo poœasi. Ziljani imajo trenutnovtis, da je zanimanje tu, toda da manjka nek-do, ki bi usmeril korak. Potreben bi bil kon-tinuiran stik s Celovcem, nekdo z Zilje bi moralbiti zanjo pristojen v Celovcu ali obratno.Slovenska narodna skupnost na Zilji je iz-postavljena. Od Brnce do Brda raztrešeni seišœejo in upajo, da se bo tudi Celovec zbudil,ne samo podeželska društva.

~~~~•~~~~

Während das Gailtal, das westlichsteGebiet Kärntens, in dem autochthoneSlowenen leben, im 19. Jahrhundert

großteils slowenisch war, stehen wir heute voreiner umgekehrten Situation. Im Gegensatzzum Rosental und Jauntal, mangelt es hier an Ortschaften mit kompakter slowenisch -

sprachiger Bevölkerungsdichte.

Um ein gutes Zusammenleben beider Volks-gruppen und den Erhalt der slowenischenSprache in der Kirche ist Stanko Trap, Pfarrerder Gemeinde Feistritz an der Gail, bemüht.Ebenso engagiert und ohne Förderungen ar-beitet das Ehepaar Druml, das die Gaststätte„Alte Post“, wo vor zwei Jahren die Verleihungdes Julius-Kugy-Preises von der Gemein-schaft der Kärntner Slowenen und Slowenin-nen an Franz Mörtl stattfand, zu einem bedeu-tungsvollen und grenzüberschreitenden Ver-anstaltungsort gemacht hat. Um ein slowe -nischsprachiges Publikum anzusprechen,müssen jedoch von Fürnitz bis Egg im Gailtal,Ortschaften, die 50 km auseinander liegen,Einladungen verschickt werden.

Eigeninitiative haben auch die jungen Histori -ker Mag. Bernhard Gitschtaler und DanielJamritsch mit der Gründung des Vereins„Erin nern Gailtal“ bewiesen. Im Rahmendessen soll die nationalsozialistische Vergan-genheit aufgear beitet werden und es sollendie Namen der Opfer ausfindig gemacht wer-den. Ein lang-fristiges Ziel ist die Errichtungeines Denkmals in Hermagor.

Weiters ist im Jahr 2006 das Projekt „DreiHände“ entstanden. Die Bildungsinstitutio-nen der drei Gemeinden Nötsch im Gailtal,Kranjska Gora und Tarvisio haben sich zusam-mengetan, um ein dreisprachiges Netzwerkaufzubauen.

Auch die slowenischen Kulturvereine SPD Zilaund SPD Dobraœ versuchen, den Erhalt desslowenischen Kulturguts im Gailteil zufördern, doch zwei bis drei Veranstaltungen imJahr reichen nicht aus, um es aktiv im Be-wusstsein der Menschen zu bewahren. DerRückgang der Sprecher des Gailtaler Dialek-tes stellt ein weiteres Problem dar. Denn ohneeinen Dialekt, die Basis jeder Sprache, kannauch keine Sprache weiterleben. Zudem kursiert mancherorts noch der Begriff„Windisch“, der (angeblich) ohne jegliche ne -gative Konnotation verwendet wird.

In Kärnten ist seit einigen Jahren ein Um-schwung wahrnehmbar, der jedoch nurlangsam voranschreitet. Es ist zwar Interessevorhanden, doch es fehlt jemand mit rich-tungsweisender Funktion. Damit das Slowe -nische im Gailtal nicht versickert, müsse eineVerbindung zu Klagenfurt aufgebaut undgepflegt werden.

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 3

Page 4: Skupnost 1/2013

