STRES MED ŠTUDENTI REDNEGA IN IZREDNEGA …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12951Gorinsek.pdf · Weil Streß nicht auswählt ist er auch unter den Studenten anwesend, was ich auch im empirischen

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delovisokošolskega strokovnega študija

Smer študija: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

STRES MED ŠTUDENTI REDNEGA INIZREDNEGA ŠTUDIJA

Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Klavdija Gorinšek Kranj, januar 2008

ZAHVALA:

Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik, ki mi je nudila strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge.

POVZETEK:

Stres je lahko prisoten v vseh situacijah in nikoli ne izbira, saj ga doživljamo stari in mladi, moški in ženske, izobraženi in neizobraženi. Prisoten je lahko povsod, doma, na cesti, v šoli, v službi, na počitnicah, in samo od nas je odvisno, kako bomo nanj reagirali. Lahko, da ga bomo pravočasno zaznali in ga odpravili, lahko pa se zgodi, da bomo dovolili, da se stres prelevi v kronični stres, ki ga je potrebno zdraviti. Torej, vse je odvisno od nas.

Ker stres ne izbira, je prisoten tudi med študenti, kar sem v empiričnem delu diplomske naloge tudi prikazala. Na stres študentov vpliva več dejavnikov, eden izmed njih je tudi način študija, ki sem ga natančneje obdelala in ugotovila, da so prisotne nekatere razlike med rednimi in izrednimi študenti. Razlike se kažejo tudi med tistimi, ki so zaposleni, in tistimi, ki niso, ter tistimi, ki živijo v lastnem gospodinjstvu, in tistimi, ki ne.

Pri odpravljanju stresa je najpomembnejše zavedanje, da imamo opravek s stresom, saj je samozavedanje odločilno pri pravočasni odpravi stresa in stresorjev.

KLJUČNE BESEDE: stres stresorji posledice stresa načini odpravljanja stresa stres med študenti

ZUSAMMENFASSUNG:

Streß kann in allen Situationen anwesend sein und wählt nie aus, ihn erleben alte und junge Leute, Männer und Frauen, gebildete und ungebildete. Streß kann überall sein , zuhause, auf der Strasse, bei der Arbeit, in den Ferien und es ist nur von uns abhängig, wie wir auf ihn reagieren. Es kann sein, daß wir ihn rechtzeitig wahrnehmen und ihn abbauen, aber es kann auch sein, daß wir erlauben, das sich Streß in einen chronischen Streß umwandelt und den wir behandeln müssen. Daher ist alles nur von uns abhängig.Weil Streß nicht auswählt ist er auch unter den Studenten anwesend, was ich auch im empirischen Teil des Diploms dargestellt habe. Viele Faktoren beeinflussen den Streß von Studenten, einer von ihnen ist auch die Art des Studiums, den ich gründlicher bearbeitet habe und habe dabei festgestellt, das einige Unterschiede bei regulären und irregulären Studenten auftauchen. Die Unterschiede zeigen sich auch zwischen Arbeitenden und Arbeitslosen und auch zwischen denjenigen, die in eigenem Haushalt leben oder nicht. Beim Abbau von Streß muß einem bewußt sein, dass wir es mit Streß zu tun haben, weil die Selbsterkenntnis entscheidend ist beim rechtzeitigen Abbau von Streß und Stressoren.

SCHLÜSSELWORTE: der Streß die Stressoren die Konsequenz von Streß die Bewältigung von Streß der Streß unter Studenten

KAZALO:

KAZALO TABEL : ..................................................................................... 7

KAZALO GRAFOV :.................................................................................. 7

1. UVOD ...................................................................................................... 81.1.Teorija organizacije ............................................................................................... 91.2.Razlika med profitno in neprofitno organizacijo ................................................. 101.3. Učinkovitost organizacije ................................................................................... 11

2. STRES.................................................................................................... 122.1. Opredelitev stresa................................................................................................ 122.2. Faze stresa:.......................................................................................................... 13

3. STRESORJI: .......................................................................................... 14

4. VRSTE STRESA ................................................................................... 174.1. Kratkoročni in dolgoročni stres .......................................................................... 174.2. Endogeni in eksogeni stres.................................................................................. 174.3. Naravni in umetni stres ....................................................................................... 184.4. Škodljivi in prijazni stres .................................................................................... 18

5. TEŽAVE IN BOLEZNI, KI SO POVEZANE S STRESOM................ 215.1. Reakcije na stres ................................................................................................. 225.2. Stresna situacija .................................................................................................. 22

6. KAKO PREPREČITI STRES:............................................................... 246.1. Prehrana .............................................................................................................. 246.2. Telesna aktivnost ................................................................................................ 256.3. Sprostitvene tehnike............................................................................................ 256.4. Počitek................................................................................................................. 266.5. Tehnike za dolgoročno premagovanje napetosti................................................. 27

7. STRES MED ŠTUDENTI ..................................................................... 307.1. Izredni študij ....................................................................................................... 307.2. Obvladovanje stresa za študente ......................................................................... 30

8. EMPIRIČNI DEL: STRES MED ŠTUDENTI REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA............................................................................ 32

8.1. OPREDELITEV PROBLEMA........................................................................... 328.2. HIPOTEZE OZ. TRDITVE................................................................................ 328.3. METODE IN TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV :....................................... 328.4. POPULACIJA: ................................................................................................... 32

9. REZULTATI RAZISKAVE: ................................................................. 33

10. UGOTOVITVE NA PODLAGI REZULTATOV............................... 49

11. SKLEP.................................................................................................. 50

12. LITERATURA IN VIRI ...................................................................... 51

13. INTERNETNI VIRI............................................................................. 53

14. PRILOGA - ANKETA......................................................................... 54

KAZALO TABEL :Tabela 1: spol med študenti rednega in izrednega študija……………... 27Tabela 2: študijska obremenjenost med študenti ………………………28Tabela 3: zaposlenost med študenti..........................................................29Tabela 4: študijska obremenjenost med zaposlenimi in nezaposlenimištudenti........................................................................................................30 Tabela 5: lastno gospodinjstvo med študenti……………………………31Tabela 6: rezultat študijske obremenjenosti med študenti z lastnim gospodinjstvom in brez……………………………………………………32Tabela 7: pogostost težav med študenti…………………………………33Tabela 8: ali ste pod stresom, če imate izpit ali kolokvij……………….34Tabela 9: navedene situacije razvrstite po stresnost……………………35Tabela 10: kako pogosto zajtrkujejo, kosijo in večerjajo redni študenti...38Tabela 11: kako pogosto zajtrkujejo, kosijo in večerjajo izredni študenti…................………………………………………………………39 Tabela 12: prosti čas med študenti………………………………………40m

KAZALO GRAFOV :Graf 1: spol med študenti rednega in izrednega študija v odstotkih…….27Graf 2: rezultat študijske obremenjenost med rednimi in izrednimi študenti v odstotkih………………………………………………………………...28Graf 3: zaposlenost med študenti v odstotkih…………………………....29Graf 4: rezultat študijske obremenjenosti med zaposlenimi in nezaposlenimi študenti v odstotkih……………………………………….30Graf 5: študenti v lastnem gospodinjstvu v odstotkih…………………....31Graf 6: rezultat obremenjenosti med študenti z lastnim gospodinjstvom in tistimi, ki živijo doma v odstotkih………………………………………...32Graf 7: rezultat stresa pred izpitom med rednimi in izrednimi študenti…34Graf 8: rezultati stresnosti v različnih situacijah med rednimi študenti…36Graf 9: rezultati stresnosti v različnih situacijah med izrednimi študenti.37Graf 10: rezultati prehrambenih navad med rednimi študenti…………..39Graf 11: rezultati prehrambenih navad med Iizrednimi študenti………..40Graf 12: rezultati vprašanja ali imajo anketiranci kaj prostega časa.......41m

