Moja zenja Maj FINAL:Layout 1 · 2017. 12. 28. · - newa izvoz na wlekoto. FFRM pabotuva~kite kapaciteti wopa da gi po~ituvaat odpedbite od Zakonot za bezbednost na xpana, da vovedat

SODR@INA

BEZ KVALITET IKONTROLA - NEMA IZVOZNA MLEKOTO

VODATA DA SE KORISTIRACIONALNO

KINESKA URMA - NOVOVO[EN VID VOMAKEDONIJA

SEKOJ DA DEJSTVUVA NAHUMAN I ETI^KI NAÎNKON @IVOTNITE

NADUV - TIMPANIJA 38

LEKOVITITE KULTURI -PROFITABILNAALTERNATIVA

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskataagencija za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi iod dipektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata odfapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppekuppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpuènija voRepublika Makedonija - SFARM.

Spisanieto “Moja zewja” izleguva wese~no i e vosopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo Re-publika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako op-ganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003godina, a od dekewvpi 2006 godina se dis-tpibuipa kako wese~no specijalizipano spisanieza zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Moja zemjawaj 2008

Izdava~:Fedepacija na fapwepitevo Republika Makedonija Yl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e- wail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 210-0570486301-53Banka dep.: NLB Tutunska Banka

Menaxer i glaven i odgovoren urednikRenata [email protected]

Urednik Todop Stoj~evski [email protected]

MarketingXelal Sejfula [email protected]

Blagoj~e [email protected]

Izvr{en direktorTpajan [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Preveduva~iSowa KitanovskaEdita Ja{api

Sorabotnici:Blagoj~e NajdovskiSowa TpajkovaMapija \o{eva Kova~evi}Nakil EleziStojan~e AtanasovQupka Kaw~evaAleksandap MapkovskiKole PaskovStojan~e AnastasovLena SpipkoskaDanijela AndonovaAleksandap Ristovski

Tira`: 3000 ppiwepociDizajn: Bpigada dizajn - SkopjePe~ati: Ppopoint - Skopje

4

16

22

34

38

44

FFRM Sredba me|u mlekoproizvoditelite, mlekoprerabotuva~ite i naukata

Mlekoppoizvoditelite, ppepabotuva~kite kapacitetii ppetstavnicite na naukata so we|usebna sopabotkawoè da gi postignat standapdite za kvalitet na

wlekoto {to gi bapa Evpopskata Ynija i koi se ppopi{ani soPpavilnikot za posebnite bapawa za bezbednost i xigiena ina~inot i postapkata na vp{ewe na slu`benite kontpoli nawlekoto i wle~nite ppoizvodi. Dokolku ne se ispolnatbapawata od Ppavilnikot, wakedonskite wlekapnici }e jaizgubat wo`nosta za izvoz na wakedonskiot pazap, a so vpewe}e ja izgubat i dovepbata na dowa{nite potpo{uva~i. Sovakva konstatacija izleze ppofesop Sowa Spbinovska odFakultetot za zewjodelski nauki i xpana na ppvata tpibinaod vakov vid vo opganizacija na FFRM i so poddp{ka odSFARM. So ova se soglasi docent d-p Pavle Sekulovski odFakultetot za vetepinapna wedicina, objasnuvaj}i dekadokolku wlekoto ne gi zadovoli standapdite {to gi bapa EY,toa }e ppetstavuva opasnost od voveduvawe zabpana za izvozna tie pazapi. "Dokolku ne izlezewe so konkpetni bpojki za so-watskite kletki i wikpoopganizwite vo wlekoto, kako i sodpugi papawetpi, toga{ postoi opasnost vo 2009 godinaMakedonija da nalikuva na klanica zatoa {to wlekapnicitenewa da go otkupuvaat wlekoto, koe podocna newa da woàtda go plasipaat na pazapite vo EY. ]e se izgubi i dowa{niotpazap so zgolewuvawe na svesnosta i infopwipanosta napotpo{uva~ite deka ako wlekoto ne e dobpo za evpopskiot,zna~i ne e dobpo i za dowa{niot kupuva~", veli Sekulovski.Zatoa, nau~nata javnost apelipa fapwepite da gi vovedatstandapdite za kvalitet na sveòto, neppepaboteno wlekokoi se ppopi{ani vo Ppavilnikot, a se odnesuvaat na xigien-ata, bpojot na sowatski kletki i wikpoopganizwi, kako i nadpugi ppeduslovi za dobivawe kvalitetno wleko.

Spoped nastojuvawata, do 2012 godina potpebno e da se na-walat wowentalnite papawetpi na ppisustvo od 800.000wikpoopganizwi i 600.000 sowatski kletki do waksiwuw100.000 wikpoopganizwi i 400.000 sowatski kletki vowlekoto. "Nad 400.000 sowatski kletki, ve}e stanuva zbop zawastitis. Za da se ppoizvede kvalitetno wleko, najva`no e gp-lata da bidat zdpavi. Isto taka, ~esto pati, zagaduvaweto nawlekoto doa|a od okolinata, odnosno od {talata, oppewataza wolzewe i li~nata xigiena na wolza~ot. Zatoa, se

ppopi{uvaat standapdite za xigiena ppi ppoizvodstvoto nawleko", pe~e Spbinovska. Zadolìtelno e vodewe evidencijaza zabolenite, tpetipani gpla, koi wopa da se izdvojat od os-tanatite edinki za da ne postoi wo`nost od pojava napezidui od antibioticite. Ppavilnikot gi ppopi{uva i stan-dapdite za ~uvawe na wlekoto, odnosno poseduvawe na oppewaza ladewe. Sepak, ovde se pojavuva ppoblewot na walitefapwepi koi ne woàt da vloùvaat golewi spedstva vonabavka na vakva oppewa. Spoped Spbinovska, pe{enieto e vonivno zdpuùvawe i nabavuvawe na oppewata za ladewe.

Sopstvenikot na odgleduvali{teto e odgovopen da goizvesti dpàvniot vetepinapen inspektop za vidot nappoizvodot, nawenata i adpesata na odgleduvali{teto ividot i bpojot na ìvotnite. Tie podleàt na kontpoli, na-jwalku edna{ godi{no, za da se potvpdi deka bapawata zaodobpuvawe na objektite za ppoizvodstvo na wleko se ispol-neti. Isto taka, dvapati godi{no }e se kontpolipa ispolnu-vaweto na standapdite za wolzewe, sobipawe i tpanspopt nawlekoto do sobipnata stanica. Za vpewe na kontpolite, odsekoj ppoizvoditel se zewaat wostpi na wleko so koi seispituvaat vkupniot bpoj wikpoopganizwi, sowatski kletki,xewiskiot sostav i ppisustvoto na antibiotici, pezidui inedozvoleni supstancii. Yppavata za vetepinapstvo, kako{to kaà Foti Vidinov, }e gi ppavi ovie kontpoli i }e os-tavi odpeden pepiod vo koj fapwepite }e wopa da gi ppowenatnavikite vo ppoizvodstvoto na wlekoto i uslovite vo objek-tite. "Dokolku ne se postignat ovie celi, spoped Ppavil-nikot, sleduva pisweno ppeduppeduvawe. Se davaat tpiweseci na ppilagoduvawe i dokolku povtopno ne se ispolnatbapanite kpitepiuwi, se ppistapuva kon zabpanuvawe, objasniVidinov.

Ppavilnikot e objaven vo dekewvpi winatata godina i pos-toi pepiod na ppilagoduvawe do standapdite na Ynijata,zatoa {to, kako {to objasni Spbinovska, s# u{te ne swe pod-gotveni da gi sppovedewe site bapawa za kvalitet na wlekoto.Se opganizipaat obuki za sovetnicite vo Agencijata za pot-tiknuvawe na pazvojot na zewjodelstvoto, koi potoa svoiteznaewa }e gi ppenesuvaat do fapwepite kako da ppoizvedatkvalitetno i bezbedno wleko. Osven ova, se podgotvuva i novppavilnik za objektite vo koi se obpabotuva wlekoto. Ppe-

Bez kvalitet i kontpola- newa izvoz na wlekoto

FFRM

pabotuva~kite kapaciteti wopa da gi po~ituvaat odpedbiteod Zakonot za bezbednost na xpana, da vovedat XASAP, sis-tew za kontpola na kpiti~nite to~ki vo ppocesot na ppe-pabotka i da go kontpolipaat tewpepatupniot peìw ilitakanape~eniot "laden lanec" so tewpepatupa pod 6 stepenicelziusovi. Novina vo Ppavilnikot e i toa {to siteppoizvoditeli na konzuwni ppoizvodi od wleko, od 2009 go-dina, ne sweat da vp{at pa~no pakuvawe, tuku toa wopa da seavtowatizipa i da bide vo awbalaà koja ovozwoùvavidlivost dokolku ppoizvodot ve}e e kopisten.

Sekulovski ja ppetstavi labopatopijata za wleko ppiFakultetot za vetepinapna wedicina, objasnuvaj}i deka pose-duvaat najsovpewena oppewa za vp{ewe analizi na xewiskiotsostav na wlekoto spoped ona {to go bapa Ppavilnikot."Ppaviwe analizi na sodpìnite na wastite, ppoteinite,laktozata i suvata watepija, na bpojot na sowatski kletki,wikpoopganizwi i dokaùvawe ppisustvo na antibiotici ilidodadena voda vo wlekoto. Osven toa, ppaviwe klasi~nixewiski analizi, wikpobiolo{ki analizi, analizi na bpi-sevi, na voda, na wastitis so antibiogpaw, na ostatoci i kon-tawinentni i analiza na dobito~na xpana", veli Sekulovski.Toj objasni deka evpopskoto wleko vo koe e pponajdeno ppis-ustvo na antibiotici se fpla i ne swee da se pu{ta voppowet, a dokolku se konstatipaat zgolewen bpoj sowatskikletki i wikpoopganizwi, toga{ se dava tpiwese~en pepiod zappilagoduvawe. Kontpolata na wleko }e ja vp{i labopatopijaili pove}e vakvi objekti koi }e konkupipaat na slobodniotpazap, no }e wopa da bidat akpeditipani od stpana nadpàvata. Fapwepite sawi }e woè da izbepat kade }e janappavat kontpolata. Vo dpàvata wopa da postoi edna ilinekolku akpeditipani labopatopii ~ii pezultati }e bidatppiznaeni nasekade, a woè da postojat wnogu lokalni labo-patopii vo wlekapnicite ~ii pezultati }e bidat sawo zanivna vnatpe{na upotpeba.

Fapwepite iwaa odpedeni zabele{ki za uslovite {totpeba da gi ispolnat so Ppavilnikot. Za Dpagi Ne~evski,~len na Yppavniot odbop na FFRM, ne e jasno {to }e se slu~iso onie fapwi koi newa da gi zadovolat bapanite kpitepi-uwi. Vidinov, od Yppavata za vetepinapstvo, objasni dekafapwepite iwaat dovolen pepiod da gi zadovolat i ispol-nat kpitepiuwite koi se postaveni vo Ppavilnikot, zatoa{to se potpebni ppoweni vo odpedeni naviki kaj fapwepitei wali investicii vo texnologijata na ppoizvodstvo. "Kakofapwepi, ne ste ostaveni sawi na sebe. Moè i }e dobietepowo{ od pesopnoto winistepstvo ili nekoi evpopski fon-dovi za da se ppestpuktupipate", objasni Vidinov.

Fapwepite peagipaa deka se potpebni ogpowni vloùvawaza da se ispolnat bapanite uslovi, so {to ne se soglasijappetstavnicite na instituciite vo dpàvata. Spoped Dpa-gan Risti}, ~len na FFRM, zabele{kite {to gi dalefapwepite pped da se podgotvi Ppavilnikot ne bile celosnoopfateni so nego i popadi toa, toj stpavuva deka ovoj doku-went newa da iwa ppakti~na ppiwena.

I wlekoppepabotuva~ite se soglasija so faktot {tofapwepite wopa da gi ppilagodat uslovite na ona {to gobapa ppavilnikot za da se dobie kvalitetno wleko od koe,podocna, zavisi i kvalitetot na nivnite ppoizvodi. Tie sepodgotveni da powognat vo ovoj ppoces na ppestpuktupipawe,zatoa {to objasnuvaat deka uslovite koi se ppopi{ani soPpavilnikot i ona {to se slu~uva na tepen ne soodvetstvu-vaat. Kpitepiuwite vo ovoj dokuwent, objasni Sekulovski, sepostaveni wnogu godini nanazad i se ppewnogu op{ti, noMakedonija docni vo nivnata iwplewentacija. Kako dpàva,newawe oficijalni bpojki za kvalitetot na wakedonskotowleko. Na kpajot, site ~initeli vo ppoizvodstvoto, ppepabo-tuvaweto i kontpolata se soglasija deka e potpebno da seppiwenat odpedbite od Ppavilnikot za kvalitet na wlekoto,zatoa {to Evpopa ne tolepipa i bapa kvalitetna xpana, a pos-toi i opasnost od zatvopawe na gpanicite za wakedonskotowleko. �

Mese~ni spedbi we|u winistepoti zewjodelcite

5MAJ 2008 |

Ministepot za zewjodelstvo, {uwapstvo i vo-dostopanstvo, Aco Spasenovski, ppedlaga wese~nispedbi so zewjodelcite za da bide vo tek so sosto-

jbite vo svojot sektop i navpeweno da gi sppoveduva zawis-lenite aktivnosti. Vakvata èlba toj ja izpazi nasostanokot so zewjodelcite, odpàn na po~etokot na appilvo pesopnoto winistepstvo, na koj se govope{e za ppoblewiteso tutunot, svinskoto weso, subvenciite, za ppevencijata odpoàpi ppedizvikani od palewa stpni{ta i za xidposiste-wot. Ministepot potvpdi deka se ppedvideni ppoweni vo Za-konot za tutunot so koi }e se ovozwoì libepalizacija naotkupot na tutunot. Od dpuga stpana, Spasenoski veti dekappowenite }e bidat zavp{eni naesen, koga otpo~nuvaotkupot na tutun. Isto taka, na spedbata be{e dogovapano ida ne se sklu~uvaat dogovopi bez aneksi so otku pu va ~ite.Zewjodelcite pobapaa za soptata "baswak" da se zgolewi sub-vencijata po kilogpaw ppoizveden tutun popadi powalatappoduktivnost, a visokata poba pu va~ ka. Me |utoa, bapawetobe{e odbieno od winistepot so obpazloènie dekapod dp{ ka ta od Ministepstvoto e za pokpivawe nafiksnite tpo{oci ppi ppoizvodstvoto na tutunot,kako {to i dvata denapi za litap wleko se za is-polnuvawe na standapdite za ppoizvodstvo nawleko spoped noviot ppavilnik. Vo poljodel-stvoto, 6000 den/xa se za pokpivawe na tpo{ociteza opawe, ve{ta~ki |ubpiva i dpugo, vo svi-wapstvoto poddp{kata se odnesuva na kolewe voklanica za da se stekne navika da se kolat sviwitevo klanica ili dokolku se kole na fapwa, da sepovika vetepinap. Spoped Spasenoski, "newa zgole-wen uvoz na svinsko weso popadi toa {to cenite nasvinskoto vo Spbija se povisoki i od na{ite, dupi woè da sezabeleì na{ izvoz. Ppi~inata woè da bidat i Veligden-skite posti i iwawe nawalena pobapuva~ka, a zgolewenaponuda", objasni Spasenoski. Kako dolgopo~na wepka, spopedwinistepot, potpebno e da se podobpi genetskiot potenci-jal i ppoizvodstvo na sopstvena xpana.

Vo pidsko-planinskite oblasti, kade {to zewjodelcitene woàt da go ppedavaat wlekoto vo wlekapnicite, spopedwinistepot, }e se ispla}a po gplo govedo. Spoped Spasenoski,subvenciite se ̀ iva watepija i vo tekot na godinata woè dase wenuvaat vo kopist na zewjodelcite. Toj najavi i wo`nostza zgolewuvawe na spedstvata po gplo vo ov~apstvoto. Vo iz-wenite na ppogpawata, ppedvideno e da se olesni adwinis-tpativnata ppocedupa, kako {to e bapawe na posedoven, no nei na iwoten list.

Ppetstavnicite na FFRM pobapaa da se izzewe obvpskataza zewawe sadnici od septificipan saden watepijal, kako{to e navedeno vo ppogpawata, popadi toa {to kaj nas newatakvo ppoizvodstvo i da se ovozwoì da se kopistat dowa{nikalewi. I ova bapawe ne be{e odobpeno od winistepot, kojppepopa~a da se kupuvaat septificipani sadnici od uvozdokolku newa vo na{ata zewja. Isto taka, zewjodelcite po-bapaa winistepstvoto da ja zgolewi kontpolata na uvozot naìvi junici od Bugapija koi se naweneti za kolewe ili peek-spopt, zatoa {to na{ite junici ostanuvaat neotkupeni. �

M. Z.

INTERVJY Sten Rune Lundin,

6 | MOJA ZEMJA

� Koj e Sten Rune Lundin - kakov eva{iot profesionalen baga` iko ga dojdovte vo Republika Make-donija?Po edukacija suw zewjodelski in ̀ e -

nep so ogpowno pabotno iskustvo. Suwpa botel na sopstvena fapwa 12 godini,a otsekoga{ suw bil aktiven i vo pab-otata na {vedskata fedepacija nafap we pi (LRF). Na po~etokot, vo LRFbev vklu~en kako ppetstavnik na wla-dite. Potoa, pabotev vo koopepati vi -te i, na kpaj, se vpabotiv vo sa wataFedepacija kako pakovoditel na ppo -ekt i dipektop na pazni ppo ek ti. Istotaka, bev sovetnik po eko no wi ja zawali kowpanii i fapwi. Po~nav so pa -bo ta vo zewji-kandidatki za ~len stvovo Evpopskata Ynija i sega suw vo Ma -ke donija. Tuka dojdov vo 2000 godina,vo eden teòk pepiod za zewjata. Napo~etokot ostanav sawo 6 nedeli za -toa {to LRF saka{e da vidi dali wo -è i tpeba da se zapo~ne ppoekt. Votoj pepiod iwa{e nekakvi aktivnostiod Svetskata banka za opganizipawena zewjodelcite vo lokalni zdpu ̀ e ni -ja i vo dpugi segwenti. Ne planipav daostanaw tolku dolgo vo zewjava, no ube-den suw deka sostojbata vo zewjodel-stvoto woè da bide podobpa.

� Kade gi gledate potencijalitena makedonskoto zemjodelstvo idali moè da napravite sporedbaso zemjodelstvoto vo [vedska?Treba li Makedonija da gi subven-cionira site svoi zemjodelskiproizvodi za uspe{no zemjodel-stvo?Koga se odgleduva i ppoizveduva

zewjodelski ppoizvod, se pazbipa dekaiwa potencijali. No, wnogu e te{ko dase nappavi spopedba popadi paz li~ ni -te uslovi za ppoizvodstvo vo dvete dp -à vi, na ppiwep, ppoizvodstvo naìt ni kultupi. [vedska, vo ovaa na-soka, e vo podobpa pozicija popadikva litetot i koli~inite {to gi da va -at {vedskite nivi. So ova ne velaw de -ka Makedonija ne tpeba da ppoizveduvaìtni kultupi, tuku deka ne e kon ku -pent na na pazapite nadvop od zewjava.Isto taka, [vedska e vo ppednost soppo izvodstvoto na wleko. Koga se paz -wis luva za pazapite, tpeba da se paz -wis luva za dva pazli~ni pazapi:do wa{en i we|unapoden. Makedonijawoè da ppoizveduva ìtni kultupi iwleko za sopstveniot pazap, no newakapacitet da pazwisluva za izvoz naovie ppoizvodi. Potencijalot na zew-java leì vo ppoizvodstvoto na gpadi -nap ski kultupi. I nie, vo [vedska,

ppoizveduvawe gpadinapski ppoizvod,no toj e dvojno poskap otkolku tuka.Dpug potencijal vo zewjava e jag ne{ ko -to weso popadi kontinuipanoto zgole-wuvawe na pobapuva~kata. Intepesnoe {to ppoizvodstvoto na jagne{ko we -so opa|a. Tuka se javuva kontpadiktop -nost vo pazapnata ekonowija - kogapa ste pobapuva~kata, opa|a ppoizvod-stvoto, no cenata ne se zgolewuva.Iwa te potencijali i vo ppoizvodst vo -to na vino. Sevkupno, wislaw deka iwappoweni vo gledi{tata na zewjodel-cite okolu svoite tpo{oci za ppo iz -vod stvo na odpeden ppoizvod. Kogadoj dov vo Makedonija, walku se pazwis-luva{e za ovie tpo{oci i zewjodel-cite se àlea deka tie dava~ki sewno gu visoki. No, sega iwa pogolewbpoj zewjodelci koi gi zewaat ppedvidtpo {ocite. Vo Makedonija iwa wnoguppo ekti. Pogolew bpoj od niv go paz-gle duvaat pazapot, tpendovite na do -wa{ niot i na okolnite pazapi.[ved skite ppoekti posvetuvaat sepi-ozno vniwanie na ova bidej}i se do-biva po{ipoka slika za slu~uvawata, azewjodelcite woè lesno da odlu~atdali da investipaat vo ne{to.

Za toa dali dpàvata tpeba da gisub vencionipa site zewjodelski ppo iz -vodi }e odgovopaw so kontpa ppa {a we:woè li zewja kako Republika Ma ke-donija, so pove}e od 30% nev pa bo tenonaselenie, kade zewjodelskiot sektopne e dowinanten del vo bputo-dowa{niot ppoizvod, no iwa visok ppo -cent na u~estvo i okolu 20% odvkup noto vpaboteno naselenie e an ga -ì pano vo zewjodelskiot sektop, daobez bedi papi za da ppidonese vo pod -dp{ ka na celokupniot zewjodelski sek -top? Toa ne zna~i deka vlasta ne tpebada vloì napopi za popovolni usloviza pazvoj na zewjodelstvoto. Me|utoa,tie papi tpeba da se iskopistat wudpoza podobpuvawe na ppoduktivnosta idodavawe vpednost na zewjodelskiteppoizvodi. Se soglasuvaw da se vloàtpapi vo zewjodelstvoto, no na wnogu

Zewjodelcite }e wopa pove}e xpana

� ]e se soo~i li svetot so nedostig na hrana ili zemjite }e uspeatda gi zadovolat potrebite na svoite gra|ani?

Ova e zagpiùva~ko ppa{awe. No, ne znaw kolku bpzo }e se odvivaatpabotite. Vo wowentov, naftata e najintepesen pesups okolu koj se vodatbopbi. No, ppognozite se deka vo idnina ppoblew }e bide vodata vo kow-binacija so xpanata. Ne znaw kako bi woèl da se pe{i ovoj ppoblew.Tokwu ulogata na opganizaciite e da nappavat analiza kakvi efekti }eiwa toa vpz dpàvite. Zna~i, da se nappavat analizite za po{ipokiteposledici od vakviot pazvoj i da se ppezewat soodvetni dejstvija. Vietpeba da go nappavite toa sawi. Va`no e deka postoi svesnost za ppoble-wot i toa e ppviot ~ekop. Vo [vedska, u{te otsega ppetpostavuvawe dekawoè da se stopi snegot i wpazot i toa da ppedizvika pove}e poplavi ido`dovi. Vie tpeba da znaete {to }e se slu~i vo Makedonija, da se vidatposledicite, iako vepojatno, bi bilo obpatno od [vedska. Sepak, na{itezewjodelci znaat deka vo idnina }e wopa da ppoizveduvaat pove}e xpana.

wudap na~in. Makedonija, na ppiwep,iwa ogpowni potencijali so topla voda,no tpeba da se iskopaat dupki nastotina wetpi dla bo ~ina i so toa woèda se zgolewi gpadinapskoto ppoizvod-stvo vo opan ̀ e pii. ]e se za{tedi wnoguenepgija i }e se zgolewi ppoizvod-stvoto. Zatoa, tpeba da se poddpùvaatoblasti koi }e powognat vo pazvojot nasektopot nawesto da se dava poddp{kaza kilogpaw ppoizvod. Isto woè da sepazwi sluva za ppoizveduvawe pazni spe -ci fi~ni ppoizvodi, zatoa {to gpa di -napskoto ppoizvodstvo e ppewnogustepeotipno. Vo Xolandija ppoizvedu-vaat sveì bilki, pazni tipovi eg zo -ti~ ni salati i dpugi pastenija. I tukaiwa lu|e koi se zaniwavaat so altepna-tivno ppoizvodstvo, no nivniot bpoj nee wnogu golew. Va`no e Vladata da gipottikne ppoizvoditelite da ppo iz -voduvaat novi ppoizvodi. Ne vepuvaw vosubvencii po kilogpaw, tuku po xektap,vsu{nost, toa e ppincipot na subven-cionipawe vo EY. No, takvite spopedbiso EY ne se wnogu dobpi, za {to najva`noe da se sogledaat us lo vi te na dp ̀ a va -ta.

� Ja poddrùvate FFRM kakoaso cijacija na farmeri. Koi seva{ite o~ekuvawa i cel vo odnosna ovaa organizacija?Na{ite o~ekuvawa kako ppoekt e

fapwepite da se pealizipaat i dappezewat odgovopnost za sektopot {tonajdobpo go znaat. Zatoa, tpeba daiwaat dobpi poznavawa, soodvetni in-fopwacii, da diskutipaat so vlastavpz osnova na fakti i apguwenti i dase zdpuàt za pazvoj na sektopot.

� Kolku ste zadovolni od toa kakoFFRM gi artikulira interesitena zemjodelcite vo zemjava?Toa go ppavi s# podobpo i podobpo.

No, ne woàw da pazbepaw zo{to posto-jat lu|e koi sakaat da ja uni{tat opga -nizacijata. Nawesto da ppi do nesuvaatso svojot kapacitet, tie pabotat vosppotivna nasoka. [vedska e walazewja. I kaj nas zewjodelcite kpitiku-vaat, no sfa}aat deka tpeba da sezdpuèni i zaedno da dejstvuvaat za dago unappedat sektopot. Ova go o~eku-vaw i vo Makedonija - da se zdpuàtzewjodelcite i zaedno da gi ppenesu-

vaat svoite stavovi, pazwisluvawa ippedlozi za pe{enija. Me|utoa, gledawdeka bpojot na zewjodelci koi sakaatda se zdpuàt i da ja pazvivaat Fed-epacijata e s# pogolew i deka iwa lid-epi koi nesebi~no pabotat za pazvojotna ovaa opganizacija.

� Dali FFRM treba da bide part -ner ili postojana opozicija (ko-rektor) na vlasta?Nitu paptnep, nitu opozicija. Ne

woè da bide paptnep, tuku tpeba dabide ppidonesuva~. I Ministepstvotoi FFRM tpeba da sfatat deka iwaatista cel - pazvoj na sektopot - sawo gigledaat pabotite od pazli~na pep-spektiva. Ako Vladata ili winistepotdonesat pogpe{na odluka, tpeba dabidat kpitikuvani. No, ako donesatvistinska odluka, tpeba da iw se odd-ade ppiznanie. Na takov na~in FFRMtpeba da ppidonesuva vo pazvojot nazewjodelskiot sektop.

� Koj e interesot na LRF da so ra -bo tuva, da ja poddrùva i promo -vi ra FFRM?

7MAJ 2008 |

direktor na Proektot za poddr{ka na zemjodelskite zdruènija vo Republika Makedonija (SFARM 3)

da ppoizveduvaat

�

INTERVJY NASTANI

Vo napednite osuw weseci fap -we pi te od op{tina Vasilevo }epowinat niz osuw obuki na

pazli~ ni tewi, blagodapej}i na pea -lizacijata na ppoektot za edu ka ci jana fapwepite. Toj ppoekt e plod nadogovopena sopabotka we|u op {ti na -ta Vasilevo, Regionalniot centap naFedepacijata na fapwepite vo Stpu -wi ca i Agencijata za pottiknuvawe napazvojot na zewjodelstvoto. Ppoektotpo~na da se pealizipa vo po ~etokot naappil i na ppvata spedba be {e na ppa -vena analiza na zewjodelskiot sek topvo Op{tinata i se iden ti fi ku vaapotpebite za obuki za po dobpuvawe naznaewata na fap we pi te. Rabotil ni -ca ta ja izgotvi wenaxepot na RCStpu wica, Aleksandap Ristovski.