K je vidite izzive poslanske funkcije?

Ana Blatnik: Koroška potrebuje politiœnospremembo. Koroška bi zaslužila iskreno,pošteno in inteligentno politiko. Iskrenost,poštenost in zanesljivost bi se vrnile vsredišœe politike z moœno SPÖ in z deželnimglavarjem Petrom Kaiserjem. To je moj naj-važnejši trenutni izziv kot poslanka. Gre zaKoroško, za Korošice in Korošce, za boljšoprihodnost.Mag. Zalka Kuchling: Deželni mandat je in-strument za kontrolo vlade, obenem pa najbi se v njegovem sistemu zrcalila pluralnostnaše družbe. Pri tem ne gre prezretivprašanja ženske moœi v deželi. Kot pripad-nica Zelene stranke na Koroškem lepoudarjam, da smo z Rolfom Holubom naœelu odgovorni za to, da se je razkrinkala ko-rupcija, ki je vladala in ki žal še vlada vdeželi. Brez tega ne bi imeli predœasnih vo-litev in bi dva danes pravno obsojena œlanadeželne vlade (Martinz in U. Scheuch) ševedno bila v najvišjih vladnih funkcijah.Mag. Lojze Dolinar: Œe bi bil izvoljen zaposlanca v Deželni zbor, bi v politiko vneselveœ neposrednega odnosa do realnega življenja. Svoje vedenje o manjšinjskemvprašanju, izobraževanju in športu, svojopoklicno zasidranost v šolstvu in dobreprekomejne povezave mi bodo pri tem zago-tovo koristile.

Svojo korektnost, odkritost in stvarnost že-lim v politiki udejanjiti tudi kot politiœni slog.Resnicoljubnost, preglednost in fairnessso vrednote, katerim smo se v „Team-uStronach“ zavezali.Mojca Koletnik: Maria Koletnik: Borila bise naprej za obremenjene delavne ljudi inse zavzemala tudi za razpredelitevdružbenega bogastva od zgoraj navzdol. NaKoroškem je namreœ v zadnjih letih številomilijonarjev rastlo z isto hitrostjo kot številosocialno šibkih. S to toœko bi imeli v dežel-nem zboru dosti dela.

Kaj imate v mislih za slovensko narodnoskupnost, œe boste izvoljeni? Blatnik: Skrbeti in se zavzemati za pozi-tivno vzdušje in sožitje, enakopraven dialogmed veœino in manjšino, v stranki in tudiizven stranke, to so bili in to bodo tudi vbodoœe glavni cilji Delovne SkupnostiAvstrijskih narodnosti v SPÖ.To je sevedatudi moje geslo pri politiœnem delovanju.Prepriœana sem, da bomo lahko reševaliprobleme manjšine, za katere sta odgov-orni manjšina in veœina, samo z enoko-pravnim dialogom in pozitivnim sožitjem.Trajno financiranje glasbene šole morakonœno postati realiteta. To financiranje jejasno doloœeno v memorandumu o kra-jevnih napisih. Odklanjam tudi naœrtovanozapiranje dvojeziœnih ljudskih šol, kot jenpr. na Radišah in v Medgorjah.