Univerza v Mariboru -Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Klavdija Gorinšek : Stres med študenti rednega in izrednega študijja 8

1. UVOD

Stres ni nov pojav, doživljali so ga že naši predniki. Vendar se današnje oblike stresabistveno razlikujejo od tistih iz preteklosti. Nekoč je stres pomagal ljudem preživeti, danes pa predvsem načenja njihovo zdravje. Ne pojavlja se le na delovnem mestu, ampak tudi na drugih področjih človekovega življenja. Delo, družina, študij, prosti čas, vse se prilagaja hitremu tempu življenja, ki nam preprečuje uresničevanje osnovnih vrednot in se ne ozira več na stare vrednote. Ker se v današnjem času ljudje težje prilagajajo številnim spremembam, kot so se nekoč, so tudi dovzetnejši za negativni stres.Zato za človeka ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo.

Obstaja pa tudi možnost, da se stresa zavedamo, a si tega nočemo priznati. V revni družini so starši vsak dan pod stresom, ker se sprašujejo kako bodo poravnali najosnovnejše stroške za preživetje. Dijaki, študentje so pod stresom pred in med izpitom, tudi, ko čakajo na rezultate. Teh primerov bi lahko še naštevali, in tako prišli do ugotovitve, da ni človeka, ki se ne bi vsakodnevno srečeval s stresnimi situacijami.

Iz tega lahko povzamemo, da je stres neizogibna posledica današnjega načina življenja, ki poveličuje predvsem materialne dobrine.

Stres pa ni vedno negativen. Zmagati na tekmovanju ali dobiti dobro službo za katero smo se potegovali je ravno tako stresno. Biološke reakcije, ki se ob tem sprožijo, pa so povsem drugačne. Ščepec stresa ne škoduje, saj lahko življenje začini, vendar je potrebno poudariti, da ga ne sme biti preveč oz. sme ga biti toliko, da ga lahko nadzorujemo. Določena mera stresa nam pomaga, da se spopademo z življenjem, pri čemer pa ne smemo pozabiti na to, da ima vsak človek posebno mero za stres.

Lahko bi rekli, da je stres sinonim za spremembe, kajti vsaka sprememba, naj bo dobra ali slaba povzroča stres. Ker pa smo si ljudje različni se na različne spremembe oz. situacije odzivamo na različne načine. Za nekoga je lahko neka sprememba oz. situacija pozitivna, nekomu drugemu pa je lahko enaka sprememba oz.situacija povsem negativna. Kadar na nas vpliva pozitivno nas spodbuja in žene naprej, ko pa je sprememba oz. situacija na nas vplivala negativno, pomeni, da občutimo strah, jezo, osamljenost, depresijo in druga negativna čustva, ki vodijo v hude zdravstvene težave.

Stres je vsekakor težava sodobnega človeka ne glede na njegovo starost. In ker sem študentka me je zanimalo, kako stres vpliva na študente, kako se spopadajo z njim, kateri študentje so pod večjim stresom, redni ali izredni, in kaj privede študente do stresne situacije.



1.1.Teorija organizacije

Razvoj organizacije je mlada veda in tudi znanost na tem področju sega le v bližnjo preteklost. Osnovna načela in principe so večinoma zapisali kar managerji, ki so sami živeli na posameznih delovnih mestih. Šele v zadnjem času se s tem področjem, gre za pomemben dužben pojav, ukvarja mnogo raziskovalcev s ciljem razumeti in pojasniti prakso managemanta. (Ovsenik, 1995).

To, kar vemo o organizaciji danes, še ni organizirano, podobno trdita Florjančič in Kavran, in dodajata, da čeprav je organizacija stara toliko kot človeška zgodovina, se je znanstveno proučevanje pravzaprav šele začelo. Ves ta čas iščemo vedno boljše metode organizacije dela in nastale so mnoge poznane teorije, od behaviorizma, teorije sistemov, funkcionalne analize do kognitivne teorije itd. (Florjančič in Kavran, 1992).

Organizacija je razmerje, ki zagotavlja odnose med ljudmi. Taka organizacija pa nastane takole: v skupnem bivanju ali delovanju nastajajo med ljudmi razmerja, ki jim dajejo določene vloge, med temi vlogami pa poteka koordinacija, s čimer se zagotavlja obstoj, značilnosti in smotrno delovanje tako nastale združbe. Organizacijski proces jetu tesno povezan, spojen z razmerjem. Statični del definicije je zvezan z njenim dinamičnim delom, tako da je to enoten pojem, v katerem pa je vendarle možno razlikovati statiko in dinamiko in ju tudi ločeno preučevati, seveda le relativno.Definicija vsebuje tudi objekt organizacije, to je tisto, kar se razvija. To so razmerja med ljudmi. V organizaciji nas ne zanimajo osebe, temveč njihova medsebojna razmerja. Brž, ko bi začeli preučevati osebe, bi s tem izpadli iz organizacije, pa tudi iz naše vede v združbo po eni, ter v sociologijo, biologijo in podobno po drugi strani. (Lipovec, 1987)

Organizacijsko - poslovni leksikon navaja da ima beseda organizacija sedem pomenov: organizacija kot sistem; kot proces oblikovanja organizacijskega sistema; kot aktivnost organiziranja; vsaka konkretna organizacijska oblika; kot kvalitativna lastnost družbenih pojavov in odnosov; kot splošna oblika konstituiranja samoupravnih odnosov; kot znanstvena disciplina (Lipičnik, 1994)



Elementi organizacije so predvsem: delovna naloga, ki izhaja iz tehnične delitve dela, ima določen namen, cilj in jo

opredelimo kot človekovo ciljno delovanje; človek, ki je nosilec naloge in prihaja v odnose z drugimi, mora imeti določena

znanja, sposobnosti, psihične in fizične lastnosti ter je snovalec in izvajalec organizacije;

sredstva, ki so materialni in nematerialni pripomočki, za doseganje zastavljenih ciljev;

informacije, ki so pomemben pogoj za izvedbo naloge, saj pomenijo sporočilo, kako lahko nosilec ustrezno opravi svojo nalogo;

proces, saj organizacija deluje procesno, gre za niz aktivnosti, ki potekajo v zaporedju in določenem intervalu. (Ovsenik, 1995)

1.2.Razlika med profitno in neprofitno organizacijo

Lahko bi trdili, da neprofitne organizacije blažijo posledice, ki nastanejo s profitnim delovanjem v družbi. Zato se morajo profitne in neprofitne organizacije razlikovati zlasti po svojem namenu in smislu obstoja. Smisel njihovega obstoja je zlasti humanitarne narave.