Vkupniot buxet na ovoj ppoekt e200.000 denapi, a obukite, glavno, }egi izveduvaat ppetstavnici na FFRMi na APRZ. Na ppvata spedba bea ppi -sut ni seduw zdpuènija od op{tinatai dvaesetina fapwepi, ppetstavnicina FFRM i na APRZ, kako i gpa do na ~al -nikot na op{tinata Vasilevo. Po ova,ppedvidena e i poseta na ko ope pa -tivite „Ppva Lozapska Ko opepativa“vo Negotino i "Izgpev" vo Bepovo.Vakvite sopabotki so lo kalnite vla -sti se efikasen na~in na dej stvu va wena pazli~ni institucii, pacionalnoiskopistuvawe na pesupsite i pod -dp{ ka na fapwepite.

Na pabotilnicata za analiza nasek t opot, gpadona~alnikot na Va si -le vo dobil zabele{ki i sugestii zatoa kako da se podobpat uslovite zapa bota, investipaweto i poddp{katana zewjodelskiot sektop, posebno vode lot na podobpuvawe na in fpa -stpuk tupata vo op{tinata, elek t -pifikacijata na odpedeni zewjodel-ski povp{ini za pazvoj na intenzivnostakleni~ko i plasteni~ko gpadi-napstvo so najwodepni texnologii zakontpola na uslovite. �

Aleksandap RistovskiMenaxep na RC Stpuwica

Edukacija nafapwepite vostpuwi~koVasilevo

8 | MOJA ZEMJA

Zewjodelci iwa sekade vo svetoti tie iwaat wnogu zaedni~ki ne{ta.LRF e silna opganizacija koja gippetstavuva {vedskite fapwepi isakawe da iwa i dpugi silni opgani-zacii koi }e gi ppetstavuvaat svoi -te intepesi. Na ppiwep, sakawe i voMakedonija da iwa silna opganiza -ci ja koja }e gi aptikulipa intepesi -te na zewjodelcite. Potoa, void nina, da vospostaviwe paptnep-stvo vo swisla na pazwena na infop-wacii, iskustva i znaewa. Zna~i,na{iot intepes e da iwa silna opga-nizacija so koja }e vospostaviwepapt nepski odnosi.

� Kako i zo{to da gi motiviramemladite lu|e da se aktiviraatvo zemjodelstvoto? I zo{to epotrebna ènata vo zemjodel-stvoto kako faktor koj od lu ~u -va?Sektopot wopa da iwa pepspek-

tiva i za toa, po tpeb ni se novi lu|ekoi }e gi ppezewat pabotite od lu |e -to koi }e se povle~at. Idninata zav-isi od toa dali se vklu~eni wladite.Za da se ppi vle ~at tokwu tie, po -tpeb no e gle di { ta ta za sektopot dabidat pozitivni. Ako slu{aat deka ete{ko da se paboti, deka ppofi ta -bil nosta od zewjodelstvoto e wala,toga{ tie newa da sakaat da sevklu~at. Vo [vedska pabotiwe nagpa dewe na pozitivna slika za sek-to pot. Tuka, FFRM i Ministep-stvoto tpeba da ja iwaat ulogata nasoz dava~i na atpaktivna slika zazewjodelstvoto. Toa tpeba da gi ko-pisti site paspolo`livi potenci-jali. Ako otidete na fapwa, }evi dite deka tawu pabotat i waì iè ni i zatoa, site tpeba da bidatvklu ~eni vo odlu~uvaweto.

� ]e uspee li RM da gi iskoristiIPARD sredstvata?Sekako deka }e uspee da gi isko-

pisti papite od IPARD ppogpawata,no pabotite se odvivaat pobavnootkolku {to tpeba. Tuka wnogu zbopu-vate za iskustvata na Slovenija,Bugapija ili dpugi zewji vo kopis-tewe na spedstva od SAPARD ppo-gpawite, no wnogu walku gi kopistiteizvle~enite pouki. Mnogu od niv ni -te neuspesi i gpe{ki vi se poznati,no izgleda deka gpe{kite se povto -pu vaat. IPARD newa kopenito da jappo weni osnovata na sektopot,IPARD e sawo poddp{ka, a Makedo -ni ja iwa wo`nost da ja iskopisti taapod dp{ka.

� Kako da se nadmine problemotna sitnoto komercijalno zem jo -del stvo?Toa woè da bide ppoblew, no wo -

è da bide i ppedizvik. Dokolku sta -nu va zbop za sitni, no kowepcijalnifap wi, toga{ toa ne e ppoblew. No,wno gu od niv ne se kowepcijalni isoz davaat ppeppeki na onie koi{tosa kaat i woàt da stanat kowepci-jal ni.

� SFARM 3 se fokusira na raz -voj na pretpriemni{tvoto. Ob-jasnete kako i zo{to?Vo Makedonija iwa pazapna eko no -

wi ja, koja wnogu se pazlikuva od ppet -xod nata socijalisti~ka ekonowija,we|utoa nedostasuva iskustvo vo ppak-tikuvawe na pazapnata eko no wi ja. Tpe -ba da se pazvivaat ppetppie wa ~i, lu|ekoi znaat da vodat biznis i da ppido -ne sat vo pazvojot na zaednicata. Za -toa, ppoektot ppidonesuva vo pazvojna ppet p piewni{tvoto. Da iwate fip -wa ne zna~i deka ste ppetppiewa~. Mo -è da pakovodite so fipwata, no toane zna~i deka sakate da ja pazvivate ideka gledate kon idninata. Na{iotfokus e na poddpùvawe na gpupi iukaùvawe deka tpeba da nastapuvaatzaedni~ki na pazapot, bez pazlikadali stanuva zbop za nabavka na peppo -wa tepijali ili plaswan i ppoda`ba naod peden ppoizvod. �

T. Stoj~evski

Sten Rune Lundin

9MAJ 2008 |

ALRONOVOSTI

DR@AVITE DOCNAT VO „TRKATA“ SO PRIRODATAVelika Britanija

Naukata s# u{te ne e dovolno konsultipana pped dase utvpdi politikata za soo~uvawe so opasnostite {todoa|aat popadi kliwatskite ppoweni, nedovolnosogledanite posledici od upotpebata na novitebiotexnologii i od ppowenite na navikite na nasele-nieto. So vakva konstatacija izlegoa 35 nau~nici vobpitanskiot vesnik "Lapdijan", iskaùvaj}i za gpi ̀ e -nost od novite patogeni koi doa|aat od dpugite kpaeviili koi nastanale so ppiwena na novata, neppovepenabiotexnologija. Spoped niv, pegulativite na dpàvitene dpàt ~ekop so ppowenite vo ppipodata, ekstpewnitekliwatski uslovi }e dovedat do izuwipawe na wnogulokalni vidovi, a s# pogolewata pobapuva~ka na xpana}e dovede do intenzivipawe na zewjodelstvoto. Toa, oddpuga stpana, }e dovede do bpzo iscppuvawe, odnosnopad na plodnosta na po~vata i ekolo{ki zagaduvawa.Isto taka, s# pogolewoto ppoizvodstvo na biogopiva }eppidonese za pogolewa upotpeba na pesticidi {to, pov-topno, }e pezultipa so pogolewo zagaduvawe na po~vatai vodata.

RASTE PROIZVODSTVOTO I UVOZOT NA BROJLERIKina

Ppoizvodstvoto na bpojlepi vo Kina, spoped siteo~ekuvawa, tpeba da popasne za 5% vo odnos na nivoto na2007 godina, koga popasna od 10,9 na 11,4 wilioni toni,velat od awepikanskiot otsek za zewjodelstvo. No, sepak,i uvozot }e popasne za 9%, odnosno na 560.000 toni. Po-pastot na dowa{noto kinesko ppoizvodstvo se dolì navepojatniot nedostatok na svinsko weso popadi pojava naepidewija, ppestanokot na opasnosta od pti~ji gpip iwo`nosta da se navleze na novite ppekuokeanski pazapi,so ogled na toa {to Evpopskata Ynija }e postavi bapiepakoga stanuva zbop za uvoz na kinesko, tepwi~kiobpaboteno, pile{ko weso. Seto ova ne zavisi od toa dalisvinskoto weso i ponatawu }e bide osnovno vo isxpanatana Kinezite so 65% nasppoti 20% vo odnos na pile{kotoweso.

ZEMJODELSTVOTO VO MODASAD

Nastapuva tpend na vpa}awe na wladite lu|e vozewjodelstvoto po pove}e decenii begawe. On-lajnspisanieto "Lpist" naveduva deka neizbe`noto wopaloda se slu~i: walite fapwi za ppoizvodstvo na opganskaxpana, spoped "Wujopk tajws" se woden tpend. Mladite,iako nekoi od niv do neodawna ìveele vo upbani spe-dini, s# pove}e gi ppivlekuva zewjodelstvoto. Popove}egodi{ni diskusii na fakultetite za nezdpavataxpana, zagaduvaweto na vodata i po~vata so indus-tpiski wetodi (winepalnite |ubpiva, xepbicidite ipesticidite), zagaduvawata koi doa|aat od tpans-poptipawe na xpanata na golewi dale~ini, s# pove}ewladi fapwepi se odlu~uvaat na kupuvawe wali fapwivo blizina na gpadovite za ppoizvodstvo na opganskaxpana. Seto ova e povpzano so paste~kiot tpend naotvopawe pestopani koi sluàt sawo opganska xpana.Sistewot na ppetplata e wnogu ednostaven: fapwepitenudat nedelni paketi na sve` zelen~uk od 2,5 do 10kilogpawi, koli~ina dovolna za potpebite na~etipi~leno sewejstvo vo tekot na celata sezona, so{to ppoizvoditelite dobivaat gapantipan plaswan, apotpo{uva~ite gapantipano zdpava xpana.

ITALIJA PROIZVELA OTROVNO VINOItalija

Najwalku 70 wilioni litpi otpovno vino, koe sodpì kiselini, e ppoizvedenoi pu{teno vo ppowet na italijanskiot pazap, objavi nedelnikot "L'esppesso", kojso ppst pokaùva kon opganizipaniot kpiwinal na jugot na zewjata. Vinoto seppodava po cena od 0,70 do 2 evpa po litap, a sodpì wali ppocenti vino (wak-siwalno edna tpetina, ~esto pati i powalku), se naveduva vo pe~atot po sppove-denata istpaga. Ostatokot od sodpìnata na vinoto e swptonosna we{avina navoda, xewiski watepii, xpana za ̀ ivotni, dupi i kapka xlopovodopodna kiselina,pi{uvaat vesnicite. Nedelnikot tvpdi deka vo ovoj cpn biznis se vwe{ani 20kowpanii. Osuw kowpanii se nao|aat na sevepot na zewjata, a dpugata stpana nasinxipot se fipwite pod kontpola na wafijata od jugot na Italija.

ALRONOVOSTI

10 | MOJA ZEMJA

PEKARITE VO SRBIJA GOBOJADISUVAAT BELIOT LEB I GOPRODAVAAT KAKO CRNSrbija

Potvpdeni se sownevawata deka nekoipekapi vo Spbija go bojadisuvaat beliot leb,go ppodavaat ka ko cpni so toa stek nu vaatekstpa ppo fit naswetka na zdpavjetona lu|eto. Spoped di-pektop ka ta na In sti -tutot za ppe xpanbenatex no lo gija vo NoviSad, Jasna Masti lo -vi}, di ja be ti ~a pi tekoi go konzuwipaatoboe niot leb so pp -èn ja~wenov sladili ppèn opiz, kon -zu wipaat pove}e ja-gle noxidpati ot kol -ku da jadat bel leb.Za toa, taa apelipa potpo{uva~ite da vn-i wavaat {to kupuvaat i izpazi àlewe{to vo Spbija ne postojat ppopisi so koi}e se kaznuvaat ovie pekapi, a la`niotcpn leb ili pe~iva bi se povlekle odppoda`ba.

KODIRAWE NA KONZUMNITE JAJCAHrvatska

Sekoe jajce kupeno vo waloppoda`nata wpeà vo Xpvatska wopada bide kodipano. Ovaa wepka se voveduva so Ppavilnikot zakvalitet na jajcata, soglasno standapdite na Evpopskata unija.Spoped ovoj dokuwent, site ppoizveduva~i koi iwaat pove}e od 350nesilki, zadolìtelno, wopa da gi kodipaat jajcata. Fapwepite}e wopa da nabavat i oppewa za kodipawe, koja ~ini okolu 50.000kuni. So kodipaweto, p o tpo {u -va ~ite }e dobivaat pazni po -da toci. Na ppiwep, ppviot bpojna jajceto go ozna~uva na~inotna odgleduvawe na nesilkite.Nulata }e ozna~uva ekolo{ki,a 1 sloboden sistew na odgle-duvawe. Bpoevite sluàt zapo lesno da se pponajde ppo iz -vo ditelot dokolku kupuva~otkupi pasipano jajce.

SLAMA KAKO GORIVO ZAPROIZVODSTVO NA STRUJA Hrvatska

Kowpanijata "Bioenepgana Vuko-vap", spoped Zdpavko Podvopec, ~len naYppavniot odbop, za ppoizvodstvo naelektpi~na enepgija }e kopistiisklu~ivo slawa od ìtni kultupi. Do-bienata stpuja }e bide so wo}nost od12 wegavati. Vpednosta na investici-j ta e 40 wilioni evpa. Za nopwalnapabota na enepganata }e bidatpotpebni 100.000 toni slawa. Pod-vopec dodava deka vo zavisnost od

na~inot na tpanspopt, slawata }eja otkupuvaat po cena od 28 evpaod ton so potpi{uvawe na deset-godi{ni dogovopi. Ovoj na~in nappoizvodstvo na elektpi~na en-epgija ne ja zagaduva ~ovekovataokolina. Od kowpanijata najavu-vaat deka vo slednite nekolku go-dini vo Xpvatska }e bidatizgpadeni u{te nekolku vakvi

bioenepgani.

BANKA KREDITIRA PODIGNUVAWEPLASTENICICrna Gora

Ppvata banka na Cpna Lopa, vo sopabotka soMinistepstvoto za zewjodelstvo, dava zewjodel-ski kpediti za podignuvawe na plastenici. Tie}e odobpat kpediti za nabavka na sistewi zagpeewe vo iznos od 15 iljadi evpa, so pok na ot-plata do 5 godini i so godi{na kawata od 3,5%.Ministepstvoto }e obezbedi nepovpatnapoddp{ka od 30%, soop{tuvaat od Ppva Banka.Ppavo na u~estvo na konkupsot iwaat zewjodel-cite koi poseduvaat plastenici so povp{ina odwiniwuw 500 kvadpatni wetpi.

UGOSTITELITE MORA DA GO NAVEDAT POTEKLOTO NA HRANATAHrvatska

Ygostitelite, od 30 juni godinava, }e wopa da gi is-taknat site sostojki koi woàt da ppedizvikaatalepgija i netolepancija kon xpanata. Toa se odpedbiod noviot Ppavilnik za ozna~uvawe, peklawipawe ippezentipawe na xpanata. Ppavilnikot ppopi{uva dekazewjata na poteklo wopa da se navede na sveòto weso,pibata, sveòto obpabotenoto ovo{je i zelen~uk. Istotaka, na etiketata jasno, so pogolewi bukvi, wopa da senavedat i site kopisteni apowi i aditivi.

"MILKOS" DELI STELNI JUNICIBosna i Hercegovina

Sapaevskata wlekapnica "Milkos" dala89 visokostelni junici na podpa~jeto naIlija{ za da go unappedi wlekoppoizvod-stvoto vo Bosna i Xepcegovina. So ovazapo~na ciklusot za dodeluvawe na vkupno1000 gpla na podpa~jeto na kantonotSapaevo. "Milkos", kako {to naveduva vosvoeto soop{tenie, so ovoj ppoekt iwa naw-epa so 2000 gpla da gi pokpie site pegionina BiX vo slednite dve godini.

ALRONOVOSTI

11MAJ 2008 |

VINATA VO EU PREDIZVIKUVAATNEPLODNOSTEvropska Unija

Vinata koi se ppodavaat vo Evpop-ska ta Ynija sodpàt tpagi od pestici -di, utvpdija pove}e opganizacii koipa botat na poleto na za{tita na~ovekovata okolina i zdpavjeto. Kako{to ppenesuva "Eubusiness.cow", za gpi -è nite opganizacii od Avstpija i Lep-wanija tvpdat deka otkpile konkpetnidokazi za kontawinacija so analiza na40 ppiwepoci vino. Toa poteknuva odAv stpalija, Avstpija, île, Fpancija,Italija, Lepwanija, Poptugalija i Ju` -na Afpika. Vo ppiwepocite iwalo i vi -na koi se ppoizvedeni so opganskoeko lo{ko ppoizvodstvo. So analizatase otkpieni 24 vidovi pesticidi, vklu -~u vaj}i i pet vidovi na wnogu opasnipesticidi koi vo Ynijata se klasifi-cipani kako kancepogeni, wutageni, pe-ppotoksi~ni (woàt da ppedizvikaatneplodnost), a nekoi od niv ppediz vi -ku vaat popewetuvawe na pabotata naxop wonalnite `lezdi. Od {est anali -zi pani opganski vina, sawo edno so dp -è lo tpagi na pesticidi vo powaliko li~estva, so wo`nost deka stanuvazbop za kontawinacija na sosednite na -sa di na vinova loza. Lepwanskata ev po -pap lawentapka od Paptijata naze lenite, Xiltpud Bpeep, objasni dekape zultatite se alapwantni i gi povikazew jite-~lenki na EY da gi zabpanatopas nite pesticidi.

FOKUS NA REFORMITE VO EVROPSKATA ZEMJODELSKAPOLITIKAFrancija

Po ppezewaweto na kopwiloto vo Evpopskata Ynija, na po~etokot najuli, Fpancija }e se fokusipa na pazvojot na agpapot, odnosno se nadevadeka }e go usvoi awbiciozniot ppedlog za pefopwa na evpopskatazewjodelska politika.

Sepak, diplowati od Bpisel tvpdat deka zad ppedlogot na Fpancijaza pottiknuvawe na dowa{noto ppoizvodstvo i nawaluvawe na evpop-skata zavisnost od uvoz na xpana, se kpie ppotekcionisti~ki dux, kojne woè zna~ajno da ja ppoweni evpopskata, zaedni~ka, zewjodelskapolitika.

Spoped faktite, Fpancija e najgolewiot kopisnik na subvencii odYnijata, vo iznos od 44 wilijapdi evpa ili 40% od evpopskiot buxet,a istovpeweno e i najgolewiot ppoizvoditel na ìtapki i golewizvoznik na stoka. Ppetsedatelot Nikola Sapkozi i negoviot winis-tep za zewjodelstvo, Mi{el Bapnie, govopat za davawe ppiopitet naevpopskite zewjodelski ppoizvodi vo odnos na uvezenite, {tovoobi~aeno se postignuva so za{titni capini, zgolewuvawe na stan-dapdite za kvalitet i sanitapnite standapdi za uvoz na xpana (nappiwep, bapiepi za uvoz na weso od Ju`na Awepika). Fpancija, isto taka,saka nejzinite bpojni zewjodelski sektopi da dobijat finansiskapowo{ za da woàt da se soo~at so vpewenskite neppiliki i sanitap-nite pizici.

ZGOLEMUVAWE NA KVOTITE ZA MLEKOEvropska Unija

Za da se zadovoli pogolewata pobapuva~ka za wleko vo Evpopskata Ynijai na dpugite svetski pazapi, Evpopskata Ynija go odobpi ppedlogot naEvpopskata kowisija za dvoppocentno zgolewuvawe na kvotite za wleko.Zgolewuvaweto, po~nuvaj}i od 1 appil godinava, }e iznesuva 2,84 wilionitoni i }e se odnesuva na site zewji-~lenki na Ynijata. Ova ne go ppejudi-cipa isxodot od tekovniot ppegled na pazapot na wleko i wle~nippoizvodi vo pawki na Ppovepkata na zdpavstvenata sostojba na Za-edni~kata zewjodelska politika, kade {to Kowisijata ppedloì poste-peno zgolewuvawe na kvotite pped da se ukinat, na 31 wapt 2015 godina.Spoped posledniot izve{taj na Kowisijata, objaven vo dekewvpi winatatagodina, pobapuva~kata na wleko popasnala i se o~ekuva da paste od 2007do 2014 godina i zatoa, zgolewuvaweto od dva ppocenti celosno e oppav-dano. Eden ekonowski institut nappavi studija za ukinuvaweto nawle~nite kvoti i vlijanieto vpz wle~niot sektop. Nappaveni se ~etipiwo`ni scenapija vo spopedba so edno osnovno scenapio za ppodolùvawena tekovniot sistew na kvoti. Dvete scenapija se odnesuvaat na sistewotna "weko ppizewjuvawe", spoped koj kvotite se zgolewuvaat s# do nivnotocelosno ukinuvawe, a scenapioto na "te{ko ppizewjuvawe" se odnesuva nanagloto is~eznuvawe na sistewot na kvoti. Ppocenkite na vlijanieto odscenapijata za "weko ppizewjuvawe" pokaùvaat deka postepenoto zgole-wuvawe na kvotite vodi do stabilna cena kon sostojba "bez kvoti", {toovozwoùva lesno ppisposobuvawe na ppoizvoditelite i ppepabotuva~ite.Vo sppotivno, nagloto otstpanuvawe na kvotite ppedizvikuva pelativnogolew cenoven {ok i neednakov pazvoj na zewjite-~lenki. Od gledna to~ka

na efikasnosta, scenapijata za "te{ko ppi-zew juvawe" se od kopist za ppoizvoditeliteso poniski tpo{oci (konkupentnite), notpo{ocite za ppisposobuvawe woè da se po-visoki. Dupi i vo scenapijata za "weko ppi zew -ju vawe", vlijanieto od postepenoto zgo lewu-vawe na kvotite za wlekoppoizvodstvo vapipawnogu powe|u zewjite-~lenki, {to vodi do de -luw no ispolnuvawe na dopolnitelnite kvotina nivo na EY.

POSTROGI STANDARDI ZABIOGORIVATA

Evropska UnijaZewjite-~lenki na EY iwaat nawepa da

pobapaat postpogi kpitepiuwi zaodp`livost na biogopivata koi seppoizveduvaat od zewjodelskite kultupi,vo nastojuvawata da se izbegnat nega-tivnite posledici po ~ovekovataokolina popadi wasovnoto ppoizvodstvo,stoi vo nacpt-izve{tajot, {to na wediu-wite iw go isppati slovene~koto ppetse-datelstvo. Spoped nacptot, Vladite sesoglasile deka bapaweto na EvpopskataKowisija za za{teda na CO2 vo tekot nappoizvodstvoto, tpanspoptot i upotpe-bata na biogopivata od 35% vo spopedbaso konvencionalnite gopiva, eppeskpowna. Kone~nite bpojki ne se utvp-deni popadi nesoglasuvawata powe|u~lenkite, bidej}i nekoi zewji bapaat tojppocent da bide i 60%, a dpugi bapaat daiwa poniska vpednost.

Kako do povolnostite za penziskoi zdravstveno osiguruvaweVladata na Republika Makedonija ovozwoì povolni usloviza steknuvawe so ppavoto za kopistewe na penzisko i in-validsko osigupuvawe za zewjodelcite. So novinite vo pen-ziskoto osigupuvawe se obezbeduva watepijalna i socijal-na sigupnost na individualnite zewjodelci na koi zewjodel-skata dejnost iw e edinstveno zaniwawe, a za ~lenovite nasewejstvoto - ppavo na sewejna penzija. Fondot za penziskoi invalidsko osigupuvawe na Makedonija za zewjodelcite ginawali gpupite na osnovici za pla}awe na ppidonesite zapenzisko i invalidsko osigupuvawe od {est na ~etipi iobezbedi nawaluvawe na wese~niot ppidones. So ova, ppi-donesot }e se pla}a na wnogu niski osnovici, zna~itelnoponiski i od najniskata vo dpugite sektopi, a zewjodelcite}e ostvapuvaat ppava ednakvi kako site osigupenici.

Osnovica za pla}awe na penziskoi invalidsko osiguruvawe Osnovicata za pla}awe na ppidonesite se oppedeluva so-glasno visinata na katastapskiot ppixod koj se ppocenuvavpz osnova na zewjodelskiot iwot {to go poseduva ili go ko-pisti pod zakup individualniot zewjodelec. Soglasnovisinata na katastapskiot ppixod, iwa ~etipi gpupi os-novici od koi zavisi visinata na wese~nata obvpska za ppi-donesite i toa:

Dokolku zewjodelecot iwa najwal katastapski ppixod do900 denapi, wese~niot ppidones iznesuva 971 denap, iligodi{no za penzisko osigupuvawe }e tpeba da uplati 11.652denapi, a }e iwa ppavo na winiwalna penzija od 4. 835 denapi,kako i dpugite osigupenici koi ne se zewjodelci i ~ijawese~na uplata e wnogu povisoka. So katastapski ppixod od901 do 2.000 denapi, wese~niot iznos {to tpeba da go up-lati e 1.673 denapi i ppavo na povisoka penzija od wini-walnata, a so katastapski ppixod nad 7.000 denapi, bez pa-zlika na iznosot, wese~nata uplata ostanuva 2. 045 denapi.Vkupniot iznos na ppidonesi (vklu~uvaj}i go i zdpavstveno-to osigupuvawe) se dobiva so dodavawe na iznosot nazdpavstvenoto osigupuvawe na wese~nata obvpska za PIO.

Zdpavstvenoto osigupuvawe iznesuva 814 denapi wese~no,a se upla}a na sekoi 3 weseci po 2.442 denapi. Zewjodelcitepodnesuvaat bapawe za zdpavstveno osigupuvawe do Fondot

za zdpavstveno osigupuvawe. Individualniot zewjodelec, po svoe bapawe, woè da bide

paspopeden vo gpupa so povisoka osnovica na osigupuvaweod onaa vo koja bil paspopeden spoped visinata na katas-tapskiot ppixod, so cel da obezbedi povisok iznos na pen-zijata. Individualnite zewjodelci koi se oppedelile dapla}aat ppidones za penzisko i invalidsko osigupuvawe napovisoka osnovica na osigupuvawe se dol`ni do 31 wapt votekovnata godina da podnesat pisweno bapawe do po-dpa~nata edinica na Stpu~nata slu`ba na Fondot za pen-ziskoto i invalidskoto osigupuvawe na Makedonija.

Uslov i postapka za steknuvawe so pravotoza penzisko i invalidsko osiguruvawe Osnoven uslov za steknuvawe so ppavo za penzisko i in-validsko osigupuvawe e ppikaùvawe na katastapski ppi-xod od zewjodelska dejnost i vp{ewe na zewjodelska dejnostkako edinstveno zaniwawe. Za da se zdobie so status nazewjodelski ppoizvoditel, zewjodelecot tpeba da popolnibapawe vo podpa~nata edinica na Fondot za penzisko i in-validsko osigupuvawe na Makedonija i da gi ppiloì sled-nive dokuwenti:

� li~na karta;� dokaz za ostvapen katastapski ppixod – iwoten list od

katastap kade {to e naveden i katastapskiot ppixod;� dokaz za obpabotuvawe na zewjodelsko zewji{te ili

vp{ewe zewjodelska dejnost (iwoten list, dokaz zakopistewe na zewjodelsko zewji{te ili za zakup, zav-epen na notap);

� potvpda od MVR za ppestoj vo R. Makedonija.

I za kategopijata dano~ni obvpznici po osnova naovo{tapstvo, p~elapstvo, sto~apstvo koi poseduvaat li~eniwot ili zewji{te pod zakup, potpebni se istite dokazi zautvpduvawe svojstvo na osigupenik, odnosno dogovopot zazakup i dokaz za visinata na katastapskiot ppixod od li~niotiwot {to go poseduvaat. Osigupenicite koi ve}e go ostvapileppavoto na penzija (po navp{uvawe na 64 godini za waì i62 godini za èni), zapadi ostvapuvawe na ppavoto za PIOi na dpugite powladi ~lenovi na sewejstvoto, se ppepopa~uvada ja ppenesat sopstvenosta na zewjodelskoto zewji{te nanaslednicite so cel da se ovozwoì nivno vklu~uvawe vosistewot na socijalno osigupuvawe.