Kuchling: Slovenska beseda naj bi postalav javnosti samoumevnost. Œas je zrel zaojaœitev slovenske besede v vseh poklicnihpanogah. Dvojeziœna izobrazba odotroškega vrtca do poklicne šole oz. uni-verze je izziv za Koroško v 21. stoletju. Izpol-nitev memoranduma je prvi korak k temu.Sistematska rešitev Glasbene šole je prvot-nega pomena. Zavzemam se za obstoj malih šol na podeželju, ki so dejanskoogrožene, œe se nadaljuje politika s svobod-njaki na odgovornih mestih. Slovenska kul-turna ustvarjalnost si zasluži veœ pozorno -sti s strani deželne vlade. Zavzemam se zavišjo gmotno podporo našim prosvetnimdruštvom. Moœno upam, da bo želja dospremembe na našem politiœnem odru tudiodjeknila in da bodo Zeleni podvojili svojomoœ.Dolinar: Za politiko in za sodelovanje vTeam-u Stronach sem se odloœil zato, da bivnesel v politiko nekoliko drugaœen politiœnislog, s poudarkom tako na gospodarskisituaciji posameznih deželanov kot na dia-logu med veœinskim narodom in slovenskonarodno skupnostjo. Uresniœitev memoran-duma bo v mojem politiœnem delovanju za-vzemala posebno mesto, tako tudi dvoje -ziœni otroški vrtci, saj ponujajo nekonven-cionalno uœenje jezikov, s tem povezanoodprtost in fleksibilnost za nadaljnje živ -ljenje. Zapiranje malih šol v obmoœju manj -šinskega šolstva odklanjam, saj bi to lahkona dolgi rok privedlo do eksistenœneogroženosti slovenske narodne skupnosti.Kulturna raznolikost mi je še posebej prisrcu, saj ob njej nastajajo neobremenjenekomunikacijske možnosti med obema na -rodnima skupnostima, ki jih je treba videtiin koristiti kot faktor graditve mostov. Pritem želim povzdigniti predvsem Glasbenošolo, s katero Koroška vedno spet žanjemednarodni ugled.Koletnik: Smo za propagiranje dvojeziœno -sti na šolah z uradne strani. Dvojeziœenpouk naj bi bil na celotnem dvojeziœnemozemlju samoumeven, in to brez prijavljan-ja. Ljudje naj vidijo slovenski jezik kot obo-gatitev. Dele vsebine šolskih zgodovinskih

4 Skupnost 1/2013

Koroški Slovenci po volitvah? / Die sloweVolilni boj deželnozborskih volitev 2013 se bliža koncu. Pravi trenutek za pogovor z glavnimi kandidatitrenutnih deželnozborskih strank in novih politiœnih strank o njihovih ciljih in ponudbi za slovenskonarodno skupnost.

Während sich der Wahlkampf langsam zu Ende neigt, haben die Spitzenkandidaten der derzeitigenLandtagsparteien und der neuen politischen Parteien noch einmal über ihre Ziele und ihr Anliegen fürdie slowenische Volksgruppe reflektiert.

Ali bo na Koroškem 3. marca 2013 zacvetele rože?Ob in Kärnten am 3. März 2013 der Frühling einkehren wird?

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 4

Page 5: Skupnost 1/2013

5Skupnost 1/2013

wenische Volksgruppe nach den Wahlen?knjig, kar se tiœe œasa 1938-1945, je trebaobnoviti in jasno povedati, da je antifaši -stiœni upor doprinesel k demokraciji inneodvisnosti Avstrije. Takoj se mora prene-hati z nacionalistiœno diskriminacijo Slo -venske glasbene šole. ~~~~•~~~~

Worin liegt der Reiz eines Landtags-mandates?