Vloga neprofitnih organizacij je spodbujati razvoj pluralnega sistema blaginje in ohranjati ravnovesje, ki ga izrazita usmerjenost v trg in birokratsko delovanje socialne države, stalno ruši. Če želi uravnovesiti svoje delovanje, mora kot protiutež izraziti tržno usmerjenost profitnih organizacij, spodbujati ustanavljanje neprofitnih organizacij, ki se od profitne razlikujejo po:

poslanstvu merjenju zidov načinu strateškega delovanja

Neprofitna organizacija najprej potrebuje vizijo, ki je pričakovana projekcija negotove prihodnosti. Je prihodnja prispodoba in scenarij delovanja na neprofitnem področju. Vizija odraža potencial neprofitne organizacije za oblikovanje dolgoročnih odnosov z uporabniki socialnih storitev. Vizijo oblikujejo ustanovitelji neprofitne organizacije skupaj z njenim vodstvom, ki v njeno strukturiranje vključi tudi vse zaposlene in pogodbene delavce, ne glede na to ali so za svoje delo plačani ali ne. (Ovsenik,Ambrož, 1999)



Načrtovanje neprofitne organizacije:Strateško načrtovanje neprofitne organizacije je dogovorjen način delovanja in trženja, ki ponuja odgovor na vprašanje, kam se bomo usmerili v naslednjih letih. To je proces, ki ga razdelimo na tri faze:

prva faza1. Analiza notranjega okolja (razvoj vizije, poslanstva, skupnih vrednot, razumevanje organizacijske kulture, analiza strateških dejavnikov uspeha).2. Analiza zunanjega okolja (analiza trga z analizo ciljnih skupin-uporabnikov,poslovnih partnerjev in konkurenčnih organizacij-evalvacija, benchmarking)

druga fazaRazvoj marketinške strategije in postavitev marketinških ciljev.

tretja fazaIzpeljava marketinške strategije (Ovsenik, Ambrož, 1999)

1.3. Učinkovitost organizacije

Jacques(1982:2), predlaga dva pristopa k razvoju učinkovite organizacije: prvi izhaja iz nenehnega izboljševanja obstoječih procesov, ki temelji na preurejanju poslovnih in delovnih procesov in njihovem združevanju v širše organizacijske mreže. Drugi način je izboljšati učinkovitost na osebni ravni, ki izhaja iz določitve osrednjih tekmovalnih sposobnosti organizacije, ki jih poznajo vsi socialni akterji v organizaciji in jim sledijo pri doseganju njenih ciljev. Drugi pristop v tem načinu izhaja iz razvoja “organizacije, ki se uči”, katere cilj je naučiti managerje, da se znajo učiti, da potem lahko učijo druge. Tretji pristop v tem načinu izhaja iz procesa učenja, v katerem se managerji naučijo, kako obvladati hierarhijo in se odzivati nanjo in kako naučiti socialne akterje, da razvijejo visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, ki jim omogoča delo v “samo-vodenih skupinah”.

Vsi ti pristopi vodijo k razvoju številnih “organizacijskih trendov”, metod, konceptov sprememb in preurejanj. Problem ne izhaja iz neumnosti in nesposobnosti tistih, ki takšne koncepte predlagajo. Izhaja iz delovanja neustrezno organiziranih organizacij, ki ne morejo slediti naraščajoči tekmovalnosti na globalnem trgu. Neustrezna organizacija poslovnih in delovnih procesov hkrati pomeni tudi nizko izrabo znanja socialnih akterjev, ki se izraža v nizki učinkovitosti organizacije.(Ovsenik, Ambrož, 2006).



2. STRES

2.1. Opredelitev stresa

Kaj pravzaprav pomeni beseda stres? Obstaja več definicij!

Izraz stres izvira iz latinščine. Prvič je bil uporabljen v 17. stoletju v angleščini, in sicer za opis nadloge, pritiska, muke in težave. V 18. in 19. stoletju pa se je splošen pomen besede spremenil. Stres povzroča napetost (Spielberger, 1985).

Trditev, da je stres mogoče izkoreniniti, ne more obveljati, saj se stres pojavlja na vsehpodročjih človekovega življenja in nastaja kot neizogibna posledica medčloveških odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu je treba prilagajati. K telesni ogroženosti iz preteklosti se je v današnjem času pridružila še psihična ogroženost, ki načenja naše samospoštovanje, socialno varnost, položaj v družbi ter odnose z družinskimi člani, prijatelji in sodelavci (Looker in Gregson, 1993).

Beseda stres prihaja iz anglosaksonskega sveta, kjer so jo včasih uporabljali v fiziki zaoznačevanje mehanskega napora. Z besedo stres se tako označujeta zunanji napad in reakcija organizma nanj (Newhouse, 2000).

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske oz. stresorje, to so dogodki, situacije, osebe ali predmeti, katere posameznik doživlja kot stresne elemente, katerih rezultat je stres (Grad, 2004).

Stres je za organizem in nekakšna stereotipna vnaprej pripravljena uvedba izrednega stanja, ki jo zraven duševnih stisk sprožijo ogrožajoča poškodba, bolezen, pretiran napor, stradanje, mraz ali kakšna druga nevarnost. Je izredno močno čustveno stanje, ki naše telo, skupaj z duševnostjo, preusmeri tako kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje (Ihan, 2004).

Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostjo za obvladovanje zahtev na drugi. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za spoprijemanje s temi pritiski odločilno vpliva na doživljanje stresa tako škodljivegakot prijaznega (Looker in Gregson, 1993).

Stres, ki vključuje znake obrambe in prilagajanja, je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Pri tem je stres stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri kateri se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki pripelje do obrambe ali možnega upora (Plozza in Pozzi, 1994).



Stres ni le zdravstveno stanje, temveč tudi splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledica pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj nam pomaga premagovati izzive vsakdanjika, medtem ko previsoka stopnja stresa povzroča neprijetne odzive telesa (Battison, 1999).

Stresa se ne da meriti brez merjenja napetosti, zato je ustrezno in hkrati potrebno interakcijsko razumevanje tega pojava oziroma procesa. Operacionalno ga najlažje opredelimo kot doživetje psihosocialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne, za organizem ogrožujoče, fiziološke procese. Tako opredeljen stres deluje na celotno biopsihosocialno naravo človeka (Selič, 1994).

2.2. Faze stresa:

»Tri stopnje stresne reakcije obvladujejo večino dejavnosti, ki jih opravljajo. V prvi fazi (alarmni) dobi človek moč in zagon. V stopnji odpornosti se dejavnosti odvijajo in v zadnji fazi (izčrpanost), se človek utrudi in omaga« (Looker, Gregson, 1993).

faza alarma faza odpornosti faza izčrpanosti

V fazi alarma je delovanje organizma ponavadi močno vzburjeno; gre za stanje pripravljenosti. Opazni so številni premiki v telesnih procesih (izboljša se prekrvevitev, oskrba s hrano in kisikom, sprostijo se zaloge sladkorja).

V fazi odpornosti se začnejo vključevati določeni mehanizmi, katerih naloga je telesne procese normalizirati in jih vrniti v izhodiščni položaj.

Ko stresna situacija navkljub prilagoditvi traja naprej, se energetske zaloge prizadetega prično počasi prazniti. Takrat se pojavi problem utrujenosti, kar lahko privede do faze izčrpanosti (Rakovec Felser, 1991).



3. STRESORJI:

Danes definiramo stres kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ki povzroča fiziološke procese nevarne organizmu. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Frustracije in konflikti so do neke mere normalen življenjski pojav. So izzivi, ki nas spodbujajo in delajo življenje bolj privlačno in zanimivo. V širšem smislu je stresor vsak vpliv, ki učinkuje na organizem. Vsi stresorji niso škodljivi in obremenjujoči. Za negativni stres je že Selye predlagal naziv distres, ki pa ni tako zelo uporabljena beseda kot stres, s katero v splošni rabi ljudje označujejo distress.(Lindemann, 1977).