Dopolnitelna poddr{ka za osigurenicite za pen-zisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe (PIZO)Kako poddp{ka na osigupuvaweto za penzisko, invalidsko izdpavstveno osigupuvawe na zewjodelcite, Ministepstvotoza zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo od Ppogpawataza finansiska poddp{ka na zewjodelstvoto za 2008 godinaobezbedi finansiska poddp{ka vo visina od 2.000 denapiza individualnite zewjodelci koi se novi osi gupenici zaPIZO. Site zewjodelci, koi za ppvpat }e se pegistpipaat-evidentipaat vo pepiodot od januapi do dekewvpi 2008,tpeba da podnesat bapawe do podpa~nata edinica na Min-

12 | MOJA ZEMJA

Nawalen ppidonesot za penzisko,invalidsko i zdpavstveno osigupuvawe

na individualnite zewjodelci

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Po ppvite ~etipi oglasi za davawe vo zakup na zewjodel-sko zewji{te vo dpàvna sopstvenost do 10 xa, Ministep-stvoto za zewjodelstvo objavi u{te dva novi oglasi zazewjodelsko zewji{te. Pettiot oglas, objaven na 10 appil,{to }e tpae do kpajot na appil se odnesuva za povp{inikoi se nao|aat vo 10 op{tini i toa vo Bitola, Dewip Xisap,Kpatovo, Kpu{evo, Makedonski Bpod, Oxpid, Ppilep, Resen,Stpuga i Kuwanovo. Vkupnata povp{ina {to se nudi na ovojoglas iznesuva okolu 6.270 xektapi.

Detalite za konkpetno ponudenite povp{ini, zain-tepesipanite woàt da gi najdat vo Podpa~nite edinicina Ministepstvoto za zewjodelstvo kade {to se nao|aatpapcelite. Maksiwalnata povp{ina za koja woè da apli-cipa i da dobie eden ponuduva~ po ovoj oglas vo odnos naponudenite katastapski papceli e 10 xektapi. Vpewe-tpaeweto na zakupot za koj se izdava zewji{teto e:

- podigawe na dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tapnici,xweq) za pepiod do 30 godini;

- podigawe na waslinapnici za pepiod do 50 godini;- odgleduvawe na dpugi zewjodelski kultupi za pepiod

do 15 godini;- livadi za pepiod do 15 godini;- pibnici za pepiod do 20 godini;- spoptsko-pekpeativni aktivnosti i pupalen tupizaw

do 30 godini.Ppavo na u~estvo iwaat site ppavni i fizi~ki lica koi

gi ispolnuvaat uslovite objaveni vo oglasot. Od po~etokot na godinava dosega se ponudeni vkupno

14.714 xektapi i toa:

� Vo ppviot oglas 2.140 xa vo op{tinite Bepovo, Va-landovo, Levgelija, Kavadapci i Negotino,

� Vo vtopiot 1.568 xa vo Kpiva Palanka, Kuwanovo, LaziBaba, Kisela Voda i âip;

� Vo tpetiot 2.335 xa vo Vinica, Ko~ani i [tip; � Vo ~etvptiot 2.399 xektapi vo Del~evo, Sveti

Nikole i Ppobi{tip i� Vo pettiot 6.270 xektapi vo Bitola, Dewip Xisap,

Kpatovo, Kpu{evo, Makedonski Bpod, Oxpid, Ppilep,Resen, Stpuga i Kuwanovo.

Spoped Akcioniot plan na Ministepstvoto, sekoi dvenedeli na zewjodelcite }e iw bidat ponudeni slobodnizewjodelski povp{ini vo dpàvna sopstvenost. Vo tek e ioglasot koj }e tpae do kpajot na ovoj wesec, a se odnesuva nadavawe vo zakup na zewjodelsko zewji{te vo dpàvna sop-stvenost bez ogpani~uvawe na povp{inata. Na ovoj oglasse dadeni povp{inite, uslovite i kpitepiuwite vo sled-nite pegioni:

Podatocite za zewjodelsko zewji{te od ovoj javen oglas(za slu`benosti i dpugi tovapi, za sostojbata vo koja senao|a zewji{teto, katastapskite podatoci sodpàni voiwotniot, odnosno posedovniot list) se vo soglasnost sokatastapskata evidencija. Yvid za sekoja povp{ina woè dase nappavi na oglasna tabla vo podpa~nata edinica vo Min-istepstvoto, nadle`na za soodvetnata oglasena povp{ina.

Vpewetpaeweto na zakupot za koj se izdava zewji{teto e:- podigawe na dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tapnici,

xweq) za pepiod do 30 godini;- podigawe na waslinapnici za pepiod do 50 godini;- odgleduvawe na dpugi zewjodelski kultupi za pepiod

do 15 godini;

istepstvoto za zewjodelstvo do kpajot na waj 2008 godinaza da ja dobijat ovaa ednokpatna powo{.

Prava na individualnitezemjodelci-osigurenici na PIZOIndividualnite zewjodelci-osigupenici na penzisko, in-validsko i zdpavstveno osigupuvawe vo fondovite za pen-zisko i za zdpavstveno osigupuvawe se steknuvaat so pped-nost, odnosno ppavo za ppijavuvawe za ppogpawite i wepkitena MZ[V vo delot na dipektna poddp{ka, pupalen pazvoj,pasppedelba na dpàvno zewjodelsko zewji{te i dpugo,kako i individualnite zewjodelci pegistpipani spoped Za-konot za vp{ewe zewjodelska dejnost.

Relacii vo odnos na registrirani zemjodelcispored Zakonot za vr{ewe na zemjodelska dejnostOsnovicata za pla}awe na ppidonesite za pegistpipanitezewjodelci spoped Zakonot za vp{ewe na zewjodelska dejnost(vo Ministepstvoto za zewjodelstvo) ostanuva istata na kojase pegistpipale kako vp{iteli na zewjodelska dejnost. Is-tata osnovica ostanuva i za novite zewjodelci koi }e se peg-istpipaat spoped ovoj zakon. Ostanuva ppednosta {to oviezewjodelci go iwaat ppavoto za vpabotuvawe do 10 lica,vklu~uvaj}i gi i polnoletnite ~lenovi na svoeto sewejstvo.

13MAJ 2008 |

Ministepstvoto objavi novidva oglasi za zewjodelsko zewji{te

- livadi za pepiod do 15 godini;- pibnici za pepiod do 20 godini;- spoptsko-pekpeativni aktivnosti i pupalen tupizaw

do 30 godini.

Pravo na u~estvo na javniot oglas1) Ppavo na u~estvo na javniot oglas iwaat dowa{ni

fizi~ki i ppavni lica i stpanski ppavni lica.2) Fizi~kite lica od stavot 1 od ovoj ~len tpeba da

bidat pegistpipani vp{iteli na zewjodelska dejnost i/ilitpgovec-poedinec na koi zewjodelskoto ppoizvodstvo ilippepabotkata na ppiwapni zewjodelski ppoizvodi iw eppete`na dejnost.

3) Stpanckite ppavni lica od stavot 1 na ovoj ~leniwaat ppavo da u~estvuvaat na javen oglas dokolku iwaatpegistpipano podpu`nici vo Republika Makedonija.

4) Na dowa{nite i stpanckite ppavni lica ili nivnitepodpu`nici, zewjodelskoto ppoizvodstvo ili ppepa bot ka -ta na ppiwapni zewjodelski ppoizvodi tpeba da iw bideppete`na dejnost ili zewjodelskoto zewji{te da iw bidepotpebno za vp{ewe na nau~no-istpaùva~ki dejnosti.

5) Ppavo na u~estvo na javniot oglas newaat licata odstavot 1 na ovoj ~len koi gi newaat nawipeno obvpskite poosnov na zakupnina po ppetxodno sklu~eni dogovopi zazakup na zewjodelsko zewji{te vo dpàvna sopstvenost.

6) Ppavo na u~estvo na oglasot newaat ppavni lica zakoi e otvopena ste~ajna postapka, kako i neppofitnite op-ganizacii.

Obrazec za u~estvo na javniot oglas (barawe)Obpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto) so listana objaveni katastapski papceli woè da se podigne vopodpa~nite edinici na Ministepstvoto ili vo Ministep-stvoto na ul. Leninova bp. 2, Skopje, wopa da se popolni sosite potpebni podatoci i da se dostavi so potpebnatadokuwentacija vo zatvopen kovept. Vo sppotivno, bapawetonewa da bide pazgleduvano.

Dokumentacija {to ponuduva~ote dolèn da ja dostavi so baraweto

1) Y~esnicite na javniot oglas za davawe na zewjodelskozewji{te vo dpàvna sopstvenost vo zakup se dol`ni dadostavat:

a) za ppavni lica:- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministep-

stvoto);- dokaz (akt) izdaden od Centpalniot pegistap na Re-

publika Makedonija za izvp{eniot upis vo tpgovskiot peg-istap ili od dpug nadleèn opgan za upis na ppavnite lica;

- dokaz za nawipeni obvpski po odnos na ppidonesi zaplati i plati za vpabotenite;

- biznis-plan koj sodpì osnovni podatoci za u~esnikot,celta za koja }e go kopisti zewji{teto, ppiwenetatexnologija, bpoj na vpaboteni, pazapni aspekti, o~ekuvanippoizvodno-ekonowski pezultati;

- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto dekanewa obvpski po odnos na neplatena zakupnina za kopis-tewe na zewjodelsko zewji{te vo dpàvna sopstvenost;

- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina i - izjava (zavepena na notap) od osnova~ite i odgovopnoto

lice vo ppavnoto lice deka ne bile osnova~i ili up-paviteli na ppavnoto lice koe kopistelo zewjodelskozewji{te vo dpàvna sopstvenost pod zakup, a koe ne gi is-polnilo obvpskite od toj dogovop.

b) za fizi~ki lica:- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministep-

stvoto);- dokaz za podwipeni javni dava~ki;- fotokopija od li~na kapta;- ppogpawa za kopistewe na zewji{teto koja sodpì os-

novni podatoci za sewejstvoto, texni~ko-texnolo{ka oppe-wenost, celta za koja }e go kopisti zewji{teto, pazapniaspekti;

- pe{enie za pegistpipan vp{itel na zewjodelska de-jnost (izdadeno od PE na Ministepstvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo ili od Fondot za penzisko iinvalidsko osigupuvawe za steknato svojstvo na osig-upenik kako individualen zewjodelec) ili dokaz od Cen-tpalniot pegistap za pegistpipan tpgovec-poedinec;

- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina;- izjava za vepodostojnosta na podatocite dadeni so

ppijavata zavepena na notap;- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto deka

newa obvpski po odnos na neplatena zakupnina za kopis-tewe na dpàvno zewjodelsko zewji{te i

- izjava zavepena na notap deka ne bil osnova~ ili odgov-opno lice vo ppavnoto lice koe kopistelo zewjodelskozewji{te vo dpàvna sopstvenost pod zakup, a koe ne gi is-polnilo obvpskite od toj dogovop.

2) Nekowpletni i nenavpeweno dostaveni ppijavi najavniot oglas newa da se pazgleduvaat.

Dostavuvawe na ponudataObpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto) se dos -ta vuva vo eden opiginalen ppiwepok zavepen i potpi{anod ponuduva~ot. Sekoj ponuduva~ woè da dostavi sawo ednoopiginalno bapawe (ponuda). Bapawata se podnesuvaat vopok od 20 dena od denot na objavuvaweto na javniot oglasvo dnevniot pe~at, do Ministepstvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo - Skopje.

Ponudata i dpugata dokuwentacija se dostavuvaat vozatvopen kovept na koj vo gopniot lev agol tpeba da stoi oz-nakata "ne otvopaj", „Ponuda po Oglas 06/08 za zewjodelskozewji{te pod zakup" i vo spedina „Ministepstvo za zewjodel-stvo, {uwapstvo i vodostopanstvo ul. .Leninova bp.2 Skopje".

Koveptot ne tpeba da sodpì nikakva oznaka so koja biwoèl da se identifikuva ponuduva~ot, odnosno isppa}a~ot.

Kriteriumi za izbor na najpovolen ponuduva~1) Kowisijata vp{i izbop na najpovolen ponuduva~ vpz os-

nova na kpitepiuwot utvpden vo ~len 27, stav 1 od Zakonotza zewjodelsko zewji{te (Sl. vesnik na RM bp. 135/07) i ~len2 od Ppavilnikot za pobliskite kpitepiuwi za izbop na na-jpovolen ponuduva~ na zewjodelsko zewji{te vo dpàvna sop-stvenost (Sl. vesnik na RM bp.12/08) i toa vpz osnova na:

- najvisoka ponudena godi{na zakupninaLolewinata na povp{inata na zewjodelsko zewji{te koja

}e ja dobie eden ponuduva~ }e se utvpdi vpz osnova na kpi-tepiuwite utvpdeni vo ~len 27, stav 2 od Zakonot zazewjodelsko zewji{te (Sl. vesnik na RM bp. 135/07) i ~len 4od Ppavilnikot za pobliskite kpitepiuwi za izbop na na-jpovolen ponuduva~ na zewjodelsko zewji{te vo dpàvnasopstvenost (Sl. vesnik na RM bp.12/08) i toa:

- winiwalno watepijalno-texni~ka oppewenost naponuduva~ot i

- bpojot na planipani vpabotuvawa, odnosno vpabotenispoped biznis-planot kako {to sleduva:

- za povp{ini do 15 xa - najwalku 1 tpaktop od lesna kat-

14 | MOJA ZEMJA

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

egopija (do 80 kW) i najwalku eden planipan vpaboten vopedoven paboten odnos;

- za povp{ini do 30 xa – najwalku 2 tpaktopi od lesnakategopija ili najwalku 1 spedna (od 80 kW – 120 kW) i naj-walku 2 planipani vpaboteni vo pedoven paboten odnos;

- za povp{ina do 50 xa - najwalku 4 tpaktopi od lesnakategopija ili najwalku 2 od spedna ili najwalku 1 od te{ka(nad 120 kW) i najwalku 4 planipani vpaboteni vo pedovenpaboten odnos;

- za povp{ina do 50 xa bpojot / kapacitetot na wexa-nizacija spazwepno da paste so golewinata na povp{inatakoja }e se obpabotuva i na sekoi 15 xektapi planipano poeden vpaboten vo pedoven paboten odnos.

Za dokaùvawe na watepijalno-texni~kata oppewenostsekoj ponuduva~ e dolèn da dostavi soodveten dokaz (soo-bpa}ajna dozvola, faktupa, dogovop za kupoppoda`ba zav-epen na notap, ppavosilna sudska odluka ili akt na dpugnadleèn opgan) i vo postapkata }e se ceni sawo watepi-jalno-texni~kata oppewenost na ponuduva~ot za {to iwadostaveno vakov dokaz.

2) Po~etnata cena na godi{nata zakupnina na zewjodel-skoto zewji{te e 10% od ppose~niot ppinos na p~enicatavo poslednite pet godini, ostvapeni vo pegionot kade {tose nao|a zewjodelskoto zewji{te, izpazena vo denapska ppo-tivvpednost, ppeswetana po ppose~nata otkupna cena voRepublika Makedonija ostvapena vo ppetxodnata godina.

3) Ppose~nata otkupna cena na p~enica ostvapena vo2007 godina iznesuva 11,12 denapi.

Tabelapen ppikaz na ppose~niot ppinos na p~enica vokg/xa po pegioni.

Dopolnitelni informaciiPonudite koi ne ja sodpàt celata potpebna dokuwentacija,koi se podneseni po istekot na pokot za podnesuvawe ili sepodneseni od lice koe newa ppavo da podnesuva ponudi, kakoi ponudite koi ne se izpaboteni spoped uslovite utvpdenivo javniot oglas, newa da bidat pazgleduvani. Za dopol-nitelni infopwacii ponuduva~ite woè da se obpatat doMinistepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvo i vo-dostopanstvo na telefon: 02/ 3 13 44 77 ili da ja posetatveb-stpanicata na Ministepstvoto: www.mzsv.gov.mk

Sowa Trajkova

15MAJ 2008 |

NAVODNYVAWE Navodnuvaweto kako problem i predizvik

Vodata e edinstveniot faktop kojgi ogpani~uva wo`nostite za in-tenzivno zewjodelsko ppoizvod-

stvo vo Makedonija, objasnuva ppofe-sopot po pedologija na Fakultetot zazewjodelski nauki i xpana, JosifMitpikeski. Vo na{ata dpàva, veli toj,vo letnite weseci ~esto pati newavpneì i zewjodelskite kultupi pedovnostpadaat od su{a. Od dpuga stpana,dpàvata paspolaga so dovolnosvetlina, toplina, vozdux i xpana zapastenijata. "Ovoj liwitipa~ki faktopgi desetkuva ppinosite vo na{etozewjodelstvo, no Makedonija wopa i woèda najde pe{enie", veli Mitpikeski. Soova se soglasuva i ppofesopot Opdanûkaliev, dekan na Fakultet zazewjodelski nauki i xpana, objasnuvaj}ideka, pealno, pod sistew za navodnuvawevo dpàvava se pokpieni okolu 120 il-jadi xektapi, no se navodnuvaat sawo 30do 40 iljadi popadi dotpaenosta na sis-tewite i nivnoto neodpùvawe. Sepak,ppofesopite se sownevaat vo pelevant-nosta na ovie bpojki, objasnuvaj}i dekawnogu zewjodelci ne ppijavuvaat koganavodnuvaat so voda od bunapi.

"Dokolku sakawe intenzivno ppo iz -vod stvo, newa dpug izlez, osven da seizgpadat akuwulacii i da uspeewe danavodnuvawe bapew 50% od vkupnoto ob -pa botlivo zewjodelsko zewji{te. Zna~i,okolu 300 iljadi xektapi. Toga{ woè dase odgleduvaat pazli~ni kultupi, dupii do dve kultupi godi{no (fupa`ni iìtni)", paskaùva Mit pi ke ski.

Ppoblewot so navodnuvaweto na walipovp{ini, spoped dekanot ûkaliev, se

javuva so po~etokot na tpanzici jata vozewjava, koga isto taka, se zabeleàni iekstpewno su{ni pepiodi. Vo 1993 god-ina, pesopnoto Ministepstvo zazewjodelstvo ppoglasilo elewentapnanepogoda - su{a. Popadi tpanzicijata,se pojavile i niza stpuktupni pefopwi,odnosno se likvidipale stapite vo-dostopanstva, no ne se fopwipalenovite subjekti. Vo we|uvpewe, newalokoj da se gpiì za odpùvawe na sis-tewite. "Paptnepi na novite vo-dostopanstva tpeba{e da bidat vodnitezaednici (vodokopisni~kite zd -puènija), koi tpeba{e da ppezewat delod odgovopnostite za uppavuvawe iodpùvawe na wpeàta. No, za ̀ al, golewdel od niv ne ppofunkcionipaa i ne beapodgotveni da gi ppezewat obvpskite",veli ûkaliev.

Spoped nego, Makedonija iwa dovolnovodni pesupsi, no edinstven sepiozenppoblew ppetstavuva distpibucijata navodata po ppostop i vpewe. Toj objasnuvadeka iwawe visoko nivo na vla`nost voZapadna Makedonija, odnosno su{nippostopi vo isto~niot del na zewjata.Ili, vla`na ppolet, no suvi leta.Iwavwe i lo{a ziwa, so {to, spopednekoi soznanija, akuwulaciite se ppaznii toa woè da bide sepiozen ppoblew.

Mitpikeski go poso~uva ppiwepot naIzpael, kade ppoblewot so nedostig navoda e wnogu poizpazen, no su{tinski epe{en. Tawu, kako {to paskaùva ppofe-sopot, iwaat edna golewa peka, Jopdan,koja se vleva vo Lalilejskoto Mope inekolku bunapi okolu wopeto. "Taa vodaiw e i za piewe i za navodnuvawe i ja ko-pistat kako texni~ka voda. So celokup-nite vodni pesupsi stopanisuva ednadpàvna kowpanija. Makedonija, vospopedba so Izpael, iwa wnogu pove}epeki, no tie ne se iskopisteni. RekataVapdap sawo powinuva niz zewjava i odnea navodnuvaat walku ̀ iteli, odnosnose polevaat wali povp{ini po~va", ob-jasnuva ppofesop Mitpikeski. Texni~ki,Izpaelcite na sawoto wope postavileogpowni puwpi koi ja ka~uvaat vodatado odpedena viso~ina nad nivoto nawopeto. Potoa, po ppipoden pat, taa sesleva do site to~ki za navodnuvawe. "Voovaa zewja, navodnuvaweto e usovp{enodo uwetnost. Tie ja kopistat i tex ni~ ka -

ta voda, koja ja ppo~istuvaat i povtopnoja vpa}aat vo podzewnite vodi", veliovoj pedolog.

Makedonija ja kopipa ovaa zewja, velii ppofesop ûkaliev, kopistej}i wod-epni texnologii koi {tedat vpewe."Koga se zaleva so bpazda iwawe 50%iskopistenost, so ve{ta~ki do`d taa e70%, a so sistewot kapka po kapka nad90% iskopistenost na vodata. Zna~i,so isto koli~estvo se navodnuvaatpogolewi povp{ini", objasnuva ̂ u ka li -ev. No, spoped ppofesopot, sistewotkapka po kapka e neppilagoden za isko-pistuvawe na wakedonskoto zewji{te po-padi golewoto pastojanie we|u xidpan-tite za voda ili nedovolniot ppitisokza navodnuvawe. Sepak, toj se soglasuvadeka bpzo se ppifa}a ovoj sistew vogpadinapstvoto, ovo{tapstvoto i lo -zap stvoto. "Najgolewa gpe{ka e {to ne seaplicipa |ubpeto ppeku ovoj sistew",veli ûkaliev.

Dpug sepiozen ppoblew za inten-zivnoto ppoizvodstvo e ppewnogu pa-sitnetiot zewjodelski iwot. Iweno, voMakedonija postojat 4 wilioni i 300iljadi papceli i ovoj ppoces na pasit-nuvawe, popadi nasledstvoto kon id-nite genepacii, ppodolùva. SpopedMitpikeski, kolku nivite se poplodnikako po~va, tolku tie se popascepkani,a toa zna~i wnogu we|i, legla za bolestii gubewe enepgija vo obpabotuvawe nataa edinica povp{ina. Zatoa, toj pped-laga da se nappavi kowasacija i apon-dacija na po~vata ili da dojde dozdpuùvawe na fapwepite koi }e dobi-jat pogolewi povp{ini za intenzivnozewjodelsko ppoizvodstvo.

Dvajcata ppofesopi ppepopa~uvaatindividualnite zewjodelci da najdatna~in, ppeku konsultacii ili obuki, vo-data da ja kopistat pacionalno i da nenavodnuvaat so pogolewi koli~estvaotkolku {to iw e potpebno na pasteni-jata. Isto taka, dokolku e wo`no, velatppofesopite, zewjodelcite da upotpe-buvaat popacionalni texniki koi{tedat voda. A, na dpàvata $ ppe-popa~uvaat da subvencionipa oppewa zanavodnuvawe i da gi stiwulipa zewjodel-cite oti sawiot ppoces se odviva naniva.

T. S.

Vodata da se kopistipacionalno

EVROSTRANICAIPARD programa

IPARD ppogpawata go poddpùva ppoizvodstvoto navinsko gpozje (tppeznoto gpozje e objasneto voppetxodniot bpoj na "Moja zewja") vo pawki na

wepkata za investicii vo zewjodelstvoto i taa newa soci-jalen kapaktep. Ova podpazbipa deka ne se paboti za di-pektna subvencija, tuku za podobpuvawe na texnologijatana ppoizvodstvo {to }e ovozwoì sledewe na standapditena Evpopskata Ynija. Celiot paket na finansiskapoddp{ka e vo nasoka na unappeduvawe na lozapstvoto ipodobpuvawe na konkupentnosta. Lozapstvoto kako gpankavo zewjodelstvoto od koja se dobiva supovina za vinapskataindustpija i ppidonesuva za zgolewuvawe na konkupent-nosta na vinskiot sektop, apsopbipa 26% (49.310) od vkup-niot bpoj individualni zewjodelci. Vkupnata povp{inapod lozovi nasadi e okolu 24.580 xektapi od koi 87%(21.412 xa) e povp{ina nasadena so lozovi nasadi od vinskisopti, a sawo 13% (3.173 xa) so tppezni sopti.

Za {to moè da se koristat sredstvataZewjodelcite }e woè da aplicipaat za spedstva od IPARDppogpawata vo visina na vkupniot buxet na ppoektot, sowiniwuw 5.000 evpa, odnosno waksiwuw vo iznos od 400.000evpa. Zna~i, pefundipaweto na spedstvata po ppincipotod 50% od vkupnata investicija e vo gpanicite od 2.500evpa do 200.000 evpa. Ppoektot woè da ppedvidi inves-ticii vo pexabilitacija na lozovite nasadi so zawena nastapite lozovi nasadi i xibpidite so ppepopa~ani soptina ve}e postoe~kite povp{ini so lozovi nasadi, nabavkana saden watepijal, kako i paboti izvp{uvani od tpetilica za iskopa~uvawe / podgotovka na po~vata, podgotovkana zewji{teto, sadewe, pasaduvawe, so isklu~ok na |ubpewena po~vata, nabavka na wexanizacija za |ubpewe, ppskawe,pezidba, wul~ipawe, kosewe, plevewe, oppewa za za{titana kultupite, wpeì za za{tita od gpad i sli~no.

Eden od pova`nite kpitepiuwi za dobivawe na spedstvaod IPARD e ppoektot da bide vo soglasnost so ppavilatana EY i da bide vklu~eno ispolnuvaweto na standapdite za

za{tita na ìvotnata spedina, {to e i cel na ovaa ppo-gpawa: da se obidewe da go sweniwe na{iot dosega{enna~in na ppoizvodstvo i da go dobliìwe do evpopskotozewjodelstvo. Isto taka, golew ppiopitet se dava i nappofitabilni fopwi na zdpuèni zewjodelci, kako {to sekoopepativite fopwipani vo sopstvenost na zdpuènijata,wladite i ènite-aplikanti.

Ispolnuvawe na winiwuw i waksiwuw uslovi za iskopis-tuvawe na spedstvata kaj individualnite zewjodelskippoizvoditeli i zewjodelskite koopepativi i kowpanii:

Visina na spedstvataNa~inot na finansipawe e ist kako i vo ostanatite

potsektopi vo pawki na wepkata za poddp{ka za investiciivo zewjodelskite stopanstva, odnosno 50% sopstvenou~estvo i 50% pokpivawe so spedstva od dpàvniot buxet(25%) i EY (75%). Vkupno ppedvideni spedstva za ovaawepka za pepiodot od 2007 - 2009 godina se 2,3 wilionievpa, od koi 1,14 wilioni evpa se sopstveno u~estvo odstpana na investitopite (individualnite zewjodelci, ko-opepativite i zewjodelskite kowpanii), 858.000 evpa sepoddp{ka od stpana na EY i 286.000 evpa se od dpàvniotbuxet. Okolu 73% od povp{inite so lozovi nasadi od vin-ski sopti se obpabotuvaat od stpana na individualnizewjodelci, a ostanatite 27% od delovni subjekti. Mnogue va`no individualniot sektop da se podgotvi za apsopp-cija na ovie spedstva, a kako wnogu va`na kowponenta ezdpuùvaweto na fapwepite ppi aplicipawe za da woàtda iskopistat isto tolku spedstva kolku i ostanatite de-lovni subjekti. Ovaa kowponenta e od osobeno golewava`nost ako se zewe ppedvid deka EY se soo~uva so xipep-ppodukcija na vino i ppezewa wepki za ogpani~uvawe ineppo{ipuvawe na lozovite nasadi, a so toa i na ppoizvod-stvoto. Ova zna~i deka }e wopa wnogu da pabotiwe na zgole-wuvawe na konkupentnosta vo lozapstvoto ppekuzgolewuvawe na ppoduktivnosta, soptnata stpuktupa, is-polnuvawe na standapdite za za{tita na ìvotnata sped-ina i iskopistuvawe na ppipodnite pesupsi, a isto taka ina ppowena na wentalitetot. �

Mapija \o{eva Kova~evi}

17MAJ 2008 |

Mo`nost zapodobroproizvodstvovo lozapstvoto

АКТИВНОСТИ Sobranie

Fedepacijata na fapwepi vo Repu-blika Makedonija }e ja odpì svo-jata pedovna godi{na sednica na

Lenepalnoto sobpanie na 21 waj 2008 go-dina. I ovaa godina, FFRM }e gi sobepezdpuènijata-~lenki, }e gi izvesti zasvoeto pabotewe vo winatata i }e dobienasoki za tekovnata godina. Ova Sobpanie,za pazlika od ppetxodnite, }e dadewo`nost zdpuènijata, pokpaj delegipa-niot ppetstavnik koj e edinstveniot soppavo na glas, da donesat i dpugi gosti,~lenovi vo zdpuènijata, {to sakaat daslu{nat i nau~at pove}e za opganizacijata.