Ana Blatnik: Kärnten braucht eine politi -sche Wende. Mit einer starken SPÖ und Pe-ter Kaiser als Landeshauptmann könntenEhrlichkeit und Gerechtigkeit in die politi -sche Tagesordnung zurückkehren. Darinliegt meine Herausforderung. Es geht umKärnten, die Kärntnerinnen und Kärntnerund eine bessere Zukunft.Mag. Zalka Kuchling: Das Mandat als Kon-trollinstrument der Regierung soll die Plu-ralität unserer Gesellschaft widerspiegeln.Dabei müssen wir die Frage des Frauenan-teils in der Regierung und die Errungen-schaften der Grünen mit Rolf Holub an derSpitze berücksichtigen, wie etwa die Ent-larvung korrupter Praktiken oder die vorzei -tigen Wahlen. Mag. Alois Dolinar: Sollte ich in den Land-tag gewählt werden, möchte ich in die Poli-tik mehr Realitätsbezug einbringen und

mein korrektes, ehrliches und sachlichesVerhalten zum politischen Stil erheben.Wahrheit, Transparenz, Fairness sindWerte, zu denen wir uns im Team Stronachverpflichtet haben.Maria Koletnik: Ich würde mich für die be-lasteten ArbeiterInnen und die Verteilungdes Gesellschaftsvermögens von obennach unten einsetzen, da die Zahl der Mil-lionäre in Kärnten genauso schnell ge -stiegen ist wie die der sozial Schwachen.

Ihre Ziele und Absichten für die slowe -nische Volksgruppe im Falle einer Wahl?Blatnik: Wir müssen uns innerhalb undaußerhalb der Partei für ein gutes Miteinan-der und einen gleichberechtigten Dialogzwischen der Minderheit und der Mehrheiteinsetzen. Dies ist auch mein Leitsatz inder Politik. Ich bin davon überzeugt, dasswir Minderheitenfragen, für die sowohl dieMinderheit als auch die Mehrheit Verant-wortung tragen, nur auf diese Art und Weiselösen können. Kuchling: Die slowenische Sprache mussin der Öffentlichkeit selbstverständlich undin allen Branchen gefördert werden. Die Ver-wirklichung des Memorandums wäre der er-ste Schritt in diese Richtung. Ich setze michv. a. für die Lösung der Frage um die Musik-

schule und der ländlichen Schulen ein,deren Existenz unter der Verantwortung derFreiheitlichen gefährdet ist, und hoffe, dasssich der Wunsch nach politi scher Verän-derung durchsetzen wird und die Grünenihre Stellung festigen werden.Dolinar: Die Realisierung des Memoran-dums zur Ortstafellösung, die Förderungvon zweisprachigen Kindergärten undKleinschulen im Minderheitenschulbereichwerden bei meinen politischen Bestrebun-gen einen hohen Stellenwert einnehmen,genauso die Förderung der kulturellenVielfalt, zumal damit Kommunikations-möglichkeiten zwischen beiden Volksgrup-pen entstehen, die als brückenbauendeFaktoren gesehen und genutzt werden soll-ten. Hierbei möchte ich besonders die„Slowenische Musikschule“, mit welcherKärnten internationales Ansehen erntet,hervorheben und fördern. Koletnik: Obligatorischer zweisprachigerUnterricht soll im gesamten zweisprachi-gen Gebiet selbstverständlich sein und dieslowenische Sprache als ein Mehrwert ver-standen werden. Außerdem müssen wir dieGeschichtsbücher überarbeiten und klar-stellen, dass der antifaschistische Wider-stand zur Demokratie und Unabhängigkeitbeigetragen haben.

Ana Blatnik je uœiteljica zapoklicne šole, od leta 1990aktivna v politiki socialn-odemokratske stranke in odleta 2000 œlanica državnegasveta.