Povzročitelje stresa krajše imenujemo stresorji. V vlogi stresorja lahko nastopa karkoli, torej vse tisto kar človeku predstavlja določeno zahtevo, obremenitev in/ali izziv. To so lahko tudi dogodki ali pogoji, ki jih človek zazna kot ogrožajoče ali škodljive in ki povzročajo stanje napetosti (Selič, 1999).

Stresorji so torej vsi dražljaji, ki posameznika pripeljejo v stresno situacijo (Plozza in Pozzi, 1994).

Povzročitelj stresa, stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno, npr. gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom.Strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin:

Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Hrup na delovnem mestu, vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, (relativno) pomanjkanje materialnih dobrin, neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice. Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem. Hud bolnik v družini, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za dosego želenega statusa, konfliktne situacije na delovnem mestu in v zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Zdi se, da je telesno ogroženost pračloveka zamenjala psihična ogroženost današnjega človeka. Kataklizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadanejo večje skupine ljudi, npr. poplave, tornado, letalske nesreče, večji požari, idr. Pred kratkim so bile v Sloveniji poplave, ki so zahtevale psihološko obravnavo in intervencijo prizadetih zaradi prestanega stresa. Tako so skupna čustva in vedenje ljudi ustvarila občutek pripadnosti. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim,



pogosto sami podležejo potravmatskemu stresu. Zato je poglobljeno znanje o stresu potrebno ne le laikom, temveč tudi zdravstvenim delavcem.

Holmesova lestvica stresnih dogodkov (Holmes s sodelavci, 1967)

Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število točk nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres.

zakončeva smrt 100

razveza 73

ločeno zakonsko življenje 65

prestajanje zaporne kazni 63

smrt bližnjega družinskega člana 63

telesna poškodba ali bolezen 53

poroka 47

poravnava zakonskih nesoglasij 45

upokojitev 45

zdravstvene težave družinskega člana 44

nosečnost 40

težave v spolnosti 39

rojstvo 39

spremembe na delovnem mestu 39

večje spremembe finančnega stanja 39

smrt prijatelja 38

zamenjava službe 37

pogosti prepiri z zakoncem 36

zadolžitev za večjo vsoto denarja 35

težave pri poravnavi dolgov in posojil 35

spremenjena odgovornost na delovnem mestu 29

otrok zapusti družino 29



spori s sorodniki 29

pomembni dosežki (napredovanje, nagrade) 28

zakonec (partner) je prekinil razmerje 26

začetek ali konec otrokovega šolanja 26

sprememba stanovanjskih razmer 25

spremembe navad in običajev 24

nesoglasje z nadrejenimi 23

sprememba delovnega urnika ali načina dela 20

zamenjava šole 20

sprememba načina rekreacije 19

sprememba klubskih, družinskih dejavnosti 19

spremenjeno družabno življenje 18

najem posojila ali večje zadolževanje 17

spremenjen način spanja 16

spremenjen način življenja družinskega člana 15

sprememba prehrambenih navad 15

počitnice 13

praznovanje večjih praznikov 12

manjše kršitve zakona 11

Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni tudi na prvi pogled povsem pozitivni trenutki v življenju, npr. poroka, konec otrokovega šolanja, počitnice, praznovanje večjih praznikov, idr. (http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/stres/stresorji/ - Assist. Nena Kopčavar Guček, dr. med)



4. VRSTE STRESA

Poznamo več klasifikacij stresa.

4.1. Kratkoročni in dolgoročni stres

Določeno mero stresa potrebuje vsak posameznik, medtem ko stres trajajoč dalj časa lahko resno ovira delo in zdravje. Kratkoročni stres se da obvladovati s tehnikami sproščanja. Če je posameznik pogosto pod stresom in se ne zna sprostiti, se v njem nabere dolgoročni stres, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave. Te vrste stresa se je možno znebiti le s spremembo življenjskega sloga, vedenja in okolja (Stanković, 2001).

Dolgoročni stres je lahko posledica spleta notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so spremembe načina življenja, slabi odnosi doma ali na delovnem mestu, negativna samopodoba, pomanjkanje spodbud ali nadzora, prizadeta čutila zaradi hrupa, mraza in vročine, pritiski skupine ali prevelika gneča ter pomanjkanje spodbud zaradi izoliranosti, zdolgočasenosti ali enoličnega dela (Battison, 1999).

4.2. Endogeni in eksogeni stres

Stres lahko delimo tudi na endogeni in eksogeni. Endogeni stres so stresne situacije, ki jih ustvari posameznik sam in se jim tudi zlahka izogne .Najbolj razširjeni dejavniki za eksogeni stres so povezani s službo, delovnim časom ter potjo na delo in domov. (Newhouse, 2000).

Med eksogeni stres spada: delo za računalnikom, pot na predavanja, kuhanje, pomivanje posode …

Med endogeni stres spada: kajenje, neprimerna prehrana, pesimističen odnos do sveta, predolgo gledanje televizije …

Stres nastane kot odgovor telesa na pritiske iz okolja. Obremenitve, ki povzročajo stres so lahko:

zunanje (obremenitve v šoli, na delovnem mestu, doma, izguba zaposlitve, ločitev od bližnjih, bolezen …)



notranje (strah pred odgovornostjo, strah pred spremembami, pretirana zahtevnost do sebe …)

4.3. Naravni in umetni stres

Naravni stres pozna vsako živo bitje. V osnovi se deli na obrambno reakcijo preživetja in prijeten stres. Stres, kot posledica občutja ogroženosti, se pojavlja kot reakcija na nevarnosti iz okolja in ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres je v tem primeru naravna reakcija in ni škodljiva telesu. Telo v obrambi, pobegu ali napadu porabi pripravljene nakopičene snovi in se po prenehanju nevarnosti samo uravnoteži na normalno delovanje. Stres kot občutek ugodja je prijetna stran stresa. Ljudje iz nje dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost. Doživljajo ga takrat, kadar:

verjamejo, da usposobljenost presega neko zahtevo, pri tem stresu posameznik občuti željo po čim prejšnjem delovanju. Človek pri tem doživlja prijeten, vznemirljiv občutek pričakovanja pred doživetjem oz. ugodjem;

gre za posledico občutja zadovoljstva, torej gre za občutek sreče v trenutku zadovoljstva ob doseženih ciljih, ob sproščanju in meditaciji ter ob doživljanju hvaležnosti in poroditvi kakšne ideje.

Podoživljanje prijetnega stresa je najboljša obramba proti umetnemu stresu.

Umetni stres, ki mu pravimo tudi škodljivi, se pojavi, kadar zahteve presegajo naše sposobnosti. Je stranski proizvod urejene družbe, ki ljudem vsiljuje vedno višje zahteve ter tako pogojuje eno najhujših bolezni našega časa. Ta vrsta stresa se pojavlja zaradi preobremenjenosti, kot:

posledica resničnih omejitev iz okolja, na katero ne moramo vplivati, teh omejitev pa ne zmoremo ali nočemo sprejeti kot dejstvo;

posledica privzgojenih, namišljenih omejitev, ki nastanejo zaradi moralnih in etičnih vrednot družbe, predsodkov in zastarelega mišljenja. Za vsakim občutkom nesposobnosti se skriva sugerirana omejitev oz. manipulacija različnih avtoritet (Schmidt, 2003).