Ppavo za polnoppavno donesuvaweodluki na Sobpanieto iwaat delegatitekoi doa|aat od zdpuènijata, sojuzite itpgovskite dpu{tva, fopwipani od zew-jodelski zdpuènija, koi platile ~lena-pina za 2008 godina. Spoped odlukata nawinatogodi{noto Sobpanie, ~lenapina-ta i za ovaa godina iznesuva 3.000 dena-pi. Sekoe zdpuènie iwa ppavo na eden de-legat, a onie {to iwaat nad 100 ~lenovi,dokolku platat dve ~lenapini, woè da

iwaat dvajca ppetstavnici so ppavo naglas na Sobpanieto. So odlukata donesenana pedovnata godi{na sednica na Lene-palnoto sobpanie na FFRM winatata go-dina, wandatot na Izbopnata kowisija ppe-stanuva da vaì zaklu~no so slednata pe-dovna sednica na Lenepalnoto sobpaniena FFRM. Spoped toa, ovaa godina }e bi-dat izbpani i ~lenovi na Izbopnata ko-wisija.

Sekoe zdpuènie, ~len na FFRM (so

platena ~lenapina za 2008 godina) iwawo`nost da ppedloì svoj kandidat za~len na Izbopnata kowisija. Pped lo ̀ e ni -ot kandidat wopa da bide delegat na So-bpanie i ne woè da doa|a od zdpuènie~ij ppetstavnik ve}e e izbpan vo nekoj odopganite na FFRM (Yppaven ili Nadzopenodbop), osven ako zdpuènieto iwa pove}eod 100 ~lenovi i platilo 2 ~lenapini.Kandidatite svoite aplikacii woàtda gi dostavat do 1 waj 2008 godina.

Ovaa godina, nepospedno pped godi-na{noto Sobpanie, na 19 i 20 waj, FFRM }eopganizipa i we|unapoden fopuw, na koj }egi pokani nacionalnite fapwepski op-ganizacii od pegionot, kako i [vedskatafedepacija na fapwepi (LRF) i dowa{nii stpanski ppetstavnici od institucii-te na Evpopskata Ynija. Tewata na fopuwot}e bide „Podobpuvawe na konkupentnostana zewjodelstvoto za pouspe{no soo~uva-we so globalnite ppedizvici„ i }e iwa celda ppenese edna zaedni~ka popaka za po-dobpuvawe na sostojbata vo zewjodel-stvoto vo pegionot. �

Lodi{no Sobpanie na Fedepacijata na fapwepite

Temata na forumot }ebide „Podobruvawe na kon-kurentnosta na zemj o del-

stvoto za pouspe{nosoo~uvawe so globalnitepredizvici” i }e ima cel

da prenese edna zaedni~kaporaka za podobruvawe na

sostojbata vo zemjodel-stvoto vo regionot

18 | MOJA ZEMJA

Ppvoto, osnova~ko Sobpanie na toga{nata Fedepacija nawakedonskite fapwepi, FMF, se odpà vo 2002 godina i za ppvppetsedatel be{e izbpan Petko Zlatev. Opganizacijata e osno-vana na inicijativa na 7 nacionalni i 4 pegionalni sojuzi zada se zadovoli identifikuvanata potpeba za zaedni~ki nastappped instituciite, da se zgolewi wo}ta na ppegovapawe na zew-jodelcite i da se za{titat nivnite intepesi. Slednoto So-bpanie e odpàno vo 2004 godina, koga za ppetsedatel e iz-bpan Eftiw [aklev. Ottoga{, iako wlada i so wnogu ppedizvicipped sebe, Opganizacijata, soglasno Statutot, sekoja godina

ja opganizipa pedovnata sednica na Lenepalnoto sobpa-nie do kpajot na waj. So dewokpatskiot pazvoj na opganizaci-jata, so cel pouspe{no da se zastapuvaat ppavata i intepesitena ~lenovite i zewjodelcite od site etni~ki gpupi da ja po~uv-stvuvaat opganizacijata kako svoja, na Lenepalnoto sobpanievo juli 2005 godina, Fedepacija na wakedonskite fapwepi be{eppeiwenuvana vo Fedepacija na fapwepite vo Republika Ma-kedonija - FFRM. Ottoga{, opganizacijata neppestajno pabotina ostvapuvawe na svoite celi i ppepasna vo faktop koj us-peva da vlijae na javnoto wislewe i soodvetno i navpeweno dapeagipa pped pelevantnite institucii po odnos na klu~niteppa{awa za pazvojot na zewjodelstvoto. So svojata pabota vooblasta na zewjodelstvoto, so nasokite od Yppavniot odbop,dewokpatskite ppoweni i stpu~nosta na svoite vpaboteni,FFRM za kpatko vpewe se etablipa{e i e ppifatena kako za-stapnik na zewjodelcite i po~ituvan i wepodaven glasnogov-opnik vo iwe na fapwepite, pped instituciite i wediuwite.Od nejzinoto osnovawe do deneska, vo opganizacijata ~lenu-vale pove}e od 180 zdpuènija i golew bpoj od niv kon-tinuipano niz godinite ja potvpduvaat dovepbata vo opgani-zacijata. Vo 2007 godina, vo FFRM ~lenuvaa 103 zdpuènija,od koi iwa{e i nekoi novoosnovani. Opganizacijata paboti tpan-spapentno i zatoa ja uìva dovepbata ne sawo na svoite ~le-novi, tuku i na donatopite koi ja poddpùvaat na{ata pabo-ta. Taka, vo 2007 godina be{e potpi{an nov dogovop za tpi-godi{na poddp{ka so [vedskata fedepacija na fapwepi,LRF, i ppodolì poddp{kata ppeku ppoektot od Institutotza tpajni zaednici - ITZ. Vo 2007 godina, FFRM najgolewiotdel od spedstvata za svojata pabota gi obezbedi ppeku dona-cii i dpugi izvopi, a sawo wal del bea sopstveni spedstva odsobpani ~lenapini.

Istopijat na Sobpanijata na FFRM

LODI[EN IZVE[TAJ

19MAJ 2008 |

KREDITIRAWE Povolni krediti za razvoj na zemjodelstvoto

Zewjodelcite woè da dobijat po-volni zewjodelski kpediti, so nis-ki kawatni stapki, od 4 do 6 ppo-

centi na godi{no nivo. Ovie dolgo-po~ni i kpatkopo~ni kpediti, ppeku ta -ka na pe ~e niot Zewjodelski kpeditendiskonten fond se dostapni za zewjodel-cite od po~etokot na ovaa godina. Nivwoè da gi kopistat individualnizewjodelski ppoizvoditeli, wali i sped-ni ppetppijatija koi se zaniwavaat soppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo, oniekoi vp{at ppepabotka na ppiwapnizewjodelski ppoizvodi (zewjodelska wex-anizacija, oppewa, otkup na supovini) ilionie ~ija osnovna dejnost e tpgovija soppiwapni zewjodelski ppoizvodi (upediza ladewe, wa{ini za kalibpipawe isli~no). Za individualnite zewjodelcii za fipwite koi se zaniwavaat so ppi-wapno zewjodelsko ppoizvodstvo, kpedi-tite se do 100.000 evpa, so kawatnastapka od 4% ako kpeditite se zewaatppeku delovnite banki. Dokolku tie seobezbeduvaat ppeku {tedilnicite, ka-watnata stapka iznesuva {est ppocenti.Visinata na kpeditite za ppepabotu-va~ite i za izvoznicite na zewjodelskippoizvodi e do 200 iljadi evpa, so ka-watna stapka od 5% ako kpeditot se zewappeku delovnite banki. Ako kpeditite seobezbeduvaat ppeku {tedilnicite, toga{kawatnata stapka iznesuva {est i polppocenti na godi{no nivo. Spoped Vla-data na Republika Makedonija, ovie ka-

watni stapki dosega se najniski, a so ovaawepka }e se podobpi ̀ ivotniot standapdna naselenieto vo pupalnite spedinippeku nawaluvawe na nevpabotenosta, aistovpeweno }e se zgolewi konkupent-nosta na wakedonskite kowpanii nastpanskite pazapi. Rokot na otplata eseduw godini, so vklu~en gp ejs - pepiod.Kako obezbeduvawe deka }e se vpatikpeditot se ppifa}aat gapanti, zalog napodvièn iwot ili xipoteka na nedvièniwot (i iwot na selo). Sekoja finansiskainstitucija, soglasno sopstvenata kped-itna politika, individualno gi utvpduvaostanatite kpeditni uslovi (pokot na ot-platata, gpejs-pepiodot i potpebnatadokuwentacija). Od Kowepcijalna bankavelat deka uslov za kopistewe spedstvaod Zewjodelskiot kpediten fond e lice-to da se zaniwava so vp{ewe zewjodels-ka dejnost i toa na lice westo go kon-statipaat sawite slu`benici od bankite.Dokolku zewjodelecot paspolaga sodopolnitelna dokuwentacija (potvpda zapaspoloìv sto~en fond, dokuwentaci-ja za poseduvawe na sopstveno zewji{teili kopistewe na zewji{te pod koncesija)koja odi vo ppilog na ocenkata na ne-govoto bapawe, Bankata ja bapa i taa doku-wentacija. Vo vpska so sawata postapkaza aplicipawe za kpedit, Bankata bapada bide dostaveno bapawe vo koe }ebidat ppecizipani iznosot na kpeditot,nawenata, pokot na vpa}awe i kpatok biz-nis-plan, so istopija na pabotewe na in-dividualniot zewjodelski ppoizvodi-tel, kako i ppoekcija na idnite ppixodi{to }e gi ostvapi so iskopistuvawe nabapaniot iznos na kpedit. Vo izpabotka-ta na ovie planovi, velat od Kowepci-jalna, iwa stpu~ni lica koi dosegafunkcionipaa kako sovetnici vo IFADppogpawata i iw powagaa na zewjodelskiteppoizvoditeli.

Bankata gi kontrolirakreditokorisniciteBankata vp{i uvid na lice westo za davidi kako se kopistat spedstvata od onie{to podignale kpedit, za da ne dojde dozloupotpeba na ovie spedstva. Yvidotnaj~esto go vp{at ppetstavnici odzewjodelskiot kpediten diskonten fond.Od Kowepcijalna velat deka individu-alnite zewjodelski ppoizvoditeli,dokolku ne se pegistpipani soglasno Za-konot za vp{ewe zewjodelska dejnost, newoàt da kopistat dpug vid kpedit os-ven od ovie spedstva. Ako se pegistpi-pani soglasno Zakonot za vp{ewe nazewjodelska dejnost, toga{ woàt dakopistat bankapski izvopi na spedstvatakako site dpugi ppavni lica pod istiteuslovi. Ovie kpediti se nudat ppekuKowepcijalna banka - Skopje, NLB Tu-tunska banka, Invest banka, Stopanskabanka - Bitola, Stopanska banka - Skop-je, Yni banka, {tedilnica Mo`nosti i{tedilnica FYLM - Skopje. Poptpapolotna Ministepstvoto za finansii, MaptinMaptinovski, veli deka intepesot zaovie kpeditni linii e golew. Odpo~etokot na godinava do winatiotwesec, odnosno za powalku od tpi wese-ci, se podignati tpista i edinaesetkpediti vo iznos od 2 wilioni i 620 il-jadi evpa. No, i pokpaj toa {to od Vladatavelat deka ovie kpediti se edni od na-jpovolnite, sepak nekoi zewjodelci seàlat deka bankite iw ppeswetuvaat po-visoka kawata od najavenata. So zavep-ka kaj notap, utvpduvawe na xipoteka, ka-watata e povisoka od ppvi~nata, velatzewjodelcite. Od bankite objasnuvaatdeka toa e ednokpaten nadowest zatpo{ocite koi tpeba da gi plati sekojkpeditobapatel, a vo Ministepstvoto zafinansii velat deka toa se pedovnitpo{oci za obpabotka na site kpediti.

Kako do povolnizewjodelski kpediti?

20 | MOJA ZEMJA

Kako sedobiva kpeditot?

Individualnite zewjodelskippoizvoditeli, kako kategopija nakpeditokopisnici, woè da se kped-itipaat sawo za ppiwapno zewjodel-sko ppoizvodstvo. Kopisteweto naspedstvata e stpogo nawensko podokuwentacija, {to zna~i deka sped-stvata ne gi dobivaat vo ke{, tukuBankata gi ppefpla otkako }e bidedostavena dokuwentacijata (ppo-faktupa, sklu~en dogovop so fizi~kolice so ppecizipan bpoj na {tednakni{ka ili tpansakciska kni{kana ppodava~ot na koja }e se ppefp-

laat papite i sli~no).

Krediti i preku {tedilniciNa individualnite zewjodelskippoizvoditeli, osven podnesenotobapawe za kpedit vo {tedilnicata"Mo`nosti" i dokaz za sopstvenost naiwotot na koj{to ja planipaat inves-ticijata, ne iw e potpebno ni{to dpu-go za da aplicipaat. Vo bapaweto zakpedit tpeba da ja navedat plani-panata investicija, visinata na kped-itot {to iw e potpeben, kako i kpatkoppetstavuvawe na svojot biznis.Dokolku se aplicipa za kopistewe naspedstva od fondot na Ministepstvo-to za finansii, vo toj slu~aj, potpeb-no e da se ispolnat i odpedeni kpi-tepiuwi. Tie se odnesuvaat na odobpen-ite naweni za finansipawe, dali stanu-va zbop za kpeditipawe vo ppiwapnozewjodelsko ppoizvodstvo, tpgovija ilippepabotka. Klientite se dol`ni sodokuwenti da gi dokaàt nabavkite {togi nappavile so spedstvata od kpedi-tot (plateni faktupi, fiskalni swet-ki...). Na individualnite zewjodelci voovaa {tedilnica, kpeditot iw se is-pla}a vo ke{, vpz osnova na dostavenippofaktupi. Tie se dol`ni da giizvp{at nabavkite i podocna da dosta-vat dokaz. Ova se odnesuva na fizi~ki

lica. Kpeditite za ppepabotka i tp-govija se odobpuvaat sawo na ppavnilica i tie se dol`ni, po pealizacijana kpeditot, da ja potvpdat nawenska-ta upotpeba na spedstvata. Od "Mo`nos-ti" velat deka iwa golew intepes zakpeditipaweto, a edinstvena ppe~ka etoa {to zewjodelcite odnapped newoàt da definipaat {to to~no i vokolkava koli~ina bi kupile za da woàttoa i da go dokaàt. Od "Mo`nosti" ve-lat deka kpeditipaat zewjodelci odpove}e dpugi kpeditni linii, spedst-vata se kopistat od wakedonska pazvo-jna fondacija za ppetppijatija, kako iod sopstveni spedstva na {tedilnicata.Dokolku sakate da kopistite kpediti od{tedilnicata "FYLM", fopwulapite sepodignuvaat na {altep ili ppeku veb-stpanicata. Potpebna e kopija od li~nakapta, kopija od posedoven list (dogovopza zakup) i ppofaktupa (dogovop zakupoppoda`ba), a dokolku e potpebno, idopolnitelna dokuwentacija za da seutvpdi nawenskoto kopistewe na sped-stvata. Kpeditot se ispla}a vo ke{. Odovaa {tedilnica velat deka zewjodel-cite se sekoga{ na vpvot na ppiop-itetite za kpeditipawe. Od "NLB liz-ing" velat deka vo pawkite na nivnata

standapdna lizing ponuda se nudi liz-ing na zewjodelski wa{ini i wexa-nizacija, kako i lizing na osnovni sta-da (ovci, sviwi i sli~no). Kako za sekoebapawe za finansipawe, taka i zewjodel-cite tpeba da dostavat dokuwentacijaso koja }e se apguwentipaat ppixoditei soodvetno na toa, }e se oceni bonite-tot na klientot. Naj~est ppoblew, velatod "NLB lizing" kaj ovoj segwent enepegulipaniot status, zatoa {topogolewiot bpoj zewjodelci ne se peg-istpipani. Ne se pegistpipani nitunivnite ppixodi bidej}i, naj~esto,plaswanot na ppoizvodite se odviva bezfopwalna dokuwentacija. Za fizi~kolice potpebno e dokuwent za peg-istpipan individualen zewjodelec,dokaz za ppixodi, godi{na dano~na ppi-java, dokaz za iwot koj se kopisti zavp{ewe zewjodelska dejnost ili dogov-op za zakup na zewji{te. Ppavnite licakoi se zaniwavaat so zewjodelstvo pod-nesuvaat dokuwentacija kako za sekoeppavno lice (tekovna sostojba od Cen-tpalniot pegistap, kaptoni za de-ponipani potpisi na otvopeni swetkivo bankite, zavp{na swetka za 2007,bonitet).

Qupka Kam~eva

OVO[TARSTVO Novi kulturi

Dali e wo`no da se odgleduvaupwa vo Makedonija, e ppa{awekoe zewjodelskite ppoizvoditeli

~esto go postavuvaat. Ypwata e paste-nie koe iwa skpowni potpebi i edno odnajpodnite. Najpanite i najwo}ni civ-ilizacii (Suwep, Mesopotawija, Asip-ija, Xetit) ne znaele za glad, blago-dapenie na xpanlivite sostojki na up-wata. So 5 upwi dnevno, izdp`livite Tu-apezi i denes powinuvaat stoticikilowetpi pustinska zewja. Me|utoa, up-wata iw ppipa|a na palwite koi se os-etlivi na niski ziwski tewpepatupi idokolku se spu{tat pod 0oS, pasteni-jata voop{to ne ppopoduvaat. Dalipe{enieto e vo kopisteweto plas-tenici, tpan{ei, vo zagpevaweto napo~vata, i uvozot na plodovi od zewjiteso poblaga kliwa? Ne.

Vo ppipodata postoi nepi{ano ppav-ilo, posebno kaj ovo{nite kultupi, dasozdava pastenija so sli~en kvalitet naplodovite od botani~kite i ekolo{kidale~nite vidovi i podovi. Ovo{notopastenije Zizyphus jujuba Mill se kapak-tepizipa so ednakvi vkusovi kapaktep-istiki na plodot kako upwata i zatoa,e nape~eno "kineska upwa". Spopedpotekloto spa|a vo suptpopskiteovo{ni vidovi, we|utoa spoped nekoikapaktepistiki - otpopnost na niskiziwski tewpepatupi pod - 30oS, docenpo~etok na vegetacijata (po~etokotna waj) i kusata vegetacija ({est wese-ci), woè da se klasificipa i vo kon-tinentalni ovo{ni vidovi. Poteknuvaod sevepozapadnite planinski, sewi-apidni podpa~ja na Kina, kade e defini-pana nejzinata legendapna ppi-lagodlivost kon nadvope{nite uslovi.Kineskata upwa e opi{ana vo dpevniteVedi, a spowenata e i vo Xowepovata"Odiseja" kako osnovna xpana za plewe-to Lotofagi .

Karakteristiki na kineskata urmaKineskata upwa ppetstavuva listopad-no, dpvenesto ovo{no pastenie so wak-siwalna visina 7-12 wetpi i {ipina nakpunata do 5 wetpi. Toa e bavnopaste~kopastenie (ppe~nikot na stebloto kaj 10-godi{ni pastenija e 10-13 santiwetpi),so silno pazvien kopenov sistew. Cve-tovite i plodovite na kineskata upwase fopwipaat na specijalni, taka na pe -~e ni plodni gpan~iwa, koi opa|aat nakpajot na vegetacijata. Cvetovitedavaat izobilstvo na nektap od koj sedobiva visokokvaliteten wed, od tipotna wed od ~alija so koja, botani~ki, espodna. Medot od kineskata upwa,spoped pove}e ekspepti, iwa wnogupoubav wipis od ~alijata. Cvetawetokaj kineskata upwa tpae od 35 do 55 dena(od spedinata na juni do ppvata polo -vi na na avgust). Kineskata upwa davawno gu cvetovi, gpupipani vo socveti-ja, koi se fopwipaat vo pazuvite nape~isi sekoj list na pastenieto. Kale-wenite pastenija ppopoduvaat u{tevo ppvata godina, 7-9- godi{nite pas-tenija pa|aat 10-15 kilogpawi po steblo,a waksiwalnata podnost kaj vozpas-nite pastenija dostignuva do 60 kilo-gpawi po steblo.

Rastenieto ne bapa intenzivnanega, no e potpebno pedovno navodnu-vawe i |ubpewe so apsko |ubpivo, so {tose dobivaat nadppose~ni ppinosi. Ras-tojanieto na sadewe e 4 x 3 wetpi, apovp{inata vo nasadot najdobpo e da seodpùva kako cpn ugap (ne tppi pod-kultupi). Ppepopa~livo e navodnu-vaweto da se vp{i po sistew "kapka pokapka". Tpeba da se izbegnuvaat vapovi-ti po~vi so pN povisoka od 8. Dosega eevidentipan sawo eden {tetnik Cap-ponia vezuviana (cpvlivost naplodovite) koj napa|a na sekoi 7-8 go-dini i anulipa so edno ppskawe.

Plodovite od kineskata upwa povkusot i konzistencijata se sli~ni naplodovite od vistinskata upwa (odIpan), no po xewiskiot sostav ppet-stavuvaat vistinska bowba od bioak-tivni soedinenija. Tie iwaat pove}eppoteini, fosfop, kalciuw, kapotinii vitawin S otkolku jabolkoto i pop-tokalot. Sveìte plodovi iwaat en-epgetska vpednost do 20,9 Kcal/100gpawa plod. Sodpì do 500 wg/100gpawa vitawin S, 1,5 wg/100 gpawa vi-tawin A, visoka sodpìna na vitawi-ni B, najvisoka sodpìna od ovo{nitevidovi na putin, visoka sodpìna najod i èlezo. Kineskata upwa e pobo-gata so winepalni watepii od kojbilo dpug koskest ovo{en vid. Sodpìvisoka koncentpacija na {e}epi do30%, pastvoplivi suvi watepii do40% itn. Intepesna e osobenosodpìnata na vitawinot S voplodovite koj e vo vpzan tepwosta-bilen oblik t.n. "askopbigen" i zatoappepabotkite od plodovite kineskaupwa (sokovi, kowpoti, wapweladi idpugo) iwaat pedovno visoka sodpìna(150-200 wg/100 gpawa ppoizvod) na vi-tawin S. Vo Kina ja dodavaat voovo{nite sokovi od dpugi vidovizapadi vkusot, no i zapadi ppipodniotvitawin S, koj e naedno i ppipodenkonzepvans.

Kineska upwa- novo ovo{jevo Makedonija

22 | MOJA ZEMJA

Prednosti naovo{noto rastenie

� zpee od kpajot na avgust do spedi-nata na noewvpi i vo ovoj pepiod gozbogatuva asoptiwanot so plodovina pazapot;

� popadi docniot po~etok na veg-etacija i cvetaweto (waj-juni), newpzne od ppoletni wpazevi i pe-dovno i obilno plodonosi;

Lekoviti svojstvaPlodovite od kineskata upwa iwaat ilekoviti svojstva. Tie go podwladuvaatteloto, go zabpzuvaat wetabolizwot, gozajaknuvaat spceto i go zabavuvaatppocesot na stapeewe. Popadi vi-sokoto nivo na vitawini i xpanlivi wa-tepii, kozweti~kata industpija sepove}e kopisti upwa (plodovi, sewki,listovi (2% vitawin S), kako sostojkina ppipodnite kozweti~ki ppoizvodi.So bogatstvoto od kalciuw, ppoteinii vitawini (S, V1, V2, A), ~udoto odovo{je, ppavi ~uda ne sawo vnatpe vo~ove~kiot opganizaw, tuku pepapa-tivnite nutpienti i davaat ppipodnavla`nost, ja xpanat i ja {titat koàta.Plodovite od kineskata upwa gi pe-genepipaat kletkite, ja zgolewuvaatelasti~nosta i cvpstinata na koàta.Spoped Llobal New Ppoducts Database(LNPD), vo poslednive nekolku godini,se pojavile okolu 30 novi kozweti~kippodukti koi sodpàt sostojki od ju-jube-kineska upwa. Ppoizvodite, pove}etipovi sapuni i {awponi, se kopistatza nega na koàta i kosata, no ppete`no(22 ppoizvoda) za nega na koàta.

Uslovi za {irewena kineskata urmaKaj nas, poto~no vo Javnata nau~na us-tanova "Zewjodelski institut" vo Skop-

je, odvpewe - navpewe se ppoizveduvaatogpani~eno koli~estvo sadnici, popadislabata pobapuva~ka i texni~kata nep-azpabotenost na ppocesot i pokpajtoa {to postojat nau~ni osnovi zawnogu pogolewo ppoizvodstvo od ovaaintepesna ovo{na kultupa vo pep-spektiva. Vo Evpopa e walku zastapenavo plata`nite nasadi, kako i vo pasad-ni~koto ppoizvodstvo. Vo Kina, do2003 godina, povp{inite pod upwa iz-nesuvale eden wilion xektapi so vkup-na ppodukcija od okolu 2-3 wilioni tonisveì plodovi. Pove}e od polovina odnasadite se pod 4-godi{na stapost. Zaodgleduvawe na ovaa intepesna kultupakaj nas postojat idealni ppipodniuslovi. Potpeben e (za ovaa, kako i zadpugite ovo{ni kultupi za koi posto-jat kowpapativni ppednosti vo na{atadpàva) pogolew intepes od ppepabo-tuva~kata industpija koja tpeba dappestane so kopistewe skapa uvoznasupovina, kako i soodvetna agpapnapolitika sli~na na onaa vo Kina, so {to}e se sozdadat uslovi za podignuvaweovo{ni planta`ni nasadi i vpabotu-vawe na golew bpoj wladi lu|e.

PreporakiPokpaj site ppednosti {to gi poseduvaova ovo{no pastenije, se kapaktepizipai so slabosti, pped se, kpatkotpajnosta

na sveìte plodovi od sawo 4-5 dena, po{to doa|a do dexidpipawe i gubewe navkusovite kvaliteti, odnosno stanuvaatneppikladni za sveà konsuwacija. Zatoa,{ipeweto na kineskata upwa e tesnopovpzano geogpafski so peoni kade iwainicijalna ppepabotuva~ka industpijakoja }e opfati lanec "od niva do tppeza"(a ne kako na{ava koja se sveduva pe~isisawo na ppepakuvawe na ppoizvodi). VoKina, 30% od ppodukcijata se wpznuva,25% se su{i, od ostatokot se ppavatsokovi, kowpoti, wapweladi, ekstpakci-ja na vitawin S, bpa{no za konditopska-ta industpija itn. So dpugi zbopovi, voMakedonija, dokolku plodovite od ki-neskata upwa se naweneti za sveà upotpe-ba se ppepopa~uva podignuvawe na walinasadi za zadovoluvawe na potpebite nalokalnite pazapi, bidej}i, sega zasega, nepostoi intepes od industpijata za otkupna pogolewi koli~ini plodovi. Me|utoa,koga se iwa ppedvid sposobnosta, upopnos-ta i inteligencijata na na{iot zewjod-elec, s# e wo`no. Na ppiwep, pped desetinagodini, aktinidijata-kivi i japonskotojabolko ppetstavuvaa ukpasni pastenijavo nau~nite opganizacii i vo dvopovitena tpgovskite patnici. Denes, wasovno sepodignuvaat nasadi od ovie kultupi koigo osvojuvaat pazapot i dowinipaat sokvalitetot pped uvoznite, bez nikakvadpàvna stpategija za {ipewe ili sub-vencionipawe i ponatawo{na, ve}e ba-nalna, nezaintepesipanost na ppepabo-tuva~kata industpija. Zatoa ppe po pa -~uvawe (bidej}i se paboti za wedonosnopastenie, na ppiwep), bez golew pizik, dase podignuvaat powali nasadi koi }eiwaat pove}enawenska ppipoda, a ne sawoppodukcija na plodovi za sveà kon-suwacija, kako i vniwatelno sledewe naodnosite na pazapot.

D-r Aleksandar S. MarkovskiJNU Zemjodelski institut, Skopje

23MAJ 2008 |

� kalewenite sadnici po~nuvaat soplodonosewe vo ppvata ili vovtopata godina po sadeweto;

� otpopna e na ziwski wpazevi pod - 300S. Spoped otpopnosta na su{a esli~na na badewot;

� popadi ednostavnoto odgleduvawe,pogodna e za podignuvawe nappoizvodni nasadi i kako egzoti~nopastenie vo dvopovite;

� plodonosi na novofopwipanitepaste~ki gpan~iwa vo vegetacijatapopadi {to newa ili se sppoveduvapeducipano peèwe zaogpani~uvawe na kpunata;

� plodovite se gpupipani po 7 do 12,vo gpozdovi, na izdvoeni plodnigpan~iwa popadi {to se ovozwoùvalesna i bpza bepba.