~~~~•~~~~Ana Blatnik ist Berufs -schullehrerin, seit 1990 inder Politik der SPÖ aktiv undseit dem Jahr 2000 Bun-desrätin.

Mag. Zalka Kuchling je pod-predsednica SKS, profesori-ca na ZG/ZRG za Slovence inod leta 2004 aktivna v politi-ki Zelenih na Koroškem.

~~~~•~~~~Mag. Zalka Kuchling ist dieerste stellvertretende Obfrauder Gemeinschaft, Profes-sorin am BG/BRG für Slowe-nen und seit 2004 in derPolitik der Grünen in Kärntenaktiv.

Sodni tolmaœ in profesor naZG/ZRG za Slovence mag.Lojze Dolinar kandidira zastranko Franka Stronacha. S tem je prviœ stopil na politiœni oder.

~~~~•~~~~Der Gerichtsdolmetscher undProfessor am BG/BRG fürSlowenen Mag. Alois Dolinartritt mit seiner Kandidaturfürs Team Stronach als Newcomer in die KärntnerLandespolitik.

Mojca Koletnik kandidira nadeželnozborskih volitvah zaAlianso Socialna Koroška.

~~~~•~~~~Maria Koletnik kandidiert bei der bevorstehendenLandtagswahl für die Allianz Soziales Kärnten.

Še nikoli ni imelo toliko pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem dejanske možnosti, da bodo izvoljeni vdeželni zbor. / Noch nie bot sich so vielen Vertretern der slowenischen Volksgruppe die Möglichkeit, in den KärntnerLandtag zu ziehen.

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 5

Page 6: Skupnost 1/2013

6 Skupnost 1/2013

ChristianLaußegger,študent/Student

„Najprejsem študiral

v Celovcu pedagoško smerslovenšœine in zemljepisa. Natosem hotel zamenjati zemljepis zrušœino, ker pa v Celovcu neponujajo pedagoške smerirušœine, sem odšel v Gradec.Poleg tega sem hotel postatibolj samostojen. Živim vstanovanjski skupnosti, tako dasi s prijateljema delim delo vgospodinjstvu. To je dobrapriprava za bodoœe življenje združino, œeprav je življenje zotroki le drugaœe kot štu-dentsko življenje. Razdalja medGradcem in Celovcem ni takovelika, tako da se pogosto voz-im domov. V domaœem krajuimam tudi obveznosti, ki jih raddelam in jih noœem opustiti.Ker je Gradec drugo najveœjemesto Avstrije, prihaja sem tudiveliko študentov iz tujine. S temse odpirajo možnosti, saj lahkospoznaš nove ljudi in navežeškontakte in veze, ki bodo vbodoœnosti morda še v korist.Dobiš vpogled v druge kulture in tako postaneš še bolj odprtdo drugih ljudi.“~~~~•~~~~„Der Hauptgrund, nach Graz zugehen, war mein Studienwech-sel. Außerdem wollte ich eigen-ständig werden. Das Leben inder WG betrachte ich als einegute Vorbereitung für dasspätere Familienleben.Die Entfernung zu Klagenfurt istnicht sehr groß, sodass ichöfters heimfahren und meinenVerpflichtungen zuhausenachgehen kann. Graz ist die zweitgrößte StadtÖsterreichs, weshalb hier Men-schen unterschiedlichster Kul-turen zusammentreffen. Diesbietet die Chance, neue Kon-takte zu knüpfen und einen Ein-blick in fremde Kulturen zubekommen.“

Gerhard Dörfler(FPK)

Krepitev naro-dne skupnostimi je že vtrenutni man-datni dobi bilapomembna,tega po

volitvah noœem spremeniti. ~~~~•~~~~Ich habe bereits in der laufendenAmtsperiode großen Wert auf dieFörderung und Unterstützung der Volks-gruppe gelegt. Die historische Lösungder Ortstafelfrage, die Volksgruppen-förderung, die Investitionsoffensive inSüdkärnten (z. B. Bosch-Mahle in St.Michael/Bleiburg-Šmihel/Pliberk) oderdie Förderung des Musikschulwesenssind nur einige Beispiele. Diesen erfolg -reichen Weg will ich auch nach der Landtagswahl fortsetzen.

Dr. Peter Kaiser(SPÖ)

Odgovorna poli-tika mora zago-toviti pogoje zavarno finan-ciranje. Z AnoBlatnik bi tudi vprihodnosti