4.4. Škodljivi in prijazni stres

Škodljivi stres:Kadar možgani ocenijo, da se obeta težko rešljiva, dolgotrajna nevarnost, se poveča izločanje hormona kortizola, ki omogoča dolgotrajno pridobivanje in vzdrževanje energije iz telesnih zalog. Izločanje tega harmona spremljajo občutki žalosti, izgube



nadzora, zbeganosti, predaje in depresivnosti. To je škodljivi stres, ki povzroča številne bolezni, zlasti če traja dalj časa ali pa se le ta nenehno ponavlja (Ihan, 2004).Odziv organizma v nevarnosti zagotavlja, da je celotno telo naglo preskrbljeno z zadostno kolicino kisika, zato zacne takrat srce hitreje in mocneje biti, clovek pa tudi hitreje diha. Nastopijo spremembe v krvi, ki pospešujejo hitrost strjevanja, kar pripomore k hitrejšemu strjevanju krvi v ranah in manjši izgubi krvi. Pri cloveku lahko ta reakcija privede tudi do srcnega infarkta. Kri iz kože in crevesja se usmeri v vitalne organe in mišice, saj je od mišicne aktivnosti odvisno preživetje živali. Pri tem se okrepi tudi mišicna napetost. V nevarnosti se okrepi pozornost in zenici sta razširjeni. Mobilizirajo se ogljikovi hidrati, da je kri bolje oskrbljena s sladkorjem kot virom energije, sprosti pa se tudi mašcoba iz organizemskih zalog (Lindemann, 1977).

Telesni simptomi so:

glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost , škrtanje z zobmi, trzanje obraza, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, občutek kratke sape, slabost, bruhanje, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, tresenje, drhtenje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal ter zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo in suha usta.

Čustveni simptomi so:

poslabšana koncentracija, pozabljivost, pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost ter brezbrižnost, izguba motivacije in nezmožnost sprejemanja odločitev.



Vedenjski simptomi so:

zloraba alkohola in drog, prenajedanje, zvečano kajenje, grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok, nedokončanje nalog, lotevanje vedno novih nalog, težave v komunikaciji, jecljanje, tresenje glasu in laganje, s katerim želimo prikriti napake.(http://www.lek.si/slo/skrb-za-

zdravje/stres/- Zlatka Kralj, dr. med., specialistka splošne medicine)

Prijazni stres:Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. Takšno neravnovesje, ki je pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, je nadvse prijetno in se bistveno razlikuje od neravnovesja, med dojemanjem sposobnosti in zahtev, pri škodljivem stresu. Prijazni stres nas obda s samozavestjo. Stresna reakcija povzroči prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost (Looker in Gregson, 1993). Prijazni stres, evstres, je še posebej mamljiv za moške, ker ga spremlja tudi povečano izločanje spolnega hormona testosterona, ki se zlasti močno izloča, kadar ima moški občutek varnosti, zanosa, ljubezni, nadzora nad položajem in obvladovanjem izzivov. Torej, nikakor ni čudno, da moški izrazito težijo k nevarnim poklicem, npr. piloti, kirurgi, vojaki, politiki ... ( Ihan, 2004).

Znamenja prijaznega stresa:

evforičnost, zanesenost, vznemirjenost, visoka motiviranost; razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost,

občutek zadovoljstva in sreče; umirjenost, uravnovešenost, samozavest; ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost; sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost; marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost (Ihan, 2004).



5. TEŽAVE IN BOLEZNI, KI SO POVEZANE S STRESOM

koronarna srčna bolezen (angina pectoris in srčni infarkt), zvišan krvni tlak, možganska kap, migrena, prebavne motnje, slabost in bruhanje, zgaga, čir na želodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdraženega črevesja in diareja, zaprtje, glavoboli, mišični in žilni krči, bolečine v vratu in hrbtu, sladkorna bolezen, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma prehladi in gripe, spolne težave, kožne bolezni, težave s spanjem, debelost, anoreksija, povečano kajenje, povečano uživanje kofeina in alkohola, jemanje mamil, anksioznost, strah, fobije, obsesije in depresija (Ihan, 2004).



5.1. Reakcije na stres

Stresni odzivi se pogosto pričnejo z močnimi čustvi stiske, vznemirjenosti, nemoči in neobvladovanja situacije ter grozeče nevarnosti, ki se ji ne da izogniti. Takim neprijetnim čustvom kaj kmalu sledi telesni odziv, ki ga najprej opazimo kot pospešeno bitje srca, potenje, pogosto tudi tresavico, slabost, vrtoglavico in omedlevico (Ihan, 2004).

Kadar so ljudje izpostavljeni povzročiteljem stresa, občutijo telesne ali psihične težave. Na stres se ljudje odzivamo zelo različno, nekateri so zanj manj dovzetni, medtem ko drugi zaradi stresa pogosteje posegajo po alkoholu, hrani in cigaretah, doživljajo napade panike, hiperventilirajo, se obsesivno vedejo, so podvrženi fobijam in strahovom, so depresivni, razdražljivi in jezni ter zasvojeni z zdravili, imajo težave z nespečnostjo, kronično utrujenostjo, negativno samopodobo, glavoboli in migreno, visokim krvnim pritiskom in sindromom razdražljivega črevesja (Powell, 1999).

5.2. Stresna situacija

Stresna reakcija je zaporedje različnih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo. Telesni odzivi so prilagojeni okoliščinam, s katerimi se soočamo.

Poznamo dve vrsti stresnih reakcij:

ALARMNA REAKCIJA ali PREPLAHnastane, kadar je situacija za nas resnično nevarna. Telo vključi stanje najvišje pripravljenosti, pri čemer je takoj nared za delovanje, zato je odločitev za BOJ ali BEG hipna.

REZISTENČNA REAKCIJA ali ODPORje reagiranje s preplahom v situaciji, kjer zahteve trajajo dlje časa.

V sodobnem svetu se redko srečujemo s smrtno nevarnimi situacijami (nevarne situacije v prometu, naravne nesreče itd.). Smo pa neprestano izpostavljeni dalj časa trajajočim zahtevam.



Katera reakcija se bo v telesu sprožila, je odvisno od:

- človekovega dojamenja situacije in - presoje, kako je mogoče položaj učinkovito obvladati.

Sicer pa vsaka oblika stresne reakcije izvira iz preplaha, odpora ali mešanice obojega.

Na voljo imamo 3 osnovne oblike presoje položaja:

• “Položaju bom zlahka kos!”

• “Bojim se, da položaju ne bom kos!”

• “Položaju ne bom kos!”

V prvem primeru ne doživimo stresa, v drugem in tretjem pa je lahko stres močan. Stres ni stanje v okolju, temveč v naši notranjosti. (Ihan, 2004).



6. KAKO PREPREČITI STRES:

Za preprečevanje in odpravljanje stresa je najbolj pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se ne pozabimo veseliti izzivov, ki nam jih prinaša sleherni dan. Torej, če znamo poslušati svoja čustva in se ustrezno odzivati na okolje in soljudi, je to najboljše zagotovilo, da bomo pravočasno zadovoljili svoje resnične notranje potrebe, to so prehranske, socialne in čustvene.