ISKYSTVA Prikazna za pe~urkite

Vo izwinatite tpi do ~etipidecencii, sewejstvoto Yzunovi, nasvojata tppeza zadolìtelno iwa

pe~upki. Velat deka ppvoto „zapoznavawe“so pe~upkite go iwale od nivna bliskapodnina, pusinka po poteklo, StpinaNina. Intepesot za podovite pe~upki i zana~inot na nivno bepewe go ppifatilwladiot gpadeèn inènep Nikola Yzunov.„Mojot intepes se ppo{ipi kon sitevidovi pe~upki, ne sawo onie koi woè dase posluàt za ve~epa. Yìvaw da gi be-paw, uìvaw vo nivnata boja, fopwa, ne-ppedvidlivost....“, objasnuva ovoj „upban“qubitel na ppipodata.

Sawo wal bpoj vidovi pe~upki woàt dase odgleduvaat kowepcijalno, vo kontpo-lipani uslovi, veli Nikola, zatoa {to kajnajgolew bpoj vidovi pe~upki, wexanizwotkoj go pottiknuva sozdavaweto na plod-noto telo (pe~upkata) e ppewnogu kow-pleksen za da woè da se siwulipa. „Zatoa,pe~upkite ostanuvaat divi i neppedvi-dlivi“, konstatipa toj.

Ppakti~no, pe~upkite ppetstavuva-at plodno telo ppoizvedeno od vistinskagaba - wiceliuwot, koj paste vo po~vata ilignilite pastenija, a vsu{nost ppetstavuvawpeà na tenki ni{ki - xifi. „Zawisle-te, ogpowen i 2000 godini stap libanskikedap, vo ~ija osnova paste wale~ka, jasnooboena, pe~upka. Taa e plod na gaba, kojawoèbi e stapa kolku i kedepot i u{te po-golewa i pote{ka od nego i so koga ìveevo siwbioza“, paskaùva Yzunov.

Spoped nego, powalo zlo e „da Ve kasnezwija“ otkolku da izedete pogpe{na, na-vistina otpovna, pe~upka. Isto taka, nepostoi univepzalen i ednostaven na~inda se utvpdi dali edna pe~upka e otpov-na ili ne, osven da se utvpdi na koj vidppipa|a. Mnogu od otpovnite pe~upki, veliYzunov, se wnogu sli~ni so nekoi pe~upkikoi se kopistat vo isxpanata.

Sepiozen ppoblew ppetstavuva toa{to ppvite siwptowi na tpuewe sope~upki se javuvaat wnogu docna (nekolkudenovi, dupi i nedeli) po konzuwipaweto.Naj~esto, kako {to paskaùvaat od ovaskopsko sewejstvo, gpe{at onie koi znaatwalku za pe~upkite, a se sawouvepeniili nevniwatelni. Izgovopite od tipot„wi kaà wene eden postap ~ovek vo selotodeka belite pe~upki se dobpi“ - edno-stavno ne se dovolno dobpi. Zatoa, veliYzunov, najdobap na~in da se zapoznaatpe~upkite e da se bepat zaedno so nekojkoj iwa pove}e iskustvo, a potoa, da se kon-sultipaat knigi, ppipa~nici i sli~no. Ed-nostavno, „wopa da se nau~at osnovnite

kapaktepistiki na podovite pe~upki, vi-dovite koi naj~esto se kopistat vo isxpa-nata, najotpovnite pe~upki, kaj koi vidovipolesno woè da dojde do zabuna ppi iz-bopot...“. Stapite i pasipani pe~upki,isto taka, tpeba da se izostavat.

So pe~upkite se povpzani i bpojni wi-tovi popadi nivnoto, ~estopati, nenadejnopojavuvawe - naviduw od nikade, nivnatanesekojdnevna fopwa i kone~no, vlijanietokoe nekoi vidovi go iwaat vpz ~ovekova-ta svest. Ottuka, pazli~ni civilizacii,vo pazli~ni pepiodi i na pazli~ni westana zewjata, sozdale kult kon upotpebata(i zloupotepbata) na odpedeni vidovipe~upki. Poznato e deka Maite i Actekiteod Meksiko gi kopistele xalucinogenitesvojstava na „vol{ebnite pe~upki“ vo ne-koi obpedi. Ovaa ppaksa se povtopuva i de-nes, vo nekoi klubovi i studentski kaw-pusi, najwnogu vo SAD, no i niz svetot.

Ypotpebata na pe~upkite kako psixo-tpopno spedstvo e nelegalna i ekstpew-no opasna, ppeduppeduva Yzunov, popadiwo`nosta za zawena so dpugi pootpovnipe~upki, no i popadi faktot {to nikoj newoè da utvpdi kolku otpov sodpì pe~up-kata (toa woè da vapipa vo zavisnost odkliwata vo koja paste pe~upkata). „Do-polniteleno, pe~upkite koi gi ppeppo-davaat dilepite na dpoga, naj~esto, se za-sileni so dpugi sinteti~ki dpogi“, velitoj. Ppekpasnata cpveno-belata pe~upkaAmanita Muskaria se spetnuva vovol{ebniot svet vo knigata „Alisa vozewjata na ~udata“, a nekoi ìteli naSibip, ja kopistat popadi navodnoto xa -lo ci nogenoto dejstvo. „Sepak, sosigupnost se potvpdeni slu~ai na tpueweso ovaa pe~upka koi zavp{ile fatalno„,ppeduppeduva Yzunov.

Bepeweto pe~upki iwa i wnogu ubavastpana. Makedonija, blagodapenie na po-volnata westopolo`ba, kliwa i peljef,nudi ogpowni wo`nosti za bepewe pe~upkivo tekot na celata godina. „Po~nuvaj}i odpanite ppoletni pe~upki, Swp~kite (Mor-

chella), koi pastat nisko, na ppiwep, vo pod-no`jeto na skopskata planina Vodno, natpevnicite i dvopi{tata, potoa livad-skite pe~upki kako [awpiwonite(Agaricus), Puxapite (Calvatia), Son~apkite

Spndaci (Macrolepiota), Swetlapkite(Coprinus Comatus) wnogu dpugi vidovi.

Sepak, vistinskata sezona za bepewepe~upki po~nuva kon kpajot na letoto ipanata esen. Visokite bukovi i dpugi li-stopadni {uwi, paskaùva Nikola, znaatda bidat ispolneti so desetici vidovipe~upki so pazli~ni boi, fopwi, golewi-ni i ubavina.

Najceneti i naj~esto bepeni pe~upkivo na{ite kpaevi se vistinskite Vpgawi(Boletus Edulis). Tie se otkupuvaat naodpedeni punktovi, a ponekoga{ dosti-gnuvaat i dobpa cena. „Sepak, dobap poz-nava~i na pe~upkite woè da uìva i vopowalku poznatite vidovi Vpgawi,Lisi~apki (Cantharellus Cibarius), Cpni tpu-bi~ki (Craterellus Cornocopioides), pa-zli~nite Sivki (Russula Cyanoxtana), Bu-kovite (Pleurotus Ostreatis) koi woàt dase spetnat i vo ziwskite weseci…„, obja-snuva Yzunov. Posebno vniwanie wopa dase posveti na Awanitite, fawilija ozlo-glaseni pe~upki, koe gi opfa}a najo-tpovnite vidovi - Zelenata Pupakva(Amanita Phaloides), Belata Pupavka(A.Verna), Pantepkata (A.Panterina), Mu-xapata (A.Muskaria)... Nasppoti niv, poz-nati se i wnogu neotpovni vidovi kakoJaj~apkata (A. Cezarea), ceneta kako cap-ska pe~upka, Bisepkata (A. Rubenscens) idpugi. Lolewo izobilstvo pe~upki nu-dat i iglolisnite ziwzeleni {uwi vo koiwoè da se spetnat Bopoviot Vpgaw, Ma-slapkata (Suillus Granulatus) ili „vol~jotolep~e“ i Bpikovata (Lactarius Deliciozus).

T. S.

26 | MOJA ZEMJA

Neppedvidlivi,no i vol{ebniNeppedvidlivi,no i vol{ebni

Samo mal broj vi-dovi pe~urki moàt da

se odgleduvaat komerci-jalno, vo kontrolirani

uslovi, veli Nikola, za-toa {to kaj najgolem broj

vidovi pe~urki, meha-nizmot koj go pottiknuvasozdavaweto na plodnototelo (pe~urkata) e prem-nogu kompleksen za damoè da se simulira

LOVEDARSTVOKpavapstvoto vo polo{kiot pegion

Nediw Kasawi, od gostivapskotoselo Lopna Bawica, pped 10 godi-ni uvezol pet kpavi i bik od pasa-

ta „xol{tajn fpizep“ od Belgija. Vo toj pe-piod, iwalo zabpana za uvoz na goveda odXolandija i od Lepwanija. Od ovaa pasa, voMakedonija iwa sawo u{te nekolku kpavivo dpugi sewejstva ili institucii. Kasawija ppodolùva sewejnata tpadicija oddedo wu koj ~uval 40 bivoli, 30 kpavi, 300ovci i iwal okolu 40 p~elni sandaci. Bi-dej}i nikoj ne go nasledil, Nediw se obi-duva da go obnovi ovoj tpadicionalen bi-znis so sopstveni spedstva. Mowentalno,paboti so paptnep od seloto Negotino, Be-sip Xavzija. Paptnepskata pabota, velattie, vsu{nost zna~i olesnuvawe voanga`wanot na fapwata. „Nekoj tpeba dagi xpani kpavite, dpug da gi wolzi, da odina niva i da tp~a po dokuwenti. Zatoa seodlu~ivwe da gi podeliwe obvpskite i dabidewe pofokusipani kon odpedeni seg-wenti vo paboteweto. Jas se gpiàw zafapwata, a Besip tpeba da donese xpana,zna~i da sadi i da ppoizveduva“, objasnuvaKasawi. Sepak, velat tie, se slu~uva i dase zawenat ulogite sawo da funkcionipafapwata. Tie iwale 24, a sega, ~uvaat sawo17 gpla. Velat, toa e popadi ppocesot naselekcija i pazwisluvaat da go zgolewatstadoto do 40 kpavi.

Toj objasnuva deka, ~estopati, vete-pinapite gpe{ele ppi odpeduvawe napasata kpavi {to ja bapale. „Vsu{nost, po-padi pazli~ni nekontpolipani i netes-tipani spedstva za oploduvawe dobiv dvejunici, koi iako iwaat 14 weseci, voop{tone se popasnati. Ne znaw kakva pasa se, nogi ~uvaw“ veli Kasawi.

Mlekoto koe go dobivaat go ppedavaatvo otkupnite centpi. Xpanata ja dobivaatod sopstvenoto ppoizvodstvo, a kupu-vaat sawo koncentpat i zpnesta xpana.Kabastata xpana i silaàta sawi jappoizveduvaat. „Kpavite se wle~ni idavaat od 7 do 11 toni po laktacija, a ppos-ekot na wakedonskata kpava e do 4 toni.Za da ja dostigne ovaa laktacija, potpebene poseben peìw na isxpana, odnosno do-

bap balans na xpanata“, paskaùva Kasa-wi.

Isto taka, veli toj, kpavite se poe-fikasni na poniski otkolku na povisokitewpepatupi. Nad tpiesettiot stepencelziusov, bapaat ppipodna ventilacijai osveùvawe so voda. Popadi toploto vpe-we, iwalo slu~ai na kpvapawe vo fapwa-ta, a vetepinapite objasnuvale deka e po-dobpo kpavite da ppokpvapat od nosot ot-kolku da uginat. Osven toa, popadi viso-kite tewpepatupi kpavite gubat od svo-jata teìna zatoa {to ne jadat wnogu. Ovieìteli na Negotino polo{ko, kpavite gi~uvaat po sloboden sistew na ~uvawe, iobjasnuvaat deka taka powalku iw pastatnoktite, iwaat powalku ppoblewi so zad-nite noze, popodvi`ni se, iwaat podo-bpeno ppoizvodstvo, podobpa plodnost ipowali wetaboli~ki popewetuvawa. Ka-sawi veli deka zatvopeniot sistew epoteòk na~in za ~uvawe na kpavite za-toa {to iwaat ppoblewi so osewenuva-weto, se javuvaat golew bpoj anowalii, vi-sok ppocent na awonijak ili dpugi gaso-vi i iwaat powalku vitawini. Koga se nad-vop, pu{teni slobodno, tie dobivaat i Dvitawin od Sonceto. „Ova e iskustvo dozapadnoevpopskite zewji. Suw bil vo [vaj-capija, Lepwanija, Yngapija, Polska i ovappetstavuva kontinuipana edukacija za od-gleduvaweto. Jas suw vo postojan kontaktso evpopskite fapwepi ppeku Intepnet nakoj pazwisluvawe, debatipawe i pazwenu-vawe iskustva“, paskaùva Kasawi, koj eppetsedatel na zdpuènieto na odgle-duva~i na kpavi „Vapdap“.

Besip i Nediw velat deka vo pabota-ta iw powaga wladiot Sadik. Toj, iako stu-dipa biotexnologija na tetovskiot uni-vepzitet, powaga i u~i za kpavapstvotokako seween biznis. „Naukata }e ja isko-pistaw za podobpuvawe na kvalitetot nawlekoto, na~inite na ~uvawe i ppoiz-vodstvoto na pazni wle~ni ppoizvodi. Sa-kaw da pabotaw vo fapwepstvoto, no ne naovoj ppiwitiven na~in. Neopxodno e po-dobpuvawe na texnologijata i na dpàv-niot odnos kon zewjodelcite“, objasnuva

dvaeseti~etipi godi{niot Sadik Xavzi-ja. Toj, kako wlad fapwep, bapa dpàvatapove}e i po~esto da kontaktipa so Fe-depacijata na fapwepite vo Republika Ma-kedonija, „koja na vistinski na~in gi ap-tikulipa na{ite intepesi nasppoti ona{to ni go nudi dpàvata, a ne ni e po-tpebno“. Toj i negovite soselani ne se za-dovolni nitu od visinata, nitu odna~inot na subvencionipawe, objasnu-vaj}i deka taka dpàvata gi dewotivipasvoite zewjodelci da ~uvaat kpavi. Sepak,upopniot Sadik nastojuva i iwa èlba daotvopi sopstvena wlekapnica za ppepa-botka na wlekoto i da ja ppodolì sewej-nata tpadicija na odgleduvawe kpavi.„Spojuvaj}i gi teopijata i ppaktikata, od-nosno fakultetot i fapwata, so idnatawlekapnica i so wojata fapwa }e uspeawda obezbedaw podobpa supovina i podobapkvalitet, odnosno podobap uspex“, ob-jasnuva Sadik. Toj, kako wlad fapwep,bapa dpàvata da donese stpiktni, dobpi,pealni, ppavedni i sppovedlivi zakons-ki wepki, da go stiwulipa wladiot fap-wep so ppavilno dodeluvawe na subven-ciite, da se gpiì da ne go uni{tisto~apstvoto i da se zewat ppedvid sitebapawa i pazwisluvawa na odgleduva~itena kpavi koga se nosat zakonski pe{eni-ja koi se odnesuvaat na nivnata pabota.

Vo ova selo, kpavi odgleduva i Ab-dilfeti Pajaziti, koj iako celiot ìvote sto~ap, objasnuva deka ppofesionalno,odgleduva kpavi sawo 3 godini. Mowen-talno iwa 4 wolzni kpavi i 3 junici. Xpa-nata, isto kako i pogolewiot del od so-selanite, ja ppoizveduva saw, a kupuva sawozpnesta xpana. Vo isto vpewe, paboti i ze-wja na koja sadi sto~na xpana. I toj ~le-nuva vo zdpuènieto na odgleduva~i nakpavi „Vapdap“. Mlekoto koe go dobiva goppodava vo wlekapnicata. Zadovolen e odkvantitetot, 80 litpi dnevno i od kva-litetot na wlekoto. Toa e edinstveniotppixod na ova ~etipip~leno sewejstvo. Pa-jaziti, isto taka, ne e zadovolen od tpet-wanot na dpàvata, objasnuvaj}i deka do-delnite subvencii ne se dovolni. Tojbapa da se kopegipa otkupnata cena nawlekoto vo odnos na zgolewenata cena nakoncentpatot. Objasnuva deka popano soppodadeno litap wleko woèlo da sekupi kilogpaw koncentpat. „Sega, odnosote 1:1, a vo isto vpewe, wnogu poskape i xpa-nata, ve{ta~kite |ubpiva, sewenskiotwatepijal i naftata. Toa ni ppedizviku-va wnogu ppoblewi vo sto~apeweto i vonopwalniot ìvot“, paskaùva Pajaziti.

T. S.

So paptnepsko sto~apewedo pouspe{en biznis

27MAJ 2008 |

REPORTA@A Poseta na Plovdiv i ]ustendil

Tpiesetina zewjodelci, ovo{tapi igpadinapi, iwaa wo`nost da bidatdel od ppvata stpu~na poseta na Re-

publika Bugapija, na koja slu{naa ppak-ti~ni soveti i iskustva za sovpewenitetexnologii na ppoizvodstvo, novite sped-stva za za{tita i za ppoduktivnosta ikonkupencijata koja ja nawetnuvaat evpop-skite pazapi za nejzinite novi ~lenki.Inicijativata za spedbata poteknalaod Agencijata za pottiknuvawe i pazvoj nazewjodelstvoto, a LTZ ja poddpàla ovaaneklasi~na biznis spedba.

Biolo{ko zemjodelstvoPpviot kontakt so evpopskoto zewjodelstvona{ite zewjodelci go iwaa vo Institutot

za zewjodelstvo vo ]ustendil koj e sozdadenvo dale~nata 1929 godina kako institucijakoja }e iw powaga vo pealizacijata naideite na bugapskite ovo{tapi. „Na{iteovo{tapi iwale potpeba od stpu~na powo{i go sozdale ovoj kontpolno-ispiten cen-tap. Ottoga{ navawu, vo ovaa instituci-ja, se sozdavaat novi sopti (cpe{i, kpu{i,slivi, vi{ni, tutun, lozapstvo, bpoku-la...)“, pe~e Diwitap Dowazetov, dipektopna ovaa institucija. Nivnite novosozda-deni sopti cpe{i, jabolki, kpu{i i dpugikultupi sozpevaat podocna i zatoa se ba-pani na zapadnite pazapi. Ovaa opgani-zacija e edna od 26-te nacionalni in-stituti, iako vo we|uvpewe, ~ekaat dappepasnat vo Akadewija. Taa bila del odsofiskata selskostopanska akadewija vo80-tite godini na winatiot vek. Novitevpewiwa nosat i novi ppedizvici i spopedppviot ~ovek na Institutot, wowentalnotoj ppedizvik e biolo{koto zewjodelstvo.„Osven toa, so vleguvaweto vo EY se ppo-wenija wnogu ne{ta. No, toa se odnesuvasawo na onie {to ‘znaat da lovat’, a dpu-gite sawo gledaat“, peziwipa Dowazetov.

Vo opganizacijata pabotat okolu 70lu|e, a iwa nekolku oddeli za selekcija,izu~uvawe sopti i pazwnoùvawe, potoaagpotexnika, fiziologija i ekonowija,oddel za pastitelna za{tita i selekci-ja i texnologija na jagodestite kultupi.Ovaa institucija nastojuva da ppepasnevo Institut za opsluùvawe na zewjo-delcite vo jugozapadna Bugapija.

Organski ru~ek Po nekolku~asovnata spedba, gpupata se upa-ti kon bioxotelot vo seloto Mopavsko. Fap-wata (bioxotel) e izgpadena so spedstva odSAPARD ppogpawata vo Bugapija. Se ppoiz-veduvaat opganski ppoizvodi, fapwacevt-ski bilki, a iwa i wo`nost za selski tupi-zaw. Lostite bea ppe~ekani so pe~en leb isol, od devojka vo napodna nosija. Dowa}in-kata Zdpavka Swilanova, agponow po ppo-fesija, ja paskaà svojata neobi~na ppikaznaokolu idejata za po~nuvawe i otvopawe nabioxotelot. „Po likvidipawe na kowpani-jata vo koja pabotev, ostanav bez pabota. Bi-dej}i cel ìvot suw vo ppoizvodstvo,odlu~iv da sozdadaw ovo{na gpadina. Po-toa, kako {to se pedea ne{tata, otvopiv bio-apteka i investipav vo pupalen tupizaw. Od2003 godina se naso~iv kon biolo{koppoizvodstvo, kon nabquduvawe na ppepa-patite koi gi kopistiwe vo zewjodelstvo-to. Se soo~iv so ppviot ppoblew: pazapotkoj ne go saka{e skapoto opgansko ppoiz-vodstvo“, veli Swilanova.

Razmena na iskustva i znaewaVo Institutot za gpadinapstvo „Mapica“vo Plovdiv, na{ite zewjodelci slu{naa zanau~nata va`nost na ovaa institucija vosozdavaweto xibpidi od pove}e kultupi.Tie nappavile xibpidni dowati, wodap pa-t lixan, diwi, wopkovi i dpugi ppoizvodi.

Potoa, gpupata se upati vo dpuga in-stitucija od ist nau~en pang. Ppi pose-tata na Institutot za ovo{tapstvo, zew-

Zewjodelcite na spedbaso bugapskite kolegi

„Sekoja dràvasklu~uva soodvetni dogo-vori za predpristapnitefondovi so EU, a vnat -

re{nite pravila sami giizrabotuva. Razrabotuva-weto na eden proekt ne elesna zada~a. Se baraat

precizni biznis planovi,stoprocentno ispolnuvawena proektot i potoa, po~ -nuva procedurata na pro-verka. Se gleda s# i morada vnimavate na bukvite“

jodelcite vidoa ve}e sozdadeni sopti naopevi, cpe{i, jabolki, walini i dpugo. Ppi-toa, fapwepite iwaa wo`nost, na tepen davlezat vo nasadite i ppakti~no da vidatnisko steblesti cpe{i, nasadi so gustaseidba na niskosteblesti jabolka, na-vodnuvawe po sistew „kapka po kapka“ ipazwenija infopwacii okolu pezidbata naovo{kite i nivnata podnost.

Makedonskite zewjodelci ja posetija inacionalnata gen-banka na Bugapija, vo Sa-dovo, vo koja se ~uvaat ogpowen bpoj stapisewiwa za nivna ponatawo{na peppodukcijai upotpeba. Potoa, fapwepite, vo istotoselo, posetija svoj kolega, koj so papi od EY,nappavil opanèpii na polovina xektapzewji{te so celosna oppewa. Toj ppoizveduvakpastavici, a vo ppoizvodstvoto wu powa-ga stpu~en sopabotnik (sovetnik), koj do-biva plata za sovetuvaweto. „Rabotiwe sobiolo{ki ppepapati. Kpastavicite „bou-ling“ gi sadev vo dekewvpi i ve}e vo waptpo~na bepbata. No, investipavwe i vo pot-po~veno zatopluvawe, koe se pu{ta 2-3 denapped pasaduvaweto. Zewjata se dpì sovla`nost od 75 do 80%“, objasni Petap ̂ av-dapov, agponow po fitopatologija. Toj jao~ekuva ppvata kultupa da zavp{i okolu 20juli, a vo po~etokot na avgust, planipa dase sadi letna sopta kpastavici „delano“.Kpastavicite gi ppixpanuva ppeku siste-wot „kapka po kapka“, a upotpebuva awepi-kansko |ubpe, koe go stava na sekoi pet do{est dena kako ppixpana. Za da gi za{titippoizvodite, toj stava bioppepapat „li-posekt“.

Patuvaweto zavp{i so poseta na ppe-pabotuva~kiot kapacitet „Bulgafpost“.Vo ovoj kapacitet se ppepabotuvaat wa-lini, jagodi, bopovinki, kapini, vi{ni, kaj-sii, slivi, kako i zelen~ukovi pastenija,bpokula, pipepki, zelka, wodap patli-xan, tikvi... Pped izvesno vpewe se obideleda ppavat i zelen~uk pe~en na skapa: pa-tlixan i tikva. Sopstveni~kata Penka Le-opgieva kupila i ladilnik so kapacitetod 22 pabotni ~asa vo tekot na denot. „Seppavi pauza sawo 2 ~asa, a 22 ~asa pabo-tat tunelite za ladewe. Tunelot na no-viot ladilnik iwa kapacitet za zawpz -nuvawe 4 toni gpa{ok ili 2 tona i 200 ki-

logpawi pipepki za eden ~as“, paskaùvaLeopgieva. So novata wa{ina, objektot ppe-pabotuva 40 do 50 toni dnevno. Sekoja su-povina koja vleguva vo objektot wopa da po-wine niz standapdite za kvalitet, a tojse ppovepuva so zewawe ppoba od 2 do 3%od ppoizvodite. Za svojot kapacitet, Le-opgieva iskopistila spedstva od SA-PARD ppogpawata. „Sekoja dpàva sklu~uvasoodvetni dogovopi za ppedppistapnitefondovi so EY, a vnatpe{nite ppavilasawi gi izpabotuva, veli Leopgieva.

Za sekoja aktivnost koja nadwinuva10.000 evpa, objasnuva taa, wopa da se da-dat tpi ponudi i od niv, da se izbepe naj-povolnata. Dokolku investitopot seodlu~i za najskapata, toga{ toj wopa daobpazloì zo{to e odbpana taa ponuda. „Zada go izpabotite ppoektot, potpeben e tiwod lu|e, kako i konsultantski uslugi. Odppoektot, 12% woè da gi nawenite za kon-sultacii. Va`no e da sfatite deka sevpa}a do 50% od vkupnata investicija, {tone zna~i deka }e dobiete polovina. Moèi da go otkaàt pla}aweto ako iwaat se-piozni zabele{ki“, tvpdi Leopgieva. Ppo-vepkata vo Bugapija ja ppavele nekolku ko-wisii, ppvo na pegionalno, a potoa i na na-cionalno nivo. Potoa, spoped nejzinotoiskustvo, tpi weseci ppoektot go pazgle-duva stpu~na kowisija i se potpi{uvadogovop, so daden pok za pealizipawe.

T. Stoj~evski

NASTANI

Fondacijata za obnova i pazvoj na Ov -~e Pole (FOROP) od Sveti Nikoleosnova ALRO FOROP Centap za

edukacija, obpazovanie i istpaùvawe, kakoppva {kola za dopolnitelno i nefopwa lnoobpazovanie na zewjodelcite i gpa|aniteod ov~epolskiot pegion. Centapot po~nada funkcionipa od po~etokot na appil go-dinava, a ALRO FOROP infopwati~kiotcentap e oppewen vo sopabotka so MZ[Vi lokalnata sawouppava vo Sveti Nikole.So ova, Fondacijata po~na da go pealizipavtopiot stolb od sopstvenata wisija, ko -ja se sostoi od ~etipi stolba: zewja, edu -ka cija, ppoizvodstvo i pazap. Fondacija-ta nappavi pionepski ~ekopi vo pottik -nu vawe na gpa|anskoto u~estvo vo pe {a -va weto na sopstvenite ppoblewi, iznao -|a we pati{ta za podobpuvawe na ekonow-ska ta i socijalnata polo`ba i otvopawena novi pabotni westa ppeku sawovpabo-tu vawe. So ppoektot za plodouìvawe, kojbe {e ppedloèn od FOROP i ppifaten odVla data na Republika Makedonija, se do-deli zewjodelsko zewji{te, sopstvenost nadpàvata, na 600 sewejstva. Ova be{e pe-alizacija na ppviot stolb od wisijata naFondacijata.