imeli pripadnico slovenske narodneskupnosti v zakonodaji.~~~~•~~~~Die Zukunft der Glasbena Šola istendlich sicher zu stellen. Die Aufgabeeiner verantwortungsbewussten Politikist es, die Rahmenbedingungen für einegesicherte Finanzierung zu gewährleis-ten. Für dieses und andere wichtige The-men ist im Interesse aller Kärntnerinnenund Kärntner das im Ortstafelmemoran-dum festgeschriebene Dialogforumendlich zu aktivieren. Darüber hinauswird die SPÖ Kärnten mit Ana Blatnikauch in Zukunft sicher stellen, dassein/e Angehörige/r der slowenischenVolksgruppe – ganz im Sinne des Inte-grationsmodelles – in der Gesetzgebungdes Landes Kärnten und der RepublikÖsterreich als Sozialdemokratische/rMandatar/in vertreten sein wird.

Gabriel Obernosterer:(ÖVP)

ÖVP je v pretek-losti že veœkratdokazala, da sezavzema za slo -vensko narodnoskupnost, in se

bo tudi v prihodnosti – œe ji bodo volilci to omogoœili – zavzemala zanjo.~~~~•~~~~Die ÖVP hat in der Vergangenheit schonmehrfach bewiesen, dass ihr die An-liegen der Volksgruppe ernst sind. LRWaldner als Kulturreferent hat erst kürz -lich die Slowenische Musikschule unter-stützt, um den Verantwortlichen Sicher-heit zu geben und um das Weiterbeste-hen zu ermöglichen. Die ÖVP sieht es alsselbstverständlich an, dass diese Lö-sung wie im Memorandum festgehalten,umgesetzt wird, und hat sich auch schonmehrfach dafür ausgesprochen und wirdsich – sollte sie vom Wähler die Kraft er-halten – dafür einsetzen, dass im Kärnt-ner Landtag ein Volksgruppen-Ausschusseingerichtet wird.

Rolf Holub(ZELENI/Die Grünen)

Zeleni se zav -zemamo zaenakopravnostnarodnih skup-nosti na vsehdružbenih po-

droœjih in želimo krepiti mdr. slovenskakulturna društva, šole in medije.~~~~•~~~~Wir Grünen setzen uns für ein friedlichesund gedeihliches Zusammenleben inKärnten und somit auch für die Gleichbe-handlung der slowenischen Volksgruppein allen Gesellschaftsbereichen ein. Wirhaben diesbezüglich schon viel gelei s -tet, werden uns aber auch in Zukunft für die Einhaltung der Rechte der slo -wenischen Volksgruppe einsetzen. Un-sere grünen Ziele sind: Die nachhaltigeExistenzsicherung der slowenischenMusikschule sowie der Kleinschulen undder ländlichen Infrastruktur. Genausowollen wir Grünen die slowenischen Kulturvereine und die Medien verstärktunterstützen. Außerdem ist uns ein An-liegen, auch die Betreuung und Pflegefür die Angehörigen der Volksgruppe inihrer Muttersprache zu gewährleisten.

Foto

: G

erno

t G

leis

s

Nadaljevanje intervjujaFortsetzung des Interviews

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 6

Page 7: Skupnost 1/2013

7Skupnost 1/2013

MladinaIdealno univerzitetno mesto / Eine ideale Universitätsstadt

Le eno uro in pol vožnje iz Celovca jedo glavnega mesta Štajerske, ki jepostalo zelo atraktivno za študente.

Veliko mladih Korošic in Korošcev se pomaturi odloœi, da gre v Gradec. Toda za-kaj je mesto tako privlaœno?Dejstvo je, da graške univerze ponujajoveœ študijskih smeri kot celovške visokešole, dejstvo pa je tudi, da je mestoveœje, kar je za študente zelo privlaœno.Mesto ni ne preveliko, ne premajhno,

tako da se študen-tje med sta no -vanjem in univer zolahko vozijo s kole-som, ki je glav noprevozno sred-stvo. Poleg tegaGradec ni predaleœod doma, pa ven-darle omogoœadistanco odstaršev in drugpogled na domaœeokolje, kar je po -membno za oseb -ni razvoj. Mladi seželijo izražati kotindividuum in seusposobiti za sa -mo stojno življenje.

Gradec je mesto zbogato in raznovrstno kulturno ponudbo,ki ima v osrœju Grajski hrib. Tam si štu-dentje med uœenjem lahko privošœijooddih in obœudujejo mesto od zgoraj.Radi zahajajo tudi v klub slovenskih štu-dentk in študentov KSŠŠG, ki je prostorsreœevanja in kulturnega dogajanjaslovenskogovoreœih študentov. Klubskiveœeri, ki so vsak œetrtek, so obvezen ter-min, tako tudi Slovenski dnevi, ki jih štu-dentke in študentje organizirajo enkrat na

leto, po navadi oktobra.Œeprav študentom v Gradcu oœitno niœe-sar ne manjka, se kljub temu radi vraœajona Koroško. Mlada študentka PetraZdouc obžaluje, da v Gradcu poleti nimožnosti za oddih, in si zaradi tegapogosto privošœi skok domov.