Najbolj učinkovito zavarovanje pred stresom je, da se zazremo vase – da se vprašamo, kaj želimo in pričakujemo, da se odločimo, kaj je za nas bolj pomembno in kaj manj.Pri spopadanju s stresom so najpogostejši naslednji štirje pristopi: 1. Spreminjanje razmer – skupni imenovalec temeljnih odločitev ali preprostih dejanj.2. Izboljševanje zmožnosti za obvladovanje stresa – učenje novih veščin (sprostitvene tehnike idr.).3. Spreminjanje zaznavanja položaja – spodbuja k drugačnemu dojemanju različnih pritiskov, s katerim naj bi namesto groženj videli izzive.4. Spreminjanje vedenja – terja veliko časa. Spreminjanje vsakdanjih navad, upočasnitev ritma življenja, več telovadbe, omejitev alkohola (Youngs, 2001).

6.1. Prehrana

Raznolika prehrana je poglavitna za zdravje. Zelo pomemben obrok je zajtrk. Zdrava prehrana je tista, ki je uravnotežena, sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralov in drugih elementov.

Zdrava prehrana mora vsebovati:

čimveč žitaric in žitnih izdelkov (40 %); torej črnega kruha, testenin, riža, kašnatih jedi;

sadje in zelenjavo (35 %); najmanj ena tretjina naj bo svežega sadja in svežih solat (300 do 400 g na dan);

mlečne izdelke, ribe, jajca, perutnino, meso klavnih živali itd. (20 % oz. ne več kot 100 g pustega mesa ali njegovih substitutov na dan);

čim manj slaščic, maščob in sladkorjev (največ 5 % na dan).

Paziti je treba na količino hrani dodane soli. Prehranjevati se je potrebno počasi, pri čemer ne smemo pozabiti na zmernost obrokov. Alkoholu, kajenju in pravi kavi se je priporočljivo čimbolj odreči, enako velja za živila z visoko vsebnostjo holesterola. Pomembno je uživati dovolj tekočine, predvsem čiste pitne vode (najmanj 1,5 litra na dan). (Rakovec Felser, 1991).



6.2. Telesna aktivnost

Vzrokov stresa največkrat sicer ne moremo odpraviti, lahko pa z različnimi metodami premagamo njegove posledice. Ena od zelo učinkovitih metod, s katerimi lahko vplivamo na svoje počutje, je gibanje. Številne raziskave ugotavljajo, da so pokazatelji mentalnega zdravja v tesni povezavi s telesno dejavnostjo. To sicer ne pomeni, da se telesno aktivni ljudje ne soočajo s stresom, ampak da telesna aktivnost blaži učinke stresa vsakdanjega življenja. Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki redno vadijo in vzdržujejo razmeroma visoko raven telesne pripravljenosti, manj občutljivi za negativne posledice stresa. Redna telesna vadba vpliva na zmanjšanje občutkov tesnobe, hkrati pa povečuje človekove sposobnosti za bolj učinkovito spoprijemanje z vzroki za nastanek tesnobe. S telesno vadbo lahko vplivamo tudi na zmanjšanje občutkov depresivnosti, saj izsledki številnih študij dokazujejo, da se po telesni vadbi pomembno izboljša posameznikovo razpoloženje. Gibanje ima pozitiven vpliv na zmerne ter občasne občutke depresivnosti, s katerimi se srečujemo vsi zdravi posamezniki, vpliva pa tudi na bolezenske oblike depresivnosti. Zaradi tega redna telesna vadba, predvsem aerobna, pogosto dopolnjuje program psihoterapije depresivnih bolnikov. Telesna vadba vpliva tudi na povečanje splošne storilnosti, in s tem učinkovitosti pri delu, poleg tega pa koristno vpliva tudi na intelektualno dejavnost. Rezultati številnih študij kažejo, da ima gibanje pozitivne učinke tudi na čustvena stanja, posameznikovo samospoštovanje, samopodobo in doživljanje samega sebe.

6.3. Sprostitvene tehnike

Tehnike sprošcanja so zelo preproste in hkrati zelo uporabne. Vsakodnevno jih namreč uporabljajo številni športniki, poslovneži in drugi ljudje, ki se pri svojem delu srecujejo s pogostim in intenzivnim stresom. Morda bomo imeli na začetku nekaj težav s tem, da bomo "izklopili" zunanji svet in se osredotočili samo na svoje telo. Prav tako pa je mogoče, da bosmo imeli težave z usmerjanjem pozornosti na posamezne dele telesa. Pri tem si lahko pomagamo tako, da si navodila za sproščanje sami posnamemo na kaseto oziroma zgoščenko ali pa si kupimo kakšno že posneto. Bolj pogosto bomo uporabljali relaksacijske tehnike, bolj učinkovite bodo, mi pa bolj sprošceni. Velja poskusiti!

Ena najučinkovitejših metod sproščanja, ki v trenutku razsvetli notranjost in okolico človeka je gotovo nasmeh. Čeprav se morda sliši kar preveč preprosto, je vredno poizkusiti - z nasmehom občutimo takojšnje zmanjšanje napetosti in težave se zdijo manj ogrožujoče.



Zelo preprosta tehnika sproščanja, ki jo lahko uporabimo prav vsi, tudi na delovnem mestu, pa je osredotočenje na dihanje - najdemo miren kotiček, zapremo oči in blago, mirno vdihnemo in izdihnemo, pri izdihu dovolimo ramam, ki so pogosto zakrčene v dvignjen "obrambni" položaj, da se počasi spustijo navzdol, nežno zravnamo hrbtenico in začutimo blagodejno sproščanje hrbteničnih mišic; še en vdih in še en izdih, brez prisile, počasi, kakor nam narekujejo sama pljuča in ob dihanju si dovolimo začutiti tudi celo naše telo, od podplatov do vrha glave, se mu zahvaliti in ga napolniti s svetlobo diha življenja.

Najbolj znane so vadbe tai či, joga, virtualno sproščanje, aerobni treningi, torej avtogeni treningi.

Avtogeni trening spada med tehnike za mentalno sproščanje. Sestoji se iz šestih vaj, za katere je značilen določen vrstni red in ki jih je potrebno izvajati v položaju popolnega počitka. Metoda temelji na samozmanjševanju napetosti preko psihične koncentracije. Njen cilj je ublažiti odmev čustvenih pojavov. Avtogeni trening lahko oz. mora potekati samo pod vodstvom in nadzorom usposobljenega terapevta, ko pa se ga posameznik dobro nauči, lahko vaje dela sam. Zmanjševanje napetosti psihične koncentracije torej dosežemo v šestih stopnjah. Prva stopnja je popuščanje mišične napetosti (vaja teže), druga stopnja je popuščanje napetosti v žilnih stenah (vaja toplote), sledeče stopnje so: vaja za srce, vaja za dihanje, vaja za sončni pletež in vaja za hladno čelo (Plozza in Pozzi, 1994).

6.4. Počitek

Druga učinkovita metoda, s katero lahko zmanjšamo negativne učinke stresa, je počitek. Ob preobilici dela in številnih nalogah, ki jih moramo izpolniti v vsakdanjem življenju, pogosto pozabimo na počitek. Različne študije kažejo, da je zadosten počitek nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. Zavedati se moramo, da nihče, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki, ne morejo ves čas učinkovito delovati s polno močjo. Znano je, da se po počitku izboljšajo sposobnost koncentracije ter druge intelektualne sposobnosti, počivanje pa ima pozitiven vpliv tudi na posameznikovo razpoloženje ter čustveno stanje

Spanje je pomemben dejavnik pri spoprijemanju s stresom in je ena izmed pomembnejših potreb. Po modernem gledanju je spanje varovalni mehanizem, ki preprečuje, da bi prišlo do okvare našega organizma zaradi pretirane utrujenosti. Med spanjem se uskladišči nova energija za prihajajoči dan. Za zdravo življenje je spanje torej nujno potrebno, za živce pa je najpomembnejši počitek spanje (Luban-Plozza, Pozzi, 1994).