ALRO FOROP vo svojata ppogpawapped viduva niza sewinapi, tpeninzi, obu-ki i pabotilnici za dopolnitelno i ne-fop walno obpazovanie na zewjodelcite igpa |anite. Tie se podeleni na teopetskii ppakti~en del i za nivnata pealizacija,ALRO FOROP sopabotuva so lokalni eks -pep ti, kako i so stpu~ni lica od visoko-to obpazovanie od zewjata i od stpanst-vo. So fopwipaweto na ALRO FOROPCentapot za edukacija, obpazovanie iistpaùvawe, se ovozwoùva vklopuvawena ov~epolskiot zewjodelec vo evpop-skite i svetskite pazapni tekovi, sovospostavuvawe na wodepno i konkupent-no zewjodelsko ppoizvodstvo i ppepabotka.

m-r Danijela Andonova

ALRO FOROPCentap zaedukacija,obpazovanie iistpaùvawe

Postoi pealna opasnost 45-te wi-lioni evpa dpàvna poddp{ka zazewjodelcite vo 2008 godina da ne

bidat iskopisteni i zatoa, neopxodno eda se najdat na~ini i wepki za nivno do-polnitelno ppepasppedeluvawe - kon-statipaa fapwepite i ppetstavnicite nanau~no-istpaùva~kite i obpazovni in-stitucii. Tie, na spedbata vo Fedepa-cijata na fapwepite vo Republika Make-donija, dogovopija zaedni~ki nastap, so ap-guwenti, pped instituciite na dpàvataza da se nappavat ppoweni za poppavilnaupotpeba na papite. Fedepacijata nafapwepite }e ja sledi pealizacijata nappogpawata za subvencionipawe i }e na-stapi so soodvetni ppedlozi za wenuva-we na ovogodi{nata, odnosno, so ppedloziu{te vo fazata na kpeipawe na ppogpawataza poddp{ka na zewjodelstvoto vo 2009 go-dina. Taa }e go aniwipa sopstvenoto~len stvo, ppeku anketni ppa{alnici za za-do volstvoto od ppedloènite wepki voppogpawata, kako osnova za apguwentipannastap ppi slednite podgotovki na ppo-g pawite za subvencii. Razglobuvaj}i jaPpogpawata vo delot na sto~apskotoppoizvodstvo, dipektopot na Institutotza sto~apstvo, Bone Pala{evski, objasnideka nekoi ppedloèni wepki se te{koostvaplivi. Toj poso~i deka dadenatappe wija za ppedadeno wleko od ov~apst voto,

e neostvapliva wepka i postoi wo`nostvpednuvaweto na wlekoto, kako {to toa seppavelo popano, da se vp{i vpz baza nappoizvodstvoto na odpedeni wle~nippoizvodi vo wandpite ili ppeku zapi-snici od soodvetni inspekcii. „Ovaappe wija za wlekoto ja iwalo i popano ise izdavala vpz baza na zapisnici. Ako nese ppedvidi pla}awe vpz baza na ppoizvod,wepkata }e ja iskopistat sawo odpedeniwlekapnici koi iwaat svoi ppepabotu-va~ki kapaciteti. No, vistinskite ov~ap-ski fapwi, so svoi wandpi, newa da woèda ja iskopistat i zatoa, woèbi, }e tpe-ba nova wepka za isplata po gplo ovca.Po~nuva beleèweto, pa }e iwawe i to~enbpoj na gpla vo dpàvava“, veli dipekto-pot Pala{evski. Toj poso~i i na ppoble-wot so sviwapstvoto kade, spoped Ppog -pa wata, se davaat papi sawo za wa{kite ne-pezi od nukleusite. „Spoped woite soz-nanija, stanuva zbop za pe~atna gpe{ka.

Zna~i, wopa da se poddpùvaat i wa{ki iènski ppiplodni gpla za wepkata da seiskopisti vo celost“, objasnuva dipek-topot.

Vo odnos na sistewot „kpava - tele„,Pala{evski objasni deka vo zewjava iwawewelezi od bu{i i blagopodni pasi. Spopednego, odgleduva~ite se nagpadeni sawo do-kolku gplata se ppedadat vo klani~nataindustpija, koja iwa wal kapacitet i in-tepes za kolewe popadi waliot pandwan.Zatoa, toj ppedlaga da se odi na slobod-niot pazap i wepkata da se ispolnuva vpzosnova na bpojot na gpla, a ne spoped ppe-dadeno weso vo klani~nata industpija.

Da se osemenuva soprogeno-testirani bikoviFakultetot za vetepinapna wedicina iSto~apskiot institut, spoped ppofe-sop Vladiwip Petkov od katedpata za pe-ppodukcija, se obvpzuvaat i gapantipaatdeka iwaat wo`nost, wepkata za ve{ta~koosewenuvawe da ja pealizipaat vo ppak-tika sawo dokolku taa e pod nivna kon-tpola. „Subvenciite woè da se iskopi-stat za ve{ta~ko osewenuvawe, za zgole-wuvawe na genetskiot potencijal na kpa-vite ili junicite i za zgolewuvawe nakoli~inite wleko. Toj potencijal e na-walen popadi kopisteweto na {vepcuva-no sewe za peppoduckija, za koe ne se znae

SREDBA Farmerite i naukata za slabostite na Programata za subvencionirawe na zemjodelstvoto vo

Ppenawena na papiteza nivno vistinsko iskopistuvawe

30 | MOJA ZEMJA

Odgleduva~itena ovci baraat da se

subvencionira so 600denari po ovca, a ne

kako {to e predloènovo Programata, da sepoddrùvaat samo

ènski jagniwa

dali e isppavno, popadi negovata poev-tina cena, kako i popadi neppavilnataisxpana“, objasnuva Petkov. Spoped ppe-dlogot na Ministepstvoto za zewjodel-stvo, so papite od ovaa wepka }e se ose-wenat 20.000 kpavi godi{no. Ppofesopotobjasnuva deka vo Makedonija ve}e iwa20.000 teliwa i najvepojatno, papite }ese delat spoped toa koe tele ppvo }e sepodi. Fakultetot, zaedno so Sto~ap-skiot institut, objasnuvaat deka so tiepapi }e woè da osewenet dvojno pove}ekpavi, 39.000 so ppogeno-testipani bi-kovi. „Na kpajot na sekoj dokuwent }estoi od koj bik e oseweneta kpavata, ne-govoto pedigpe i kapaktepistiki. Ose-wenuvaweto, ppepopa~uvawe, da se vp{isawo na pegistpipani fapwi, a ne kaj sop-stvenici so edna ili dve kpavi. So ovaawepka }e newa osewenuvawe na cpno, }e seodi na dogovop so fapwepite, odnosno sovetepinapnite stanici koi }e go vp{atosewenuvaweto“, popa~a Petkov. Osewe-nuvaweto }e go vp{at lokalnite vetepi-napi, koi }e dobijat odpeden bpoj dozi zaedna fapwa vpz osnova na evidencijata zafapwata. Na kpajot, po osewenuvaweto, sepotpi{uvaat i vetepinapot i fapwepot.Dokolku ne postoi vakov dokuwent, sewe-to }e go plati vetepinapot.

Za ppofesopot Vladiwip Xabipskiod Fakultetot za zewjodelski nauki i xpa-na, dokolku spedstvata ppavilno senaso~at i ppitoa se kopistat pealnikpitepiuwi, toga{ woè da se o~ekuva dadojde do pazvoj na ov~apstvoto. „Voto~kata 2.5. za ov~apstvoto se veli dekase dava finansiska poddp{ka za obe-leàno ̀ ensko jagne. Toa zna~i deka kakoppoizvoditeli zavisiwe od agilnostana dpàvata vo ppocesot na obeleùvawe.Isto taka, tpeba da pazwisluvawe daliovie papi tpeba da se dadat sawo za ppi-plodna ovca, kako {to se davaat za xektappovp{ina“, tvpdi ppofesopot Xabipski.Ppoizveduva~ite na belo weko sipewe newoàt da iskopistat spedstva nawenetiza otkupeno i ppoizvedeno ov~o wleko, bi-dej}i tie iwaat sopstveni wandpi, koiutpe woè da ppepasnat vo ppepabotu-va~kite kapaciteti, veli toj. Spopedppofesopot, postoi sepiozna neusogla-senost vo cifpite vo Ppogpawata {to jadoveduva vo ppa{awe nejzinata pealiza-cija. „Od edna ovca woè da se dobijat 45litpi wleko dnevno, ako se davaat po 2denapi za litap ppedadeno wleko, ppe-swetajte kolku e toa. A vo wepkata se pped-videni 40 wilioni denapi. Postoi neu-soglasenost i spedstvata tpeba da se ppe-nawenat za op{ta kopist na gpankata. Neswee da se dozvoli tie da otidat vo dpugsektop“, veli popane{niot winistep zazewjodelstvo.

Op{to nezadovolstvoOdgleduva~ite na ovci bapaat da se sub-vencionipa so 600 denapi po ovca, a nekako {to e ppedloèno vo Ppogpawata, dase poddpùvaat sawo ènski jagniwa.

Isto taka, spoped Abdulwexit Awiti,~len na Yppavniot odbop na FFRM, newoè da se dade ista poddp{ka za kpavjoto,kozjoto i ov~oto wleko, zatoa {to odgle-duva~ite na ovci newa da iskopistatni{to od ppewijata od 2 denapi po litapppedadeno wleko vo otkupnite centpi.Slobodan Siwonovski, odgleduva~ nakozi, isto taka, peagipa za wepkata 2 de-napi po litap za ppedadeno wleko, obja-snuvaj}i deka nitu edna wlekapnica ne gootkupuva wlekoto, koe bpzo se pasipuva akone se ppoizveduva i ~uva ppavilno. Toj po-bapa papite od ovaa wepka da se ppefplatza subvencionipawe po gplo koza. „Od 100kozi se dobiva 200 litpi wleko. Za osuwweseci }e se dobijat 1600 evpa subvenciispoped ppedadeno wleko. A, spopedop{tata wepka po gplo, za 100 kozi se do-bivaat 900 evpa. Zatoa, bapawe ovie 2 de-napi po litap wleko da se ppefplat vodpugata stavka po gplo“, objasnuva Siwo-novski.

Nediw Kasawi, ~len na Yppavniot od-bop na Fedepacijata, ppedloì da se do-bijat podatoci za toa kolku papi se po-tpo{eni vo odnos na wepkata dva denapipo litap wleko. „Papite od odpedeniwepki {to newa da se iskopistat da bidatppenaweneti za dpugi sektopi. Sepak,instituciite postojat za pazvoj na zew-jodelstvoto. Se sloùvaw kpavite da seosewenuvaat sawo so ppogeno-testipanibikovi, a za dpugite da iwa soodvetni kaz-ni“, pe~e Kasawi.

Ppetstavnikot na p~elapite, PavleBo{kovski od zdpuènieto „Matica“ seosvpna na ppoblewite so pla}awetopa{apina za p~elapstvoto, bapawe naJavnoto ppetppijatie za stopanisuvaweso pasi{tata. Spoped nego, toa e apsup-dno bapawe zatoa {to, vo svetot p~ela-

pite dobivale papi da gi odnesat p~eli-te vo blizina na ovo{tapnicite za da gioplodat ovo{kite. „Dokolku se dozvolipla}awe pa{apina, toa e kontpoppoduk-tivna wepka, zatoa {to p~elite ne ek-sploatipaat, tuku oblogodapuvaat“, veliBo{kovski. P~elapite bapaat za sekoeuni{teno sewejstvo od novata bolestnozewa cepana da dobiva o{tetuvawe,kako {to se pla}a uni{tuvaweto na se-wejstva zaboleni od awepikanskata ~uwa.

Mapija \o{eva Kova~evi}, analiti~apvo FFRM, go ppenese stavot na ppet-stavnicite od ìvinapstvoto. „Del odìvinapite se obidele da aplicipaat zasubvencii, no od niv e pobapan dokuwent,elabopat, za koj tpeba i vpewe i papi dase izpaboti. Tie se sloùvaat da go do-stavat takviot dokuwent, no bapaat ppo-longipawe na vpeweto za da woè da goizpabotat i da go dostavat dopolnitel-no“, pe~e \o{eva Kova~evi}. Taa go izpa-zi i stavot na odgleduva~ite na sviwi, koise nezadovolni od visinata na poddp{katapo gplo od sawo 500 denapi. Spoped niv,klani~nite uslugi, isto taka, ~inat 500denapi i so toa ne ostanuva ni{to zappoizvoditelot. Zatoa, tie bapaat da sedodadat u{te po 700 denapi za vkupnatasuwa da bide 1.200 denapi po sviwa.

Dpagan Risti}, ~len na Yppavniotodbop na Fedepacijata, objasni deka ippetxodno e diskutipano za ppogpawata,dadeni se ppedlozi do pesopnoto wini-stepstvo koe ppifatilo del od bapawa-ta na fapwepite. „Subvencionipaweto iwadve celi, socijalna i pazvojna kowponen-ta. No, taa ne ja ostavapuva nitu ppvata.Mowentalno, swe zadovolni od cenatana wlekoto, no i ppoizvodnite tpo{oci sezgoleweni do 100% za nekoi kultupi. Seveli deka sto~apite tpeba sawi da ppoiz-veduvaat xpana, no na tendepite za zew-ji{te, tie newaat wo`nost da konkupi-papaat. Ppedloìvwe da se davaat 13.000denapi po kpava, no i toa ne se ppifati,tuku se ppedlaga 2 denapi po litap ppe-dadeno wleko“, objasnuva Risti}. Pped tpigodini, veli toj, se davale po 3 denapi zalitap ppedadeno wleko i ppewijata se de-lela vpz osnova na kpitepiuwi za kvali-tet. Toj ppedlaga da se zgolewat kontpo-lite na vetepinapot, da se ppovepi dalitoj iwa dozvola da vp{i osewenuvawe, dase vidi seweto koe se kopisti i da se edu-cipaat fapwepite za ppednostite nakontpolipanoto ve{ta~ko osewenuvawe.

T. Stoj~evski

2008 godina

„Parite od odre-deni merki {to nema dase iskoristat da bidatprenameneti za drugi

sektori. Sepak, institu-ciite postojat za razvojna zemjodelstvoto. Se

sloùvam kravite da seosemenuvaat samo so

progeno-testirani biko-vi, a za drugite da ima

soodvetni kazni“

BREND

Ppoizvoditelite na pan, wlad kow-pip o~ekuvaat zadovoluva~ki podgodinava. Tie se podgotveni da go

ppibepat od svoite nivi i da go ppedadatna lokalnite tpgovci. Zewjodelcite vostpuwi~koto selo Zubovo, pokpaj ppoiz-vodstvoto na pove}e vidovi panogpadi-napski kultupi - dowati, kpastavici,zelka, ppoizveduvaat i wlad kowpip. IgopMil~ev e wlad zewjodelec, koj odgleduvawlad kowpip na 1,5 dekap i e zadovolen odpovolnite uslovi za negovo odgleduvawe.Sepak, toj i dpugite ppoizvoditeli sewa~at so neopganizipaniot plaswan nawladiot kowpip, so skapata nafta, se-wenskiot watepijal i |ubpivata. “Ova eppili~no skapo ppoizvodstvo, bidej}iza po~etok se potpebni golewi vlogovi,kako vo sewenski watepijal, taka i vo dpu-gi osnovni spedstva - èlezna konstpuk-cija i polietilensko platno. Od sadewedo bepba, kaj panata sopta se potpebni od65 do 80 vegetaciski denovi, a potoa ista-ta povp{ina so kowpip ppetstavuva dobpappetkultupa za odpedeni dpugi poljo-

delski kultupi. Zna~i, woè da se kopi-sti za vtopa kultupa”, veli Mil~ev.

Spoped nego, za dobivawe visoki ppi-nosi potpebno e da se kopisti zdpav i de-klapipan opiginalen sewenski watepijal,so golewina na klubenite od 35-40 wi-liwetpi. Obpabotkata na po~vata e soesensko dlaboko opawe, a pped sadewe,obpabotkata e so lesen tawipa~, ppi{to woè da se inkoppopipa insekticidili xepbicid, se pazbipa, dokolku iwa po-tpeba. Vo tekot na vegetacijata se ppi-wenuva voobi~aena agpotexnika, ppi {tose vp{i edno okopuvawe i ppo~istuvaweod plevel koga nadzewnata wasa e visoka10 do 15 santiwetpi. Toga{ se vp{i ppvo-to ppixpanuvawe so ve{ta~ko |ubpivo.Vtopoto okopuvawe, odnosno gplewe nakowpipot, e koga nadzewnata wasa e po-visoka od 35 santiwetpi.

“Vo faza na popast i cvetawe na kow-pipot woè da se izvp{i i folijapnaza{tita, seto toa vo zavisnost od vpe-wenskite uslovi. I na kpaj, popadi neiz-vesnost, s# powalku se zasaduvat nivi so

kowpip. Koga, vo odpedeni godini, iwa do-bpa cena, site se podlaùvawe da zasadiwepove}e i toa pezultipa so pad na cenite”,paskaùva Mil~ev.

Kowpipot e vode~ka kultupa vo isx-panata, so potpo{uva~ka od 35 kilogpa-wi po ìtel, no ppoizvodstvoto nadowa{en kowpip gi zadovoluva potpebi-te sawo na na{eto naselenie. Sepiozenppoblew koj gi wa~i ppoizvoditelite e inewaweto zavp{na finalizacija na ovojppoizvod i dvojno powalite ppinosi vo od-nos na evpopskite dpàvi. Zatoa, vo id-nina, ova ppoizvodstvo }e zavisi od po-nudata, pobapuva~kata i dobpata cena napazapot, koja ne bi tpebalo da bide pod35 denapi za kilogpaw. Vo odnos nasega{nata situacija na skapi peppowa-tepijali za ppoizvodstvo, veli Mil~ev, po-tpebno e da se dobijat stiwulativniwepki od stpana na Ministepstvoto za zew-jodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo bi-dej}i kowpipot e stpate{ki ppoizvod.

Kole PaskovZamenik-menaxer na RC Strumica

Skapi peppowatepijali zappoizvodstvo na wlad kowpip

Vo sekoja situacija i pod sekakviokolnosti, sekoj tpeba da dejstvu-va na xuwan i gpi`liv na~in kon

ìvotnite, e glavnata popaka isppatenaod pabotilnicata „Blagosostojba na ìv-otnite - evpopska pawka“, odpàna voOxpid vo opganizacija na Fakultetot zavetepinapna wedicina od Makedonija iKpalskoto dpu{tvo za ppevencija odsupovost na ìvotnite od Anglija.Blagosostojbata na ìvotnite e tewalnaodgovopnost na doktopite po vetepi-napna wedicina, popa~a ppofesop d-pMi{o Xpistovski, dekan na ovoj Fakultet.Sekoj tpeba da dejstvuva na xuwan ieti~ki na~in kon ìvotnite i zatoa,Fakultetot, vo svojata nastavna ppogpa-wa, gi vklu~uva tewite za blagosostojba,a paboti i na podignuvawe na javnatasvest ppeku kontinuipano obpazovanie,sovetuvawa i javni nastapi.

Spoped Aleksandpa Xawond Siwon, we na -xep na Kpalskoto dpu{tvo za sp pe ~u vawe nasupovost kon ìvotnite (RSPCA), siteiwawe ppidobivki od iskustvata i znaewa-ta za blagosostojba na ̀ ivotnite. Dpu{tvo-to paboti na zgolewuvawe na standapditeza dobposostojba na ̀ ivotnite ppeku obez-beduvawe uslugi, kako {to se centpite zaìvotni, inspektopite za blagosostojba ippogpawite za obpazovanie vo u~ili{tata.Siwon potvpdi deka 200 opganizacii so-pabotuvaat so nejzinata opganizaci ja, kojaiw dava pazna powo{ vo opganizipawe sta-cionapi, obezbeduvaat vetepinapna oppe-wa, pazni watepijali, vozila za spasuvawena ìvotnite, awbulantno vozilo za leku-vawe ̀ ivotni... Kpalskoto dpu{tvo pabotii na ppa{awa za dive~ot vo Evpopa i opga-nizipa niza nastani. Spoped Siwon, ppoblewppetstavuva toa {to wnogu agencii zaza{tita na ̀ ivotnite newaat we|useben kon-takt i zatoa, potpebno e da se ovozwoì po-vpzuvawe i pazvoj na sopabotkata.

Ne se po~ituvaat standarditeza transport na ìvotniteVoltep Vinding, ppetsedatel na Fedepa-cijata na vetepinapi vo Evpopa, pove}e od30 godini e angaìpan vo vetepinapnata

ppofesionalna politika na Avstpija. VoFedepacijata iwaat 42 vetepinapni op-ganizacii vo 37 dpàvi i ppeku svoite ~le-novi ppetstavuvaat 200 iljadi vetepina-pi. I Republika Makedonija e ~len naovaa opganizacija. Vus{nost, Fedepacija-ta ja obedinuva vetepinapnata ppofesijaza dobpoto i zdpavjeto na ̀ ivotnite, bla-gosostojbata i javnoto zdpavje. Tie ja po-digaat svesnosta i odgovopnosta na vete-pinapite, ja ppowovipaat blagosostojbatana ppakti~en na~in i gi ppetstavuvaatna{ite stavovi vo EY. Site aktivnosti naevpopskata ppavna pawka za dobposostojbana ̀ ivotnite se zasnova vpz po~ituvawe naslobodi od neugodnost, od glad i èd, odstpav i stpadawe, od bolka, povpeda i bo-lest, kako i od sloboda na izpazuvawe na

ppipodnoto odnesuvawe kaj ìvotnite.Zakonskata pawka na Zaednicata gi ut-vpduva winiwalnite standapdi, a nacio-nalnite vlasti iwaat wo`nost da usvojatpostpogi ppavila. Evpopskata zaednica ob-javi Akcionen plan za za{tita i dobpo-sostojba na ̀ ivotnite od 2006 do 2010 go-dina, koj iwa za cel da gi unappedi po-stoe~kite winiwalni standapdi, da gipottikne istpaùvawata za dobposostoj-bata, da vovede standapdizipani indika-topi za dobposostojbata, da gi utvpdi ob-vpskite na licata koi ~uvaat ̀ ivotni i dadava poddp{ka na we|unapodni aktivnosti.

Mladen Tow{i}, dipektop na wobilnataedinica za blagosostojba na ìvotnite voSlovenija, zbopuva{e za gpani~nata ve-tepinapna ppaksa. Spoped nego i Slove-nija se soo~uva so nepo~ituvawe na stan-dapdite za ppevoz na ìvotnite. „Iwawei ppoblew so tpanspopt na dolgi pelacii.Odnosno, toa dvièwe tpeba da se nawa-li {to e wo`no pove}e i da se izvp{uvavo specijalno oppeweni kawioni. Po-tpebno e da se obezbedi i sledlivost ppidolgiot tpanspopt. Najzgpozen e ppenosotna ìvotnite na kolewe. Ovoj ppoces, posebe, ppetstavuva wa~ewe, dupi i da se od-viva spoped site ppopisi“, objasni Tow{i}.Ppiwep, woè da iwate ppopisen tpan-spopt na teliwa na kolewe, no ppetxod-no tie se waltpetipaat so sawoto odvo-juvawe od poditelite, nivno gpupipawe odsto do 200 gpla i tpanspoptipawe. Spo-ped logikata na ppevoznicite na ìvot-ni, tie nastojuvaat da iwaat pogolewtpanspopt, toj da tpae podolgo vpewe i sotoa da dojdat do pogolewa dobivka. Na-sppoti ova, vetepinapite nastojuvaatìvotnite da iwaat ppavo na xuwan ppe-voz i xuwano kolewe.

VETERINA Siwpoziuw „Blagosostojba na ìvotnite“

Sekoj da dejstvuva naxuwan i eti~ki na~in

kon ìvotnite

34 | MOJA ZEMJA

„Ppoblewite so koise soo~uvaat ìvotnitena fapwa ppoizleguvaatod sistewite za odgledu-

vawe, selekcijata na posa-kuvanite kapaktepistikii nexuwanoto pakuvawe.

Zatoa, celta na zakonska-ta pegulativa za dobposo-

stojba e da se sppe~i ikazni nexuwanoto pakuva-we i da se obezbedat uslo-vi za postignuvawe pogo-lewa pawnoteà we|u po-tpebite na lu|eto i pot -

pebite na ìvotnite“

Za{titarite na ìvotnite sosoodvetno obrazovanieZa dobposostojbata na ̀ ivotnite na fap-wa govope{e Bpanka Bukovi} [o{i} odYppavata za vetepinapstvo vo RepublikaXpvatska. Yppavata za vetepinapstvo e za-dolèna da gi izgotvuva zakonskite i pod-zakonski akti, vodi~ite, upatstvata i na-pedbite, a Yppavata za vetepinapni in-spekcii e dol`na da go kontpolipa sppo-veduvaweto na ppopisite. Spoped nea, odisklu~itelna va`nost e site u~esnici koise vo kontakt so ìvotnite da iwaat so-odvetno obpazovanie.

Nata{a Siapd, isto taka, govope{e zadobposostojba na ìvotnite na fapwa.Spoped nea, po Vtopata svetska vojna,evpopskoto zewjodelstvo se stpewelo daobezbedi xpana za site, no gi zapostavi-lo potpebite na ìvotnite. So zgolewu-vawe na ppoizvodstvoto na xpana, se na-waluva dobposostojbata na ìvotnite izatoa, spoped Siapd, lu|eto tpeba da po-vle~at gpanica. „Ppoblewite so koi sesoo~uvaat ìvotnite na fapwa ppoizle-guvaat od sistewite za odgleduvawe, se-lekcijata na posakuvanite kapaktepi-stiki i nexuwanoto pakuvawe. Zatoa, cel-ta na zakonskata pegulativa za dobposo-stojba e da se sppe~i i kazni nexuwanoto

pakuvawe i da se obezbedat uslovi za po-stignuvawe pogolewa pawnoteà we|u po-tpebite na lu|eto i potpebite na ìvot-nite“, veli Siapd.

Na pabotilnicata se zbopuva{e i zakontpolata na ̀ ivotnite skitnici, za kojagovope{e Jupa Awbpoì} od Lpadskatauppava za zewjodelstvo i {uwapstvo na gpadZagpeb. Ovoj gpad, ve}e nekolku godini, iwasistew za zgpiùvawe na na pu{ te nite i za-gubeni ìvotni i ne op xodno e da se opga-nizipa vakviot sistew popadi ob vpskite nalokalnata sawouppava da obe zbedi pokva-litetni uslovi za ̀ ivot na svoite gpa|ani.

„Od wepkite {to gi swetawe za va`ni bi giistaknale sppoveduvaweto na {to pogolewbpoj kastpipawa (stepelizipawe na ̀ ivot-nite), sppoveduvawe na zakonski ppo pi {a -ni te wepki (vakcinipawe ppotiv besnilo),kako i sigupna identifikacija na ìvot-nite so powo{ na wikpo~ipovi. Ovie wepkise naso~eni kon xuwano nawaluvawe na ste-penot na pizik od besnilo, a vgpaduvawetowikpo~ipovi }e go olesni sppoveduvawetona site zakonski ppopisi i lokalnite vla-sti }e iwaat wo`nost za pe{avawe na ppo-blewot so napu{tenite i zagubeni ì vot -ni“, veli Awbpoì}. �

35MAJ 2008 |

Diwitap Tepzioski od Oddelot za blagosostojba na ̀ ivot-nite ppi Vetepinapnata uppava na Republika Makedonija go ppet-stavi zakonskoto pe{enie za blagosostojba na ̀ ivotnite. So negose ppopi{uvaat winiwalnite bapawa za za{tita i ~uvawe, gpiài swestuvawe ppi fapwsko dpèwe, za vpewe na tpanspopt, ko-lewe ili ubivawe, za{tita na ku~iwa, dowa{ni wilenici,ìvotni vo zoolo{ki gpadini i za{tita na ìvotni koi se ko-pistat vo ekspepiwentalni ili dpugi nau~ni celi. Zakonskotope{enie iwa cel da obezbedi ̀ ivotnite da bidat tpetipani nana~in koj najdobpo odgovopa na nivnite potpebi, tie neoppav-dano da ne bidat izloèni na bolka, patewe, fizi~ka povpedaili stpav i da postoi efikasen nadzop i kontpola vo sppove-duvaweto na ova zakonsko pe{enie. Zabpaneto e i pottiknuva-we agpesivnost, opganizipawe i odpùvawe bopb i we|u ̀ ivot-nite i ppisiluvawe na pabota koja go nadwinuva nivniot fi-ziolo{ki kapacitet. Zna~i, sopstvenicite i odgleduva~ite naìvotni se dol`ni da obezbedat blagosostojba na ìvotnite.Nivnoto swestuvawe tpeba da bide na takov na~in na koj }e seizbegne {tetnoto vlijanie na nadvope{nite faktopi na ̀ ivot-nata spedina. Isto taka, ne swee da se ogpani~uva slobodnotodvièwe na ̀ ivotnite i toa da ppedizvika nepotpebno stpadaweili povpeda. Na ̀ ivotnite tpeba, sekojdnevno, da iw se obezbedivoda za napojuvawe so soodveten kvalitet i xpanliva, xigien-ska i izbalansipana dobito~na xpana.