~~~~•~~~~

Gerade mal eineinhalb Stunden Autofahrt trennen Klagenfurt undGraz, eine Stadt, die zusehends

an Attraktivität gewinnt. Doch wiesoentscheiden sich viele junge Kärntnerin-nen und Kärntner für ein Studium inGraz? Tatsache ist, dass die Grazer Hoch -schulen mehr Studienrichtungen anbie -ten, doch im Gegensatz zu Klagenfurtist Graz auch eine größere Stadt, dieweder zu groß, noch zu klein ist, und dienötige Distanz zum Elternhaus aufweist,um sich als Individuum entfalten zu kön-nen. Die Studenten sind v. a. vomvielfältigen kulturellen Geschehen in Grazbegeistert und auch vom Klub derslowenischen Studentinnen und Studen-ten in Graz KSŠŠG, der sich zum zen-tralen Treffpunkt slowenischsprachigerStudenten entwickelt hat.

Petra Zdoucštudentka/Studentin

„Odloœitev, dagrem študirat vGradec, je bilazagotovo ena odnajboljših od-

loœitev v mojem življenju. Gradec jepravo študentsko mesto – vedno sekaj dogaja in to daje mestu posebenpeœat. Pomemben del Gradca jezame tudi naš klub KSŠŠG.“~~~~•~~~~„Die Entscheidung, in Graz zu

studieren, war eine der bestenmeines Lebens. Graz ist eine wahreStudentenstadt – es ist immer waslos und das verleiht der Stadt einebesondere Note. Wichtig finde ichauch unseren Klub KSŠŠG.“

Stefan Kreutz, študent/Student

„Študiram v Grad-cu, ker ponujajotu tudi študijopisne geometri-je. Priporoœam

študij v Gradcu vsakomur, ki noœepredaleœ stran od doma. Razen tegaje zelo lepo mesto, ki nudi športnoter kulturno zelo pester program inima najboljši slovenski klub.“~~~~•~~~~„Ich studiere in Graz, weil hier auchdas Studium der darstellendenGeometrie angeboten wird, und ichwürde es jedem empfehlen, der vonzuhause nicht zu weit weg will.Außerdem ist Graz eine schöneStadt, die kulturell und sportlich vielhergibt und den besten sloweni -schen Klub hat.“

Velikost in ponudba mesta ter distanca od doma so glavni razlogi za odhod / Größe und Vielfalt der Stadt sowie Emanzipation sind ausschlaggebend

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 7

Page 8: Skupnost 1/2013

8 Skupnost 1/2013

Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: [email protected] Urednica: Danijela Miøiç Naša banœna povezava / Unsere Bankverbindung: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152, IBAN: AT16 3910 0000 0074 8152, BIC: VSGKAT2K Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanœiœ, Økofiœe, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk: Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, Podjuna 21Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Botrstvo veöjeziönosti /Patenschaft f¨rMehrsprachigkeit