6.5. Tehnike za dolgoročno premagovanje napetosti

Glavni povzročitelji stresa in šibkega duševnega zdravja so življenjske preizkušnje inpomanjkanje določenih sposobnosti. Ljudje, ki trpijo zaradi stresa in duševnih težav, imajo škodljive vedenjske vzorce in pomanjkljive sposobnosti premagovanja stresa. Enako kot smo se naučili delovanja in mišljenja, ki nam povzročata stres, si lahko pridobimo nove veščine in se naučimo spreminjanja škodljivih vedenjskih in miselnih vzorcev.Spodaj je navedenih 12 korakov, ki so lahko v pomoč pri dolgoročnem odpravljanjunapetosti in vodijo do trdnega duševnega zdravja. Izvajati jih je potrebno v takšnemvrstnem redu, kot so zapisani:

1. Sprejmimo odgovornost za svoje življenjeZa svoje misli, dejanja, čustva, odločitve in njihove posledice smo odgovorni sami. Če te odgovornosti ne bomo sprejeli, si namreč ne bomo prizadevali za spremembo, ampak bomo za svoj način mišljenja in čustvovanja krivili neprijazno življenje in druge ljudi.

2. Postanimo prilagodljiviPotrebe imamo vsi, v stresu pa smo samo, kadar te potrebe postanejo prevelike. Sprejmimo filozofijo prilagodljivosti – spremenimo, kar lahko, prilagodimo pa se tistemu, česar ni moč spremeniti. Znebimo se črno-belega in skrajnostnega načina razmišljanja in iz svojega besedišča črtajmo besedo »moram«.

3. Sprejmimo resničnost kot mešanico dobrega in slabegaSprijazniti se je potrebno s tem, da je svet nepravičen, da se včasih zmotimo, da se stvari spreminjajo in da okoliščine niso vedno jasne oz. samo črne ali samo bele. Svet in mi sami smo mešanica dobrega in zla. Nihče ni samo slab ali samo dober, in najbolje je, da se s tem sprijaznimo.

4. Uživajmo v trenutkihČlovek se mora kdaj pa kdaj ustaviti in razmisliti o svetu in svojem mestu v njem. Prav je, da si zastavimo cilje, vendar ne smemo biti njihovi sužnji. Uživati je potrebno v potovanju do cilja, ne le v samem cilju. Namerno spreminjajmo tempo svojega življenja; dejavnim obdobjem naj sledijo obdobja miru. Privoščimo si smeh, zabavo, spremembe in ustvarjalnost.

5. Naučimo se živeti s frustracijamiČlovek z namernim izpostavljanjem težkim in neprijetnim situacijam razvije odpornost na frustracije. Take situacije obravnavajmo kot izziv in ne kot nekaj, čemur se je treba



izogniti. Odziv »Tega ne prenesem.« zamenjajmo s »To mi sicer ni všeč, vendar lahkoprenesem.«. Frustracije so nujen del življenja in so pomembne za oseben razvoj.

6. Skrbimo zase in se imejmo radiLjudje smo zmotljiva bitja, zapletene mešanice dobrega in zlega, moči in slabosti.Sprijaznimo se s svojo edinstvenostjo. Sami sebe imejmo radi, ali pa se vsaj potrudimo in v sebi poiščimo strani, ki nam bodo všeč. Skrbimo zase in se ne odzivajmo na privzgojene občutke krivde. Skrbimo za svoje telo, uživajmo zdravo hrano in bodimo telesno dejavni. Do sebe bodimo radodarni.

7. Izražajmo pozitivna in negativna čustvaSvoje misli, vtise in čustva izražajmo odkrito in samozavestno, ne da bi posegali v pravice drugih. Naučimo se reči »ne«. Sprijaznimo se s tem, da imamo ljudje različne želje in potrebe, in da so razlike med nami pogosto vir jeze, žalosti in razočaranja, ki jih ne smemo skrivati. Ne pozabimo na zdravilnost smeha.

8. Prizadevajmo si za uresničitev svojih ciljevOdločimo se, kaj pričakujemo od življenja in kaj je za nas pomembno. Za vsako področje življenja posebej si določimo kratkoročne in dolgoročne cilje. Cilji so potrebni, ker dajejo življenju smer in pomen. Bodimo vztrajni, a prilagodljivi. Cilji morajo biti med seboj usklajeni in ne preveč zahtevni. Zavedajmo se, da je vsak dolgoročen cilj povezan s kratkoročnimi frustracijami.

9. Razmišljajmo racionalno in ustvarjalnoNamesto nekritičnega sprejemanja tujih nasvetov za vsak problem poiščimo lastno rešitev. Vedno preverimo, ali so na voljo še kakšne druge možnosti. Premislimo, kakšna prepričanja so nam vcepili starši. Bodimo pozorni na miselno togost in izkrivljeno logiko. Postanimo gospodar svojega življenja. Spodbujajmo ustvarjalnost in spontanost.

10. Upravljajmo s svojim časom in vzdržujmo ravnotežjePrizadevajmo si za ravnotežje med delom in prostim časom, med družino in prijatelji, med samoto in družabnostjo. Zavedajmo se svojih ciljev in si določimo svoj urnik in svoje prednosti. Kdaj pa kdaj si vzemimo čas za kritičen razmislek o svojih vrednotah in življenjski uravnoteženosti.

11. Poiščimo si konjičke in zanimive dejavnostiPreizkusimo različne vrste dejavnosti, dokler ne najdemo nečesa, kar nas resnično veseli in izpolnjuje. Začnimo se ukvarjati z novim hobijem, naj nam ne bo škoda časa in truda. Če nam prvi hobi ne bo ustrezal, si poiščimo še druge, čim pestrejše dejavnosti.



12. Razvijajmo in ohranjajmo odnosePrijateljstvo je treba razvijati in negovati. V stikih z drugimi bodimo iskreni in pozornoposlušajmo. Ljudi sprejemajmo takšne, kakršni so, in jih ne poskušajmo spremeniti. Nebodimo prestrog kritik. Razvijmo široko mrežo znancev in prijateljev ter organizirajmoredna srečanja z njimi. Spoštujmo ljudi, s katerimi smo lahko sproščeni in taki, kakršnismo v resnici (Powell 1999).



7. STRES MED ŠTUDENTIStres je prisoten tudi med študenti. Najpogosteje se pojavlja pred izpiti in predvsem takrat, ko se zavedamo dejstva, da smo se učili prekratek čas. Na nekatere vpliva stress bolj na druge pa manj.

Najpogosteje imajo učne težave tisti, ki si ne znajo razporediti časa. Če si težko najdemo čas za učenje, si ga moramo enostavno določiti. Najbolje je, da si napišemo dnevni in tedenski urnik opravil in se tega tudi držimo. Napisati je potrebno vsa opravila, ki jih moramo opraviti do nekega dne, pri čemer pa ne smemo pozabiti obkljukati tistih, ki smo jih že opravili.