Zakonot ppedviduva soodvetni uslovi koi se odnesuvaatna ìvotnite zaklani ili ubieni vo klanicite. Oppewata ifunkcionipaweto na klanicite tpeba da gi po{tedi ìvot-nite od sekoe voznewipuvawe koe woè da se izbegne. Taa tpe-ba da bide odpùvana i kopistena na na~in koj }e ovozwoìbpzo i efikasno za{ewetuvawe ili ubivawe. Vo ovie insti-tucii ne swee da pabotat lica koi newaat znaewa i ve{tiniza izvp{uvawe na zada~ite na xuwan i efikasen na~in za ppo-wet, swestuvawe vo klani~noto depo, fiksipawe, za{ewetu-vawe, kolewe ili ubivawe na ìvotnite. Inspekcijata vp{ikontpola nad klanicite i tie tpeba da iwaat sloboden ppi-stap vo site delovi na klanicata i vo sekoe vpewe. Kolewe-to se vp{i vo klanicite. Sepak, nadle`nite institucii doz-

voluvaat da se kolat ìvina, zajaci, sviwi, ovci i kozi za

li~na upotpeba. @ivotnite woè da se kopistat vo ekpepiwentalni obpa-

zovni celi i obuki, no ppetxodno wopa da bidat ppijaveni kajnadle`niot opgan, Yppavata za vetepinapstvo. @ivotni koiwoàt da se kopistat vo ekspepiwenti se glu{ecot, staope-cot, zlatniot xp~ak, zawop~eto, zajakot, ku~eto, wa~kata i ppe-pilicata. Zakonot ppopi{uva deka nikoj ne swee da napu{tidowa{ni wileni~iwa, zabpaneti se xipup{ki intepvencii vpzìvotnite za skpatuvawe na opa{kata, potsekuvawe na u{iteili se~ewe na pettiot ppst. Sopstvenicite tpeba, godi{no,da gi ppijavat sopstvenite ku~iwa vo vetepinapnite stani-ci. Na javni westa tie tpeba da bidat vpzani. Vo odnos na ne-pegistpipanite ku~iwa, op{tinite se nadle`ni da gi sobi-paat ku~iwata skitnici i ppivpeweno da gi swestuvaat vo so-odvetni objekti - ppifatili{ta. Zakonot za za{tita i bla-gosostojba na ìvotnite gi pegulipa i ppavilata za tpanspoptna ìvotnite. Y~esnicite koi se vklu~eni vo ppevoz naìvotni wopa da iwaat dokuwent za ppevozot i se obvpzani dago planipaat ppevozot, da gi ppegleduvaat ìvotnite, da iwa-at odgovopno lice za nivno ~uvawe. Odobpenieto za ppevoz-nicite izdava nadleèn opgan sawo dokolku ne vp{at ppevozna ìvotni za dolgi patuvawa i toa vaì pet godini, so ob-vpska da se ppegleduvaat ìvotnite, da postoi obu~en i sep-tificipan pepsonal i da se dozvoluvaat soodvetni kontpo-li. Na gpani~nite ppewini koga ìvotnite se ppevezuvaat ppe-ku gpanicata, tie wopa da bidat ppegledani od vetepinap, ppi{to toj ppovepuva dali ìvotnite se sposobni da go ppodolàtpatuvaweto. Inspektopot iwa wo`nost da go ppekine patu-vaweto i da napedi ìvotnite da bidat istovapeni, napoe-ni, naxpaneti i ostaveni da se odwopat. Do kpajot na 2009 go-dina, Makedonija wopa da gi iwa site ppavilnici koi se od-nesuvaat na blagosostojbata na ìvotnite. Vo niv }e se pe-gulipaat specifi~nostite okolu blagosostojbata. Vo Kpi-vi~niot zakonik na Republika Makedonija se definipani ipapi~ni kazni ili do {est weseci zatvop vo zavisnost odppekp{okot. ]e se sppovede infopwativna kawpawa za sitegpa|ani okolu sankciite i dokolku, po kawpawata tie ne sepo~ituvaat, }e wopa da se ppiwenat kaznite.

36 | MOJA ZEMJA

BERZA

Ppowet na bepzata vo Novi Sad od 14 do 18 appil, 2008 godina

Ceni na ovo{je i zelen~uk vo Cpna Lopa za pepiod od 3 do 9 appil 2008 godina

Cena na ovo{je i zelen~uk vo Spbija za pepiod od 7 do 13 appil, 2008 godina

Cena na ovo{je i zelen~uk vo Xpvatska za pepiod od 7 do 13 appil , 2008 Lodina

Dnevno dvièwe na cenata na p~enicataod podot 2007 i ppv kvaptal 2008

Dnevno dvièwe na cenite nave{ta~ki su{ena p~enka od

podot 2007 i ppv kvaptal 2008

Po~ituvani,Iwaj}i ja ppedvid va{ata potpeba od navpeweno infopwipawe i plasip-

awe vistinski infopwacii, ja objavuvawe ovaa ppedlog-ponuda. Celta e dave izvestiwe deka na pazapot na pe~ateni wediuwi, ve}e tpeta godina,izleguva spisanieto MOJA ZEMJA - specijalizipano spisanie za ppoiz -voditelite na xpana, fapwepite i nivnite opganizacii. Ova spisanie gopodgotvuva Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija. Vo nego seplasipaat infopwacii za pazvojot na zewjodelstvoto, noviteti vo edukaci-jata ili texnologijata koi woàt da powognat vo pe{avawe na ppoblewitei infopwacii za zewjodelcite so izvopi od zewjata i od svetot.

Spisanieto iwa izbpana celna gpupa - zewjodelci i se distpibuipa vo5000 ppiwepoci na nivnite dowa{ni adpesi, zdpuènijata od sitegpanki na zewjodelstvoto, i do site opganizacii i institucii vo oblastana zewjodelstvoto.

Se nadevawe deka so ovoj ppedlog }e go pottiknewe Va{iot intepes dase ppetplatite na ova spisanie i za 500 denapi godi{no, da go dobivateli~no, dokolku ste ~len na FFRM, ili za 800 denapi dokolku ne ste na{~len, sekoj wesec, da go dobivate na paka od va{iot po{tap. Dokolku seodlu~ite da stanete na{i ppetplatnici, ve woliwe, potpolnete uplat-nica (obpazec PP 10) kako {to e navedeno vo ppiwepot.

Za podetalni infopwacii, Ve woliwe, javete se na 02/3099044 ili02/3099042 vo Fedepacijata na fapwepite, pedakcija “Moja zewja”.

Vpz osnova na ~l.7 st.1 od Zakonot za izweni i dopolnuvawe na Zakonot za pasi{ta(„Sl.vesnik na RM“ bp. 101/00), Kowisijata za davawe na pasi{tata na kopistewe ppi

JAVNOTO PRETPRIJATIE ZA STOPANISUVAWE SOPASI[TA - SKOPJE

r a s p i { u v a

O G L A Sza davawe na dràvnite pasi{ta

na koristewe

1. JP za pasi{ta - Skopje, pasi{tata vo dpàvna sopstvenost vo Bepovo, Bitola, Veles,Lostivap, Levgelija, Debap, Ki~evo, Kpatovo, Kavadapci, Kuwanovo, Ppilep, Stpuwica,Skopje, Tetovo i [tip se davaat na kopistewe za vpewe najwnogu do 10 godini.

2. Pobliskite podatoci za pasi{teto: katastapskata op{tina, planinskiot wasiv,iwe na pasi{teto, povp{ina vo xa, kapacitet, gp/xa i dpugi pelevantni podatoci woèda se vidat vo tendepskata dokuwentacija, koja se stava na uvid vo podpu`nicite naJavnoto ppetppijatie za pasi{ta, spoped westoto kade se nao|a pasi{teto.

3. Tendepskata dokuwentacija za u~estvo na oglasot se podiga vo podpu`nicite naJavnoto ppetppijatie za pasi{ta i za istite se pla}a nepovpaten nadowest vo iznos od200,oo den. na ̀ ipo swetka 300000000110519 i dano~en bpoj 4030998360448, depozitopKowepcijalna banka, so naznaka:

- za tenderska dokumentacija za koristewe na dràvnite pasi{ta.4. Oglasot trae 8 dena.5. Ppavo na u~estvo na oglasot iwaat site ppavni i fizi~ki lica odgleduva~i na siten

i kpupen dobitok.6. Na oglasot ne woàt da u~estvuvaat ppavni lica koi se pod ste~ajna postapka ili

likvidacija.7. Ponuduva~ot e dolèn kon ponudata da dostavi dokaz deka ne e pod ste~aj ili likvidacija.8. Ppavnite lica za svojata finansiska i ekonowska sostojba obezbeduvaat i dostavu-

vaat so ponudata soodveten dokuwent za bonitet.9. Cenata za kopistewe na dpàvnite pasi{ta iznesuva 50,oo denapi za uslovno gplo

ovci godi{no, a pla}aweto }e se vp{i po kapacitet na pasi{teto.10. Y~esnicite na oglasot potpebno e da deponipaat 10% od godi{niot iznos na tak-

sata za kopistewe na pasi{teto utvpdeno vo to~ka 9 od ovoj oglas. Spedstvata se up-latuvaat na ̀ ipo-swetka 300000000110519 i dano~en bpoj 4030998360448 depozitep naKowepcijalna banka so naznaka:

- u~estvo za oglasot za koristewe na dràvnite pasi{ta.Y~esnicite koi newa da se steknat so ppavo na sklu~uvawe na dogovop, deponipanite

spedstva }e iw bidat vpateni. 11. Vo isto pasi{te moè da se smestat i pove}e korisnici, no ne pove}e od dozv-

oleniot kapacitet na pasi{teto.12. Site ponuduva~i koi gi nemaat podmireno obvrskite prema Javnoto pretpri-

jatie za pasi{ta od predhodnite godini se dol`ni da priloàt finansiski instru-ment so koj garantiraat deka istite se podmireni.

13. Ponudata i dpugata dokuwentacija se dostavuva vo apxivata na Javnoto ppetppi-jatie za pasi{ta na adresa bul.“Partizanski odredi“ br.145 Skopje, vo zatvopen koveptvo koj na gopniot lev agol tpeba da stoi oznaka „ne otvapaj“.

Vo spedinata na koveptot tpeba da bide nazna~ena to~nata adpesa na Javnoto ppet-ppijatie za pasi{ta. Koveptot ne tpeba da sodpì nikakva oznaka so koja bi woèlo dase identifikuva ponuduva~ot.

Ponudata se dostavuva vo eden opginalen ppiwepok koj tpeba da bide potpi{an odstpana na ponuduva~ot, vo ppilog na koj tpeba da se dostavi potvrda za zdravstvenatasostojba na stokata.

14. Za dopolnitelni infopwacii ponuduva~ite woàt da se obpatat na telefon02/3064-382 i -02/3064-221 vo Javnoto ppetppijatie za pasi{ta -Skopje ili vo sood-vetnata podpu`nica.

VETERINA

AKTIVNOSTI U[TE OVOJ MESEC ZA DR@AVNA POMO[

Naduvot na bupagot i wpeàta ppetstavuva zaboluvawekoe se kapaktepizipa so golewo istegnuvawe nanivniot yid kako posledica na nasobipawe na golewa

koli~ina gasovi za wnogu kpatko vpewe. Naj~esto se javuvakaj govedata, potoa kaj ovcite, a popetko kaj kozite.

Kako nastanuva?Naj~esto nastanuva kako posledica od isxpana na ìvotnitena pasi{ta so wlada tpeva koja se nao|a vo panata faza odpazvojot pped cvetawe. Od tpevite, vo toj pogled, najopasnise le gu wi no zi te, i toa cpvenata i belata detelina, lu -cepkata, gpaopkata. No, sepak, najopasna e lucerkata.Pokpaj leguwinozite, naduv woè da ppedizvika i list odzelka, kako i listovite od {e}epna i sto~na pepa. Tiesodpàt walku celuloza i wnogu bpzo se vapat voppedèludnicite na ppeìvapite. Pod dejstvo na baktepijadoa|a do sozdavawe na golewo koli~estvo gasovi, kako {tose: CO2(jaglepod dioksid) okolu 67%, wetan okolu 26%,N2(azot) i H2(vodopod) okolu 7%, kako i wal del O2(kislopod)i H2S (vodopoden sulfid). Koli~inata na gasovi dostignuvado 30 litpi za ~as, taka {to ìvotnoto ne e vo wo`nost dagi otstpani.

Naj~esto nastanuva kako posledica na:� naglo preminuvawe od zimska na letna ishrana;� hranewe na ìvotnite na pasi{te so mlada treva

koja se nao|a vo rana faza od razvojot;� napasuvawe na ìvotnite so rosna treva;� napojuvawe na stokata neposredno po napasuvaweto.

Kaj teliwata se pojavuva pepiodi~en naduv, dokolku nagloppewinat od wle~na isxpana na tvpda (kabasta) xpana. Toanastanuva popadi nedovolnata pazvienost nappedèludnikot za ppiwawe i dvièwe na tvpdata xpana,t.e. pefleksite za ppeìvawe i `dpigawe ne se dovolnopazvieni. Popadi toa, xpanata podolgo vpewe se zadpùvavo ppedèludnikot, kade {to ppevpiva i osloboduvapogolewa koli~ina gasovi.

PrepoznavaweNaduvot lesno se ppepoznava po toa {to nastanuva naglo,sekoga{ e vo vpska so isxpanata, kako i po zabeleìtelnotoispolnuvawe na levata gladna jawa. @ivotnoto e wnoguvoznewipeno, stoi nesigupno, zabpzano di{e, iwa istegnatjazik i od ustata wu te~at ligi. Ova najdobpo se zabeleùvakoga gploto se gleda odzadi.

Naduv- Tiwpanija

Do kpajot na wesecov site fapwepiod zewjava tpeba da aplicipaatza dobivawe powo{ od Ppogpa-

wata za subvencionipawe vo zewjodel-stvoto vo 2008 godina. Za taa cel, tiepopolnuvaat obpasci, koi gi dostavu-vaat do podpa~nite edinici na pe-sopnoto Ministepstvo za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo. Fed-epacijata na fapwepite, ppeku svoitepegionalni centpi, iw powaga na sitezewjodelci za to~no i navpeweno popol-nuvawe na potpebnite aplikacii ippi obezbeduvaweto na site neopxod-ni fopwulapi. Novina vo ppocesot e po-polnuvaweto i dostavuvaweto na ppi-javata na ppoizvodni kapaciteti i ba-paweto za upis vo Edinstveniot pegi-stap na zewjodelski stopanstva i ppi-java na ppoweni. Ovaa ppijava e uslov zasite individualni zewjodelci ilippavni lica za kopistewe na sped-stvata od Ppogpawite za poddp{ka na

MZ[V, a taa obvpska ppoizleguva od Za-konot za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.Ppijavata }e ovozwoì zewjodelcite dase zapi{at vo Edinstveniot pegistap,so {to Ministepstvoto }e paspolaga sopealni podatoci za sostojbite vo zew-jodelstvoto i vpz taa osnova }e kpei-pa ppavilna politika. Zewjodelciteiwaat ppoblewi so popolnuvawe nafopwulapite, a toa go pokaùvaat pe-dicite lu|e vo pegionalnite centpi naFFRM. Sali Azipi od seloto âjle, gos-tivapsko, e blagodapen na powo{tappi popolnuvaweto na fopwulapite zasubvencii. Toj veli: „Blagodapej}i naFFRM, }e dobijaw powo{ od Ministep-stvoto za p~enkata, p~enicata, lucepka-ta, wlekoto i dpugi zewjodelski ppoizvo-di. Infopwacijata deka RC Lostivap po-waga vo popolnuvawe na fopwulapiteja dobiv od lokalnite wediuwi i odvpabotenite vo Centapot na Fed-epacijata. Se pazbipa, toa }e go ppe-

nesaw i na woite soselani - zewjodel-ci„, objasnuva Azipi. Zadovolstvoto odpowo{ta go izpazi i SlobodanNikolovski od bitolskoto selo Laèc.„Minatata godina pabotite beapoinakvi, odnosno be{e poednostavnoza aplicipawe. No, godinava iwa{ewnogu dokuwentacija za popolnuvawe ippepi{uvawe po xaptiite. Podnesov zasubvencii za esenskite kultupi, a segapovtopno }e odaw vo Centapot za dapopolniwe dokuwenti za powo{ zakpavite„, objasnuva Nikolovski. I zaStojan~e Micev od selo Buni{, Ppo-bi{tip, e ppoblewati~na ppocedupataza dobivawe subvencii. Toj obpazloùvadeka winatata godina taa bila poed-nostavna, dodeka ovaa godina e potpeb-no popolnuvawe na poobewni dokuwen-ti so koi tpeba da se ppijavi celokup-noto sewejno zewjodelsko ppoizvodst-vo. „Popadi wo`nosta od eventualnigpe{ki i posledicite {to woàt da

FFRM pomaga pri apliciraweto za subvencii

38 | MOJA ZEMJA

Spoped oblikot vo koj se nao|a gasot, pazlikuvawe dva vidana naduv:

� koga gasovite se izdvoeni nad sodpìnata od bupagot� koga gasovite se izwe{ani so sodpìnata na bupagot

Osnovna opasnost po ìvotot na ìvotnite ppetstavuvapo pe we tu va we to na kpvotokot, a osobeno na di {e weto.Di{eweto e ote`nato popadi toa {to bupagot ja ppitiskadijafpagwata. Zatoa tpeba da se peagipa bpzo i ppavilno zada ne dojde do zadu{uvawe. Najppvo, na ìvotnoto wu seolesnuva di{eweto, na toj na~in {to se postavuva zakoseno,taka {to ppednite noze tpeba da bidat walku povisokopostaveni od zadnite. Potoa, so powo{ na èludo~na sondase ppavi obid da se ispu{tat gasovite od bupagot. Akogasovite se izdvoeni od sodpìnata vo bupagot, toga{

postapkata }e iwa uspex, no ako sodpìnata na xpanata eizwe{ana so gasovite, toga{ ispu{taweto na gasovite }ebide ote`nato. Vo toj slu~aj, ~esto pati se odi naopepativno otvopawe na bupagot (puwinotowija) i se vadicelokupnata sodpìna. Nekoi od gasovite se ispu{taat nizposebni kanali (tpoakap) koi se vovlekuvaat niz yidot odlevata slabina do bupagot.

Koga }e powine opasnosta od pcovisuvawe na ìvotnoto,tpeba da se iwa ppedvid deka taa akutna pojava woèpovtopno da se javi. Zatoa, vo vetepinapnata ppaktika sekopistat lekovi koi woàt da go nawalat sozdavaweto gasovii iw se ppepopa~uva na sto~apite da gi kopistat sovetiteod vetepinapite za toa koi lekovi tpeba da gi iwaat vosvoite ppipa~ni apteki. �

Lena Spirkoska, agronom-sto~ar

39MAJ 2008 |

ppoizlezat, ne se nafativ sawosto-jno da gi popolnaw dokuwentite. Ppiostvapenata poseta na wojata fapwaod stpana na vpabotenite vo Re-gionalniot centap vo Ko~ani, doznavdeka i FFRM ppeku pegionalnite cen-tpi nudi powo{ ppi popolnuvawetona aplikaciite za subvencii vozewjodelstvoto. Toa be{e odli~nawo`nost koja se pojavi vo vistinskiwowent. So powo{ta {to ja dobiv,uspeav da ja ispolnaw obvpskata zappijava na sopstvenoto ppoizvod-stvo i ja podnesov aplikacijata.Swetaw deka powo{ta {to ja nudiFFRM e dobpedojdena za zewjodelciteod ovoj kpaj„, paskaùva Micev.

Voislav Kantapxiev od Stpuwica,odgleduva~ na p~eli, isto taka e za-dovolen od otvopenosta za sopabot-ka na pepsonalot vo Regionalniotcentap. Spoped nego, toj se ~uvstvu-va sloboden, vo sekoe vpewe i bez sow-nevawe da pobapa usluga od kance-lapijata i objasnuvawe za odpedenizakonski odpedbi, ppavilnici i odlu-

ki. „Dosega bevwe zbuneti i {etavwepo instituciite, no ne ja dobivavweuslugata {to ja o~ekuvavwe. Zatoa,wnogu swe zadovolni od centapotkoj wnogu powogna vo popolnuvawetona obpascite za subvencii. Sawiteobpasci se obewni i ne bi woèl edenzewjodelski ppoizvoditel saw da gipopolni. Centapot wnogu ja olesnu-va na{ata pabota“, objasnuva ovojstpuwi~anec. Toj bapa ovaa ppogpawaza powo{ vo zewjodelstvoto da se ob-javuva na po~etokot na godinata, od-nosno vo januapi, zatoa {to, kakop~elap, sega iwa potpeba od p~elnitesandaci, a spoped ppogpawata za pu-palen pazvoj, }e gi dobie koga newa daiwa potpeba od niv. „Zatoa, dobpo bibilo ovaa ppogpawa da bide napo~etok na godinata, a odobpuvawa-ta najdocna do wapt. Ppitoa, od go-lewa powo{ se i vakvite centpi koin# infopwipaat nas, kako zewjodelci,za site slu~uvawa vo sektopot“,zavp{uva Kantapxiev. �

M. Z.

Kancelarii na FFRM, kade {to moè da se obratat zemjodelcite za uslugi:

Glavna kancelarijaul. „Ligo Mixajlovski“ bp. 3, 1000 Skopjetel./faks: +389-(0)2-3099-044e-mail: [email protected]

REGIONALEN CENTAR BITOLAul. „Josif Josifovski“ bp. 28, 7000 Bitolatel./faks: +389-(0)47-225-635e-mail: [email protected]

REGIONALEN CENTAR GOSTIVARul. „Beli~ica“ bb, 1230 Lostivaptel./faks: +389-(0)42-218-157e-mail: [email protected]

REGIONALEN CENTAR KOÂNIul. „29 Noewvpi“ bb, 2300 Ko~anitel./faks: +389-(0)33-278-475e-mail: [email protected]

REGIONALEN CENTAR STRUMICA

ul. „Vasil Sup~ev“ bp. 17, 2400 Stpuwicatel./faks: +389-(0)34-340-425e-mail: [email protected]

Seduwdesetiosuwgodi{niot Sta ni -slav Lepojevi} - Bata, izwina tive 11godini, svojot ìvot go posvetil na

bioenepgijata i nejzinata ppiwena vozewjodelstvoto i sto~apstvoto. Toj ob-jasnuva deka so ovoj wetod se postignuvaatwnogu visoki ppinosi vo zewjodelstvoto,deka ppoizvodite dobivaat wnogu visokkvalitet i deka xpanata koja se ppoizve-duva na zewja koja ppetxodno bila tpeti-pana so bioenepgija, spoped Lepojevi}, e~ista i bez xewiski ppiwesi. „Potpebnae ppavilna obpabotka na zewjata, odnos-no nejzino xewisko ~istewe od pestici-di, |ubpiva i ostatoci od pazni xewikalii.Taa zewja tpeba da se obpaboti ppedopaweto za da woè da se is~isti, odnos-no nepotpebnite watepii da ne se za-opuvaat povtopno i ppipodnite sostavida bidat dostapni za seweto i za ona {totpeba da popasne na zewjata“, objasnuvaBata. Toj veli deka i seweto {to }e se ko-pisti potpebno e da se ppegleda i da wuse izvp{i bioenepgetsko zajaknuvawe.„Potpebno e da bidaw ppisuten na niva-ta odpedeno vpewe i so pogledot da go op-fataw celokupniot ppostop vo vpewe-tpaewe od nekolku winuti. Sepak, toa za-visi od toa {to ppetxodno e sadeno nazewjata, za {to e kopistena i kako e tpe-tipana“, objasnuva toj.

Vo odnos na zewjata, bioenepgijata sekopisti vo odpeden vpewenski pepiod, za-toa {to tpeba da se po~ituvaat pokoviteza seewe. Bata objasnuva deka vpewenskiotkalendap za seewe ostanuva ist, no dekaso bioenepgija se pottiknuva ppixodot odeden do pet pati pove}e na ista povp{ina.So tpetwanot, veli toj, sawite glodapi,gluv ci i slepoto ku~e go napu{taat te -

pe not, zatoa {to „tie se naviknati na ot -pov na i zagadena xpana, a dokolku zewja-ta e tpetipana, toga{ tie newa da ja konzu-wipaat novata, za niv, nevkusna xpana“.

Lepojevi} bioenepgijata ja upotpe-buva i za tpetwan vo sto~apstvoto. „Bioen-epgijata se ppenesuva na seweto, naplodot, na nivata, dpvoto. No, woè da seupotpebuva i za ìvotnite, za ppo~istu-vawe na vodata {to ja pijat i toa sawo soppisustvo na bioenepgeti~apot“, paska -ùva ova penzionipano voeno lice. Spopednego, so sawiot pogled od bioenepge ti ~a -pot, stokata zajaknuva kondiciono i so toado biva zdpavstvena za{tita. Lepojevi} tv -p di deka stokata se {titi od pazni bo les -ti, a woè da se le~at tubepkuloza, {api ligavka sawo so ppiwena na ovaa enepgija.Isto taka, spoped negovite objasnuvawa,so bioenepgija se podobpuva i kvalitetotna wlekoto, toa se ~isti od pazni {tet-

nici i bacili, odnosno od s# {to ne epotpebno i e {tetno za ~ovekoviot op-ganizaw. Toj objasnuva deka e potpebna ienepgetska obpabotka na ppostopot na kojse xpanat ìvotnite (pasi{ta, vodata,kako i tpetwan na sawata xpana. Ovojwetod woè da se kopisti i ppi tovewe nastokata, na piliwata i bpojlepite, ppi{to za kpatko vpewe se postignuva pogolewppinos so walku potpo{ena xpana. I tuka,veli toj, ppinosite se zgolewuvaat od edendo pet pati.

Iskustvoto na Lepojevi} potvpduvadeka bioenepgijata se kopisti i voovo{tapstvoto, opanèpiite, lozapstvo-to, pibapstvoto, kako i vo pano ppo iz -vod stvoto bidej}i plodovite so tpetwan,spoped nego, sozpevale 10 do 15 dena ppedvoobi~aeniot pok. „Bioenepgijata powa-ga vo le~ewe i na bolesti kaj pibite,odnosno vo za{tita na ppostopot vo kojse ~uva pibata“, veli Lepojevi}.

Toj gi zawoluva site nau~nici koi nese soglasuvaat so negoviot wetod na pab-ota da ne napa|aat, tuku da odat so negona tepen i da se uvepat vo pealnosta. Lep-ojevi} ve}e 11 godini ja ppou~uva bioen-epgijata, odi na sewinapi i steknuvaznaewe. Sepak, toj e uvepen deka so zgole-wuvawe na ppinosite na sto~na xpana }ese pe{i ppoblewot so nedostig na xpana{to go iwaat sto~apite. �

NOVITETI Stanislav Lepojevi} - Bata, bioenergeti~ar za zemjodelstvo i sto~arstvo

So bioenepgija do pogolewippinosi, pokvalitetnaxpana i do zdpav dobitok

40 | MOJA ZEMJA

Lepojevi} e raspoloèn da gi re{ava problemite na zemjata i nastokata i moè da go pobarate na telefon 02/2042779, vo Skopje.

Bioenergijata moè da se koristi i za za{tita od nevreme,no Lepojevi} objasnuva deka e potrebna sorabotka so mnogu drugiinstitucii. Kako na primer, so Hidrometeorolo{kata stani ca, kojabi go izvestila ovoj bioenergeti~ar, za toa od kade doa|aat ob lacite{to moè da predizvikaat grad i koga se o~ekuvaat vr ne ̀ ite. Sotretmanot, objasnuva Lepojevi}, }e se za{titat mnogu posevi.

Ovoj bioenergeti~ar odi na lice mesto, onamu kade{to e potreben tretmanot. Poradi toa, toj veli deka e po -dob ro, dokolku e potrebno da odi vo odreden del od zem-java, da se organiziraat nekolkumina zemjodelci. Lepoje-vi} bara samo da mu bidat plateni patnite tro{oci i smes-tuvaweto, ako e potrebno. Tretmanot na zemjata ili na ìv-

otnite, veli toj, e besplaten.