Mag. Barbara KarlichTV-voditeljica /Fernseh moderatorin

„V dvojeziœnem dorašœanju vidim privileg in vœasu globalnega zrašœanja ogromno zaœetnoprednost. Otroci, ki govorijo od malih nog dvaali veœ jezikov, razvijajo v možganih ogromnoin naglo dojemljivost pri uœenju nadaljnjihjezikov – in to celo v starejših letih. Moja mate -rinšœina je hrvašœina in latinšœino, anglešœinoin francošœino sem se zlahka nauœila. Tudiitalijanšœina in španšœina mi pozneje nista de-lali nikaršnih težav. Zato nisva niti sekundougibala in vzgajava najino hœerko seveda dvo-jeziœno. Zelo me veseli dejstvo, da vedno veœmladih staršev otrokom posreduje hrvašœinoin madžaršœino, kar – ko sem jaz bila majhna –ni bilo vedno obiœajno. Razveseljiv trend. In œebi me vprašali, bi vsem staršem svetovala, daob možnosti uœenja drugega jezika topriložnost koristijo in od nje profitirajo.“

~~~~•~~~~

„Zweisprachig aufzuwachsen betrachte ichals Privileg und in Zeiten des globalen Zusam-menwachsens als riesigen Startvorteil.Kinder, die zwei oder mehr Sprachen von kleinauf sprechen, entwickeln im Hirn eine enormschnelle Auffassungsgabe beim Erlernen weiterer Sprachen selbst im fortgeschrittenen Alter. Meine Muttersprache ist kroatisch undich habe Latein, Englisch und Französisch mitlinks gelernt. Auch das Italienische undSpanische fiel mir später beim Lernen enormleicht. Daher haben wir keine Sekunde über-legt, unsere Tochter zweisprachig zu erziehen.Was mich sehr freut ist die Tatsache, dass im-mer mehr junge Eltern ihren Kindern geradeim Burgenland das Kroatische oder Un-garische beibringen, was – als ich klein war –nicht immer üblich war. Ein erfreulicher Trend.Und wenn man mich fragt, ich würde es allenEltern raten, wenn die Möglichkeit einer zweit-en Sprache besteht – nutzen und profitieren!“

Osebe in osebnosti/Persønlichkeiten

Deželnozborske volitve – staliøœe SKSLandtagswahlen – Stellung-nahme der Gemeinschaft

Dr. Stefan KarnerUniverzitetni profesor dr. StefanKarner je predkratkim praznoval60-letnico in sprejel Veliki

œastni znak dežele Koroške. Prisrœne œestitke! ~~~~•~~~~Univ.-Prof. Dr. phil. Stefan Karner feierte kürzlich seinen 60. Geburtstag und es wurdeihm das Große Goldene Ehren -zeichen des Landes Kärnten ver-liehen! Herzlichen Glückwunsch!

DunjaZdoucMladi biatlonkiDunjiZdouc želimo

še veliko uspeha in dobrih rezultatov natekaški progi!~~~~•~~~~ Der jungen BiathletinDunja Zdouc wünschenwir noch viele weitere Erfolge in ihrer sportlichen Laufbahn!

AntonWaraschje obha-jal 80. rojstnidan. SKSœestita

za osebni praznik! ~~~~•~~~~ Wir gratulieren AntonWarasch herzlichst zuseinem 80. Geburtstag!

Ob deželnozborskih volitvah poziva SKSvse volilke in volilce, da se poslužijo volilnepravice. Kot krovna nadstrankarska narod-nopolitiœna organizacija SKS ne želi podativolilnega priporoœila. Priporoœa pa, da pripretresu svoje odloœitve upoštevate tudidoslejšnje drže in dejanja strank inglavnih kandidatov in kandidatk za praviceslovenske narodne skupnosti. Opozarjamona razveseljivo dejstvo, da so uvršœeni/ena izglednih mestih nekaterih strank in volilnih list tudi kandidatke in kandidati izvrst slovenske narodne skupnosti. ~~~~•~~~~Aus Anlass der bevorstehenden Land-tagswahl appelliert die Gemeinschaft analle WählerInnen von ihrem Wahlrecht Gebrauch zu machen. Als überparteilicheVertretungsorganisation der slowenischenVolksgruppe gibt die Gemeinschaft fürkeine der wahlwerbenden Parteien eineWahlempfehlung ab. Wir empfehlen aber den WählerInnen, beiIhrer Entscheidungsfindung auch die Haltung und das Handeln der einzelnenwahlwerbenden Parteien und Listen sowieihrer SpitzenkandidatInnen für die Belangeder slowenischen Volksgruppe zu berück-

sichtigen. Wir machen auch auf die er-freuliche Entwicklung aufmerksam, dassmehrere Parteien und wahlwerbende Grup-pen diesmal auch KandidatInnen aus derslowenischen Volksgruppe auf aussichts -reichen Listenplätzen gereiht haben.

Œisto pri sebi in povezan(a) z notranjim "JAZ" si,

œe ti uspe izpustiti razum.

Im „ICH SEIN“ bist du, wenn du es schaffst,

deinen Verstand loszulassen.

Naslednji meditacijski seminar bo 4. marca2013 ob 18.30 v Šentjuriju ob Dolgem jezeru.

Das nächste Meditationsseminar findet am4.3.2013 um 18:30 in St. Georgen amLängsee statt.

Prijava/Anmeldung: Christian Buchacher +43 463/55 390

ali/oder Katja Urak +43 463/591659

SKS_casopis_01_13_Layout 1 21.02.13 08:32 Seite 8