Makedonskite odgleduva~i najagniwa se soo~ija so sepioznoekonowsko ewbapgo za izvoz na

dowa{noto jagne{ko weso na tpadi-cionalniot gp~ki pazap. Iako se nade-vaa na ppoda`ba pped Veligdenskiteppaznici, Republika Lpcija pe~isicelosno go zappe uvozot, otkaùvaj}i ginapa~kite za jagne{ko weso. Infopwa-ciite velat deka gp~kite vlasti bap-ale tawo{nite wesapnici na svoiteizlozi da navedat deka ppodavaat wesood „FIROM“, kako i toa ovoj podatok dago navedat na fiskalnite swetki {toiw gi davaat na wu{tepiite. Lani, naovoj pazap bile izvezeni 30 ppocentiod wakedonskite jagniwa, na italijan-skiot pazap 60 ppocenti i okolu 10%na xpvatskiot pazap. Spoped Yppavataza vetepinapstvo, od zewjava se izvezeninad 130 iljadi jagniwa, a vo istiov pe-piod winatata godina, taa bpojka iz-nesuvala okolu 180 iljadi jagniwa.Ovoj ppoizvod na wakedonskata ekono-wija $ nosi po okolu 11 wilioni evpagodi{no. Makedonskite sto~api ve}e gi~uvstvuvaat posledicite od zabpana-ta za izvoz. [aban Mawuti od seloZduwe, gostivapsko, odgleduva ovci ippoizveduva jagne{ko weso. Vo wowentottoj iwa okolu 900 jagniwa, no ne woèda gi plasipa, zatoa {to ne postoi in-tepes kaj klani~nite kapaciteti za niv-no otkupuvawe. Ovoj sto~ap sweta dekaso neppodavawe na jagneto }e se sozdadegolew ppoblew, a pentabilnosta i op-stojuvaweto na odgleduva~ite }e bidatdovedeni vo ppa{awe. Zatoa, Mawutiapelipa do nadle`nite instituciipod itno da se pe{i ovoj ppoblew. IEwpo Ewpo od op{tina Centap @upa,poznat sto~ap vo ovoj pegion, so 2000neppodadeni jagniwa bapa powo{ i gippa{uva nadle`nite opgani {to }eppezewat vo vpska so pe{avawe na ppo-blewot? Ovojugleden fapwepbapa powo{ iod FFRM (Re-gionalen cen-tap Lostivap)za pe{avawena nezavid-nata situa-cija vo koja

se nao|aat fapwepite. Deka situacijatane bila polo{a potvpduva i Mensup Ele-zi od selo ̂ ajle, gostivapsko. I toj iwaza ppoda`ba 220 jagniwa, a se zaniwa-va isklu~ivo so ppoizvodstvo na ja-gne{ko weso. Spoped nego, dokolku ne senajde itno pe{enie za vpa}awe navloènite spedstva za odgleduvawe najagniwata, toj }e newa so {to da go ppe-xpani svoeto sewejstvo. Ppoblewot sojagne{koto weso gi zasega i odgledu-va~ite od isto~niot del na Republi-ka Makedonija. Lligop Jan~ev od stpu-wi~ko Novo Selo, ~len na zdpuènietona odgleduva~i na ovci „Ogpa`den“, enezadovolen od godina{niot otkup i odcenata za kilogpaw ìva wepa. Toj velideka ovaa godina otkupot bil wnogu ne-opganizipan i po~nal so cena od 135 de-napi za kilogpaw. Vo posledno vpewe,veli Jan~ev, cenata e 120 denapi za ki-logpaw ìva wepa. Toj popa~uva dekadpàvata wopa da ppezewa wepki da gostiwulipa ppoizvodstvoto na jagne{koweso po 60 denapi za kilogpaw ìvawepa za jagne ppedadeno vo klanica, kako{to se dava stiwul za dpugite vidoviìvotni. „Vakvite niski ceni se de-stiwulativni za pazvojot na ov~ap-stvoto. So visokite tpo{oci za dobi-to~na xpana od nad 20 denapi za kilo-gpaw p~enka i lucepka, ne e pentabil-no ppoizvodstvoto na dowa{no jagne, koeppetstavuva dobap devizen ppiliv zadpàvata. Zatoa, woja popaka do site na-dle`ni e da sfatat deka dokolku seppodolì vaka, ov~apstvoto }e bideuni{teno“, objasnuva Jan~ev. Najgolewppoblew, spoped dpug odgleduva~ naovci od selo Sawoilovo, Van~o Jankov,se ucenuvawata od tpgovcite koi na te-

penot ppavat {to sakaat so cenite {togi nudat. „Li~no ne suw zadovolen oti ja-gneto go ppodadov po cena od 130 denapiza kilogpaw vo najgolewiot {pic na ot-kupot. No, jagniwata wi gi podelija na dveklasi i cenata za ppva klasa od 135 denapine be{e dovolna da ja pokpie zagubata kajvtopata klasa, koja e za 10 denapi poni-ska„, veli Jankov. Newu ne wu e jasno kakodpàvnite opgani ne woàt da go za{ti-tat sto~apot od otkupuva~ite. Toj ppe-dlaga da se vovede licenca za otkupu-va~ite na tepen i pegulatopna dpàvnakowisija koja }e ja {titi cenata za jagneto.„Sekoga{, tpgovcite so ednata paka zewatod odgleduva~ite, a so dpugata paka ze-waat od dpàvata. Zatoa, apelipaw dodpàvnite opgani i do MZ[V, vo sopa-botka so zewjodelskite zdpuènija, da naj-dat wodel na kontpola i pegulipawe naotkupot i cenite, so pla}awe na ob-vpskite od tpgovcite kon dpàvata i sti-wulipawe na ppoizvodstvoto. So ova }e sepe{i anapxijata vo otkupot i dewoti-vacijata za ppoizvodstvo„, veli Jankov.

Nakil EleziKole Paskov

OVÂRSTVOSeriozni problemi za odgleduva~ite na jagniwa

Te{kotii so izvozotna jagne{ko weso

41MAJ 2008 |

Spoped Mapin Cekov od klanicata „Stpuwica“, newa nikakvi nawaluvawana bapawata za jagniwa na gp~kiot pazap. „S# u{te se vp{i uslugana kolewe na jagniwa za kupcite. Dosega se kole{e isklu~ivo za gp~ki

kupci, iako nedostasuvaat otkupuva~i od Italija“, veli Cekov. Od dpu-ga stpana, Rajko Maksiwoski, dipektop na Industpiska klanica „Lop-

ni Polog“, Lostivap, istakna i potvpdi deka na gp~kiot pazap newaintepes za wakedonskoto jagne. Spoped nego, nawalen e i intepesotod italijanskiot pazap i bidej}i industpiskata klanica ve}eiwa zalixi od gotovo jagne, taa ne e vo wo`nost da vp{i otkupna novi jagniwa. So ova, fapwepite se nao|aat vo u{te pone-zavidna situacija. Maksiwoski objasnuva deka ovoj ppoblew bise pe{il dokolku se otvopi dpug pazap za otkup.

Ministepstvoto za zewjo-delstvo, {uwapstvo i vodostopan-stvo objasnuva deka e nawalen izvo-zot za gp~kiot pazap, no veli deka so-stojbata }e se nopwalizipa popadiotvopaweto na pazapot vo Spbija.Spoped niv, edna wakedonska kowpa-nija, po intenzivnite kontakti we|udvete Ministepstva za zewjodelstvoi Yppavite za vetepinapstvo na Ma-kedonija i Spbija, izvezuva wake-

donsko jagne na sppskiot pazap.

êtipiesetina wakedonski fapwepibea na edukacija vo Kpalstvoto[ve dska. Patuvaweto i edukacija-

ta gi ovozwoìja „Swedmilk Makedonija“i SFARM ppoektot, vo sopabotka soFedepacijata na fapwepi vo RepublikaMakedonija. Ova e ppvpat wakedonskitefapwepi, na ppakti~en na~in, da vidat{to zna~i ppiwenata na evpopskitestandapdi vo wlekoppoizvodstvoto.

„Swedmilk Makedonija“, ppeku ovaaedukativnata tupa, nastojuva{e da gipottikne fapwepite da ppiwnuvaatevpopskite standapdi vo ppoizvodstvo nawleko i na wakedonskite fapwi. Mnogupolesno i poefektivno e da se ppiwenatiskustva koi funkcionipaat, a najdobpowoè da se ppiwenat dokolku tie seiskusat. ]e bidewe pove}e od zadovolnidokolku iskustvoto od [vedska se iw ple -wen tipa i vo Makedonija. Kako {to spo we -na vwe wnogupati dosega, na{iot pap t ne -

p ski odnos so fapwepite ja opfa}a i nivnadoedukacija i postojano infopwipawe zanovinite vo ovaa oblast, kade woè dapowogne Svedwilk Makedonija. Toa gonappavivwe i so nabavkata na la k to fpi -ze pi u{te od sawiot po~etok na so pa bot -ka ta, ne{to {to e ppaktika koja se ppi -wenuva vo kontinuitet. Sega voveduvawei novi standapdi so edukativnite tupi.„Najdobpoto wakedonsko wleko gozasluùva najdobpoto“, izjavi Dpagi\op|ievski, pakovoditel na oddelot zaotkup na wleko vo Swedmilk Makedonija.

Fapwepite za vpewe na petdnevniotppestoj vo [vedska woèa da se zapoznaatso funkcionipawe na Fedepacijata nafapwepite vo [vedska, kako i ppakti~noda se zapoznaat so tpi tipa sovpeweniizwolzili{ta: avtowatskoto-po bo ti zi -pa no, kpu`no i tipot na pibina koska.Pped wakedonskite fapwepi, svoja ppe zen -ta cija odpàa i ppetstavnici na Viking

Genetik Reppo centapot kade se ppoiz ve -du va sewe za ve{ta~ko oploduvawe od vi -so ko kvalitetni bikovi od pasite na Cp -ve no dansko, Cpveno {vedsko govedo, kakoi na pasata danski Xol{tajn.

„Od golewo zna~ewe e ppakti~notospoznavawe na stpanskite iskustva.Posebno e va`no {to sawite fapwepiwoè da vidat kako nivnite kolegi od[vedska se opganizipani vo Fedepacijata.Opganizacijata na sawite fapwepi e odppesudno zna~ewe za nivnoto fun c ki o ni -pa we, bidej}i na toj na~in polesno giostvapuvaat svoite ppava. Fedepacijatana fapwepite na [vedska e vistinski ppi -wep za toa kako tpeba da izgleda edna od -li~ na opganizacija„, sweta Tpajan Di wov -ski od Fedepacijata na fapwepi na Re pub -li ka Makedonija. Isto taka, spoped wa ke -donskite fapwepi, edukaciskata tupavo [vedska ja postignala svojata cel za -toa {to iskustvata polesno se pp i we nu -va at ako ppakti~no se iskusat.

„Iwavwe {ansa da vidiwe kako se pa bo -ti evpopski. Taa {ansa e odli~na wo`nosttie iskustva da gi ppiweniwe vo Ma ke do nija.Lo iwawe najdobpoto wakedonsko wleko. Za -edno so na{ite paptnepi Swed milk Ma ke do -ni ja go ppoizveduvawe naj dob poto wakedonskowleko. A wnogu bpzo }e go ppoizveduvawe inajdobpoto wa ke don sko wleko na evpopskitepazapi. So po ja va ta na Swedmilk Makedonijaso sigupnost woè da kaèwe deka povtopnose vpati nade`ta kaj wakedonskite fapwepikoi gledaat idnina za svojot ppoizvod“,izjavi Jeton Zekwani fapwep od Bitola.

Popadi vakvite stavovi, ova newa dabide edinstvena edukaciska tupa. SwedmilkMakedonija, zaedno so svoite evpopskipaptnepi, planipa i doedukacija nafapwepite i vo dpugi evpopski zewji. �

EDIKACIJA Swedmilk Makedonija so makedonski farmeri na edukaciska tura vo [vedska

Zaedno do evpopski kvalitetna wakedonskoto wleko

„Swedmilk Makedonija“ sonovini vo paptnepstvotoso fapwepite. Za ppvpat voMakedonija, ~e ti pie se ti nafapwepi zawinaa na edu ka -ci ska tupa vo [ved ska. Vozewjava go donesoa is kus t vo -to za toa kako wa ke do n sko towleko woè da go dostigneevpopskiot stan dapd

PÊLARSTVOManifestacija „Denovi na medot“ vo Vinica

Edukacija i ppezentacija na p~elapite

Dejstvuvawe na p~elapite ppeku op-ganizipani fopwi na zdpuùvawe istandapdizacija na ppoizvodstvo-

to se dobpa osnova za gpadewe paptnepstvawe|u ppoizveduva~ite i otkupuva~ite nawed, istakna Nikol~o Kolev, ~len na Yp-pavniot odbop na Fedepacijata nafapwepite vo Republika Makedonija,pped ppisutnite na wanifestacijata„Denovi na wedot“. Tpadicionalno, taa seodpùva po ~etvpti pat vo Vinica, nappaznikot Blagovec, vo opganizacija nap~elapskoto zdpuènie „Matica“. Ppekuovoj nastan se afipwipa p~elapskotoppoizvodstvo i wapketingot na p~elniteppoizvodi so poteklo od vini~kiot pe-gion. Na ovaa pegionalna wanifestacijase ppezentipaa dvaesetina p~elapi odVinica, Bepovo, Ko~ani i Ppobi{tip. Vopedovite na izlaga~ite bea ppepoznaenii nekolku wladi p~elapi, ~lenovi naMpeàta na Mladi Fapwepi, koi pedovnoja kopistat ovaa wo`nost za ppezentaci-ja na svoite ppoizvodi i pazwena naiskustva vo odgleduvaweto p~eli sopoiskusnite p~elapi. Svoi {tandoviiwaa i p~elapi-dobitnici na pove}eblagodapnici, diplowi i ppvi westa naizlo`bite niz Makedonija. Moèa da se vi-dat pazli~ni pakuvawa na p~elni ppoizvo-di so pecepti za nivna podgotovka,za{titna obleka i alatki za p~elapnici,wodeli na p~elni sandaci, stpu~na lit-

epatupa, kako i ppepapati za tpetwan nap~elnite sewejstva. Od asoptiwanot nap~elni ppoizvodi intepes pobudippepapatot „KAS 81“ koj woè da se ko-pisti za tpetwan ppotiv kpleòt vo op-ganskoto p~elapstvo. P~elapite se so-glasni deka za sovpewenoto p~elapewe eneopxodno vloùvawe vo edukacija i po-padi toa be{e opganizipano ppedavawe zabolestite vo p~elapstvoto. Dekanot naFakultetot za vetepinapna wedicina,Mi{o Xpistovski, ppepopa~a ppotivbolestite nozewoza i vapooza (kple`) dase kopistat opganski kiselini (oksalnai wpavja kiselina i toa 85% i 65%),etepi~ni wasla (etiwol), kako i pedovnokopistewe na ppepapati na baza na jod(apinozew). Bidej}i za nekoi bolesti koise fatalni za p~elite, naukata s# u{tene ppona{la soodvetni lekapstva, naj-dobpa wepka za za{tita e ppeventivata,a najgolewa ppeventiva ppetstavuvawudposta da se stigne do silni p~elni se-wejstva ppeku dobpa genetika i selekci-ja, wladi i zdpavi watici, esenska ppe-ventiva za ppeziwuvawe i dpugi wepki.

Llavnata popaka na ppofesopot Xpis-tovski be{e dokolku p~elapite se po-sownevaat vo pojava na odpedena bolestna p~elapnikot, da ne ja sokpivaat i da is-ppatat watepijal za ispituvawe do In-stitutot za vetepinapna wedicina, so {to}e se dijagnosticipa vidot na bolesta. Ma-

tepijalot za ispituvawe tpeba da bidedostaven vo kni`no }ese (ne najlonsko), nakoja }e bidat navedeni podatoci za westo-to na ìveewe na sopstvenikot i sow-nevaweto za wo`nata bolest. Toj obpaz-loì deka vo slu~ai na pojava na opasnibolesti koi bpzo se {ipat, dpàvatappezewa wepki za suzbivawe i ppedvidu-va besplatno dijagnosticipawe iobe{tetuvawe. Zatoa e neopxodno dostavu-vawe na watepijal za ispituvawe, dodekanedostavuvaweto i kpieweto na bolestase kaznuva so ovoj Zakon kako izvop na{ipewe na bolesta.

Stojan~e AnastasovZamenik-menaxer vo RC Ko~ani

�Kolkav e potencijalot na ovoj biz-nis od ekonomski aspekt, prika ̀ anopreku tro{oci za proizvodstvo iprihodi od proda`ba?

Za~inskite i lekovitite kultupi segpupa zewjodelski ppoizvodi koi s# pove}ese nawetnuvaat kako altepnativno pe{enieza tpadicionalni ppoizvodi so paste~kakonkupentnost. Poa|aj}i od faktot {toppepabotuva~kite kapaciteti vo R. Ma ke do -nija ppojavuvaat intepes za otkup na oviekultupi, a najgolew del od koli~initepoteknuvaat od sawoniknati pastenija,tpeba da se stpewiwe kon opganizipanoplanta`no ppoizvodstvo. Lledano odekonowski aspekt, swetaw deka so walivloùvawa vo ovoj biznis, woè da sepostignat visoki finansiski pezultati. Nappiwep, za odgleduvawe na kawilica,o~ekuvani tpo{oci za povp{ina od xektapse okolu 250evpa,a ppixodot koj se ostvapuvaod xektap iznesuva okolu 1000 evpa.

� Poddr{kata na Vladata prekuprogramite za pottiknuvawe irazvoj i za ruralen razvoj. Od kojsegment i kolku pari moàt daiskoristat zemjodelcite? I kako?

So Ppogpawata za finansiska poddp{kana zewjodelstvoto za 2008 godina, pped vi -de na e wepka za poddp{ka na lekoviti, apo -wa ti~ni i za~inski pastenija. Toa zna~i dekaVladata ne go zanewapuva ovoj segwent odzewjodelstvoto, tuku nappotiv, iwa nawepada go afipwipa ppoizvodstvoto na ovie pas-tenija. Za ovaa wepka se ppedvideni spedstvavo vkupen iznos od 360.000 denapi (9000denapi po xektap), a kpitepiuwite se wi -ni walna poseana povp{ina od 0,2 xa vo 2008godina. Visinata na finansiskata poddp{ka}e se utvpdi vpz osnova na ppijavenitekapaciteti i vkupnite paspoloìvi sped -stva, {to zna~i deka woè i da se zgolewidokolku iwa pogolew bpoj na zaintepesipanizewjodelci. Po odnos na texnologijata zappoizvodstvo, se podgotvuva Ppipa~nikza ppoiz vo d st vo to na ovie kultupi, so {tovepuvawe deka u{te pove}e }e ppidoneseweza pazvojot na ovaa zewjodelska gpanka.

� Koi vidovi i kolkavi koli~iniza~inski i lekoviti rastenija moèda se proizveduvaat vo Makedonija?

Makedonija, kako geogpafsko podpa~je,nudi izvonpedni wo`nosti za odgleduvawena golew bpoj zewjodelski kultupi, we|u koi

i za apowati~nite i lekovitite pastenija.Vo sklop na Ppogpawata za finansiskapoddp{ka na zewjodelstvoto postoi listana kultivipani, lekoviti, apowati~ni iza~inski pastenija pogodni za opganskozewjodelsko ppoizvodstvo koi se cel napoddp{ka od stpana na dpàvata. Swetawdeka ovaa lista tpeba da ppetstavuvapojdovna to~ka od kade {to }e zapo~neppocesot i }e se naso~uvaat ppoiz vo di -te lite kon odgleduvawe na ovie kultupi.Sekako, ppoizvodstvoto na lekovitipastenija dava povisoki ppinosi i sepostignuva povisoka finalna cena vospopedba so ìtapkite i industpiskitekultupi. Isto taka, tpeba da se iwa pped -vid deka ppi ppoizvodstvoto na oviekultupi zewji{teto ne se iscppuva votolkava wepka kako so odgleduvaweto naisto tolku ppofitabilno ppoizvodstvokako {to e, na ppiwep, slu~ajot so son ~o -gle dot. Vo wowentot, najbapani kultupiod stpana na otkupnite kowpanii sekawilicata, wato~inata, naneto, {to nezna~i deka i ostanatite kultupi newa dabidat ppivle~ni, t.e. isplatlivi zaodgleduvawe. Sekako, zaintepesipaniteppoizvoditeli tpeba da sopabotuvaatso otkupuva~ite na ovie ppoizvodi,

Ypotpebata na lekoviti pastenija estapa kolku i ~ovekot. So upotpebana bilkite, ~ovekot vospostavuva

vpska so ppipodata, kopistej}i ja onaasovp{ena xapwonija na lekoviti watepii{to taa gi vgpadila vo niv. I pokpaj paz-vojot na xewiskata i fapwacevtskata in-dustpija, lekovitite pastenija uspevaat dago zadpàt svoeto westo na pazapot. Soogled na geogpafskata polo`ba, kliwat-skite i peljefnite uslovi, Makedonija izo-biluva so lekoviti i apowati~ni pastenija.

Vo otkupnata stanica na Alkaloid AD -

Skopje se otkupuvaat pove}e vidovi lekovitipastenija. Sekoe lekovito pastenie se sobipavo oppedelen pepiod od godinata i na oppe-delen na~in. Osobeno e zna~ajno ppidpùva-weto do ppavilata za sobipawe, su{ewe i~uvawe, bidej}i od toa zavisi i nivniot kva-litet, no i za~uvuvaweto na ppipodata nana~in koj }e obezbedi ponatawo{no planskokopistewe na nejzinite pesupsi.

SOBIRAWE - pped da se zapo~ne so so-bipawe, tpeba da se zapoznae pastitel-niot watepijal koj }e se sobipa. Raste-nijata se sobipaat na suvo i son~evo vpe-

we, koga posata ve}e ispapila. Vlagata enepoèlna ppi sobipaweto, bidej}i }e gouni{ti (izgnie) sobpaniot watepijal.Koga se sobipaat listovi, cvetovi iliplodovi, ne tpeba da se ppesekuva glav-noto steblo na pastenieto, tuku spo-pednite steblenca na koi se nao|aat de-lovite {to sakawe da gi sobepewe. Se ko-pistat vpe}i od ppipoden watepijal,kako juta, konop ili pawuk, ili pleteniko{evi i koppi. Plasti~nite }esiwaonevozwoùvaat sobpanite pastenija „dadi{at“ i ja zadpùvaat vlagata, {to do-veduva do nivno gniewe. Rastenija koi senapadnati od pazni bolesti, insekti,onie koi ve}e odpvenele, bez listovi, soplodovi (sewe) ili sli~no, ne poseduva-at lekoviti svojstva. Ppi sobipawe naodpeden lokalitet, tpeba da se ostavatedna tpetina od pastenijata za da se osi-gupa pazwnoùvawe na vidot.

Cvetovite se sobipaat koga paste-

INTERVJY @ivko Jankulovski, profesor d-r po zemjodelski nauki

LEKOVITI BILKI Pravila za sobirawe lekoviti rastenija

44 | MOJA ZEMJA

Makedonija izobiluva solekoviti i apowati~ni pastenija

Bilkite ne treba da se berat pokraj pati{ta, kade {tokoli~estvoto na jaglerod dioksid i na olovo e pogo-lemo, pokraj fabriki i drugi industriski objekti od~ii oxaci i cevki se osloboduvaat otrovni gasovi, napoliwa koi se tretirani so pesticidi i drugi hemiskisredstva, kako i vo naseleni mesta

Lekovitite kultupi- ppofitabilna altepnativa

nieto po~nuva da cveta. Ppecvetani pa-s tenija ili onie koi ve}e fopwipaleplod, newaat lekovito svojstvo, nitu tp -gov ska vpednost. Cvetovite se osobenospecifi~ni za sobipawe. Se se~e celotosocvetie so ovo{tapski noìci iliostap no`. Cvetovi se nosat isklu~ivo vokoppi i ne sweat da se gwe~at.

Listovite se sobipaat pped cvetaweili na po~etok od cvetaweto, odnosno do-deka ja iwaat svojata najppipodna boja. Tiene sweat da se gwe~at.

Celo rastenie (herba) e nadzewniotdel od pastenieto i se sobipa glavno kogapastenieto }e po~ne da cveta, bidej}itoga{ iwa najwnogu lekoviti svojstva. Sese~at so no`, noìci ili spp. Ne se ot-kopnuva kopenot za da se ovozwoì nego-vo povtopno pastewe.

Plodovite se bepat zpeli. Se sobipaatvo vpe}i i topbi, a najdobpo e vo koppi.Fepwentipani (gnili) i plodovi o{teteniod insekti ne se sobipaat.

Semeto se sobipa koga e zpelo, bidej}itoga{ e najsuvo, najlekovito i najlesno se~uva.

Koreni, krtoli, rizomi se otkopuvaatkoga newa intenziven past na pastenieto ikoga koli~estvoto na zna~ajni kowponentie najgolewo vo niv. Kopenot se ~isti od ̀ ili-te. Nekoi se wijat, a nekoi se lupat. Stapi,odpveneti kopeni ne se sobipaat. Se tpan-spoptipaat vo vpe}i i vedna{ se su{at.

Kori se se~at sawo od ise~eni dpvja.So ostap no` nappe~no se ppavat ppste-novidni zaseci (dva do ~etipi) vo dolìnaod 15-20 sw. Taka, kopata polesno se lupi.Ne se se~e kopa od stapi dpvja ili od dpvjanapadnati od bolesti ili papaziti.

SU[EWE - ovozwoùva podolgotpajno~uvawe na pastenieto. Se izveduva na dvana~ini: ppipodno i ve{ta~ko. Po ppipo-den pat se su{at ne`nite delovi na pa-stenieto: cvetot, listot i nadzewniotdel. Ppipodnoto su{ewe se izveduva voppostopii so kolku {to e wo`no popo-stojana tewpepatupa (do 35oS) i onawu kade{to iwa postojano stpuewe na vozdux(ppovevni westa). Tpeba da se izbegnuva di-pektno izloùvawe na sonce na watepi-jalot {to se su{i. Rastenijata se su{atvo tenki sloevi, pastpeseni na ppipodni

podlogi. Sekojdnevno se pastpesuvaat ipawnowepno se izloùvaat na vozdux.Su{eweto tpae do 15 dena. Po ve{ta~kipat se su{at kopenite, kopite, plodovi-te i sewiwata. Se kopistat pe~ki, pepnii elektpi~ni su{apnici. Su{eweto sevp{i na tewpepatupa od 50-80 oS.

ÛVAWE - potpebni se wagacinskippostopii, suvi, tewni, so postojana tew-pepatupa (do 35 oS). Dobpo isu{enitepastenija se ~uvaat vo kaptonski kutii,juteni ili xaptieni vpe}i ili dpveni san-daci koi tpeba dobpo da se zatvopeni. Za-visno od delot na pastenieto, se odpeduvai na~inot na pakuvawe. Cvetovite se~uvaat vo sandaci, kopenot vo jutenivpe}i itn. Sobpaniot pastitelen wate-pijal tpeba da se ~uva i od insekti. �

odnosno golewite kowpanii od ppex pan -be nata industpija i fapwacijata, za koisuw sigupen deka }e ja poddpàt idejataza ppoizvodstvo na ovoj tip ppoizvodi izgolewuvawe na obewot na ppoizvodstvoto.Koopepantskite odnosi powe|u ppoiz vo -di telite i ppepabotuva~kite kowpaniipodpazbipaat i obezbeduvawe na sewenskiwatepijal i dpugi pogodnosti od stpanana otkupuva~ite.

� Moàt li farmerite da se pre-orientiraat od pomalku prof-itabilno proizvodstvo, na primer,tutun, kon poprofitabilno proiz -vo dstvo na lekoviti bilki ili za -~i ni? Koi se kombinaciite {tomoàt da se napravat?

Dosega{nata ppaktika vo odnos nappeopientacijata od edno kon dpugoppoizvodstvo pokaùva deka na{ite zew -jo delci pote{ko se odlu~uvaat na vakov~e kop. Dokolku ppojavat vakva inicijativai odlu~at da se ppeo pien ti paat konodgleduvawe na bilki i za~ini, woàw daukaàw na faktot {to onie povp{ini nakoi se odgleduvalo tutun se povolnapodloga za odgleduvawe na kawilica,

anason, afion i dpugo. Ppednostite za od -gle duvawe na tutunot leàt vo tpa di ci -ja ta vo negovoto odgleduvawe, sigupniotplas wan i sli~no. Dodeka, kalkulaciitevo odnos na tpo{ocite, vklu~uvaj}i gi itpo{ ocite za pabotna paka i we xa ni za -ci ja, ppi odgleduvawe na ovie kultupi seppibli`no isti kako kaj tutunot. Iwaj}i

go ppedvid faktot {to ovoj vid pastenijane bapaat poseben i wnogu kowpleksenpeìw na agpo-texni~ki wepki, od edna,i povisokata ppoda`na cena vo spopedbaso tutunot, od dpuga stpana, newa dilewaza kowpapativnata ekonowska ppednost nanivnoto odgleduvawe vo odnos natutunot. �

45MAJ 2008 |

Podetalni informacii i lista so otkupni ceni, kako i kalendar za sobirawe moè da se dobijat vootkupnata stanica na Alkaloid AD, Skopje, na bul. III Makedonska brigada bb (Bilka) i na tel. (02) 2465 244.

Beladon Prilep048 410 113

Otkupuva sveì i suvi {umskipe~urki: Smr~ak, Smr~kovka, \ur|evka,Lisi~ara, Vrgaw, Rujnica, Seme od Ko-

priva, Smreka i Borovinki

Documents

Moja zenja Maj FINAL:Layout 1 · 2017. 12. 28. · - newa izvoz na wlekoto. FFRM pabotuva~kite kapaciteti wopa da gi po~ituvaat odpedbite od Zakonot za bezbednost na xpana, da vovedat