7.1. Izredni študij

Izredni študij je danes že zelo uveljavljena oblika študija, s katero lahko posameznik združuje delo in študij.Drugačna struktura in organizacija predavanj je prijazna tistim, ki so že zaposleni, tistim, ki iščejo kombinacijo zaposlitve in študija, kot tudi tistim, ki bi radi študirali z več svobode in več individualnega pristopa.Zaporedni način izvajanja predavanj in sprotno opravljanje izpitov vse do diplome (sistem predavanje – izpit, predavanje – izpit ...) študenti izrednega programa omogočata, da dobro izkoristijo svoj čas. Predavanja potekajo načeloma v popoldanskem času in v manjših skupinah. Izredni študij je po vsebini in pridobljenem znanju identičen rednemu študiju.

7.2. Obvladovanje stresa za študente

Pred testom:

Dobro se pripravite. Ukvarjajte se s kako športno panogo. Noč pred izpitom se dobro naspite. Izpita se lotite samozavestno. Test vzemite kot priložnost, da pokažete, koliko

ste se učili, in ste za to nagrajeni. Ne odidite na izpit s praznim želodcem. Tik pred izpitom se poskusite sprostiti. Ne poskušajte ponoviti vse snovi v zadnji minuti.



Med testom:

Podrobno preberite navodila. Porazdelite si čas, ki ga imate na voljo za reševanje, po posameznih nalogah. Med pisanjem občasno spremenite položaj sedenja. Če na kako vprašanje ne znate odgovoriti, ga preskočite in se k njemu vrnite na

koncu, če vam ostane kaj časa. Ne postanite panični, ko vidite, kako nekateri sošolci hitijo pisati, saj ni

pomembno, kdo konča prvi. (http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/stres/-povzeto po :Zlatka Kralj, dr. med., specialistka splošne medicine)



8. EMPIRIČNI DEL: STRES MED ŠTUDENTI REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA

8.1. OPREDELITEV PROBLEMA

V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva maksimum. S stresom se srečujemo tudi med študijem. Zanima me, kakšna je razlika med študenti rednega in izrednega študija in kakšne so posledice stresa med njimi. Jasno je, da so oboji podvrženi stresu. Mene je zanimalo, kje se skriva razlog za to. Ali na to vpliva študij, predavanja, profesorji ali mešanica študijskih in drugih obveznosti. Raziskala bom tudi ali so tisti študentje, ki so zaposleni in živijo v lastnem gospodinjstvu, bolj podvrženi stresu.

8.2. HIPOTEZE OZ. TRDITVE

HIPOTEZA 1: redni študentje so študijsko bolj obremenjeni kot izredni študentje;HIPOTEZA 2: med izrednimi študenti je več zaposlenih kot med rednimi, študentje, ki so zaposleni so študijsko bolj obremenjeni kot nezaposleni študentje;HIPOTEZA 3: med študenti, ki živijo v lastnem gospodinjstvu, prevladujejo izredni študenti, ki v večini živijo sami zase in so zato bolj študijsko obremenjeni kot tisti, ki ne živijo v lastnem gospodinjstvu;HIPOTEZA 4: stres pred izpiti je bolj prisoten med rednimi študenti;HIPOTEZA 5: študenti se ne prehranjujejo redno;HIPOTEZA 6: redni študenti imajo več prostega časa od izrednih.

8.3. METODE IN TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV :

Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili deskriptivni pristop, znotraj katerega bomo uporabili naslednje metode:

metoda deskripcije (opisovanje dejstev, procesov in pojavov) in metoda kompilacije (povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in

rezultatov drugih avtorjev, ki so ustrezno citirani),V analitičnem delu bomo uporabili anketni vprašalnik. Sestavila sem 20 vprašanj, ki se nanašajo ne stres med študenti. Zanimalo me je ali so študenti izrednega študija bolj obremenjeni kot študenti rednega študija.

8.4. POPULACIJA:

Anketo sem izvedla med študenti Filozofske fakultete Maribor. Anketirala sem 48 študentov, in sicer 24 rednih in 24 izrednih. Med njimi je bilo 12 moških in 36 žensk.



9. REZULTATI RAZISKAVE:

Povezava med spolom in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %MOŠKI 8 33 4 17ŽENSKE 16 67 20 83

24 100 24 100Tabela 1: spol med študenti rednega in izrednega študija

SPOL MED ŠTUDENTI

0

20

40

60

80

100

REDNI IZREDNI

OD

ST

OT

KI

MOŠKI ŽENSKE

Graf 1: spol med študenti rednega in izrednega študija v odstotkih

.Med rednimi študenti sem anketirala 8 moških, kar predstavlja 33%, in 16 žensk,kar predstavlja 67% vseh anketiranih rednih študentov. Med izrednimi študentisem anketirala 4 moške, kar predstavlja 17%, in 20 žensk, kar predstavlja 83%vseh anketiranih izrednih študentov.



Povezava med študijsko obremenjenostjo in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %SEM RAVNO PRAV OBREMENJEN

4 17 3 13

SEM PREOBREMENJEN 20 83 21 87NISEM OBREMENJEN 0 0 0 0Tabela 2: študijska obremenjenost med študenti

OBREMENJENOST MED ŠTUDENTI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

SEM RAVNO PRAVOBREMENJEN

SEMPREOBREMENJEN

OD

ST

OT

KI

REDNI

IZREDNI

Graf 2: rezultat študijske obremenjenost med rednimi in izrednimi študenti v odstotkih

HIPOTEZA 1:Posebne povezave med študijsko obremenjenostjo in načinom študija nisem zasledila, saj tako redni kot izredni študenti menijo, da so obremenjeni. Potrebno pa je povdariti, da niti med rednimi niti med izrednimi, ni študenta, ki bi menil, da ni obremenjen. Za to vidim razlog v dinamiki in načinu življenja, ki je iz dneva v dan bolj stresno. Nekoliko več je izrednih študentov, ki menijo, da so preobremenjeni, saj je takih kar 87%, kar je na nek način razumljivo, saj le ti povečini skrbijo sami zase. Tudi redni študenti v veliki večini, in sicer 83%, menijo, da so preobremenjeni, kar pa spet lahko povežemo z delom, a tokrat v okviru študentskega dela.



Povezava med zaposlenostjo in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %ZAPOSLEN 1 4 20 83ŠTUD.SERVIS 11 46 4 17NE DELAM 12 50 0 0

24 100 24 100Tabela 3: zaposlenost med študenti

ZAPOSLENOST MED ŠTUDENTI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

ZAPOSLEN ŠTUD.SERVIS NE DELAM

OD

ST

OT

KI

REDNI

IZREDNI

Graf 3: zaposlenost med študenti v odstotkih

Rezultati me niso presenetili. Med izrednimi študenti tako ne najdemo niti enega študenta, ki ne bi delal, medtem ko je med rednimi kar polovica takšnih. Ostala polovica v večini dela preko študentskega servisa, in sicer 46%, in samo 4% so redno zaposleni. Med izrednimi študenti je slika ravno obratna, saj je kar 83% redno zaposlenih in samo 17% jih dela preko ponudnikov študentskih del. Kot sem že omenila me rezultati niso presenetili, saj se tisti, ki že imajo službo, raje odločijo za izreden študij.



Poveza med študijsko obremenjenostjo in zaposlenostjo študentov

OBREMENJENOST ZAPOSLENI % PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA

% NEZAPOSLENI %

SEM RAVNO PRAV OBREMENJEN

3 14 2 13 3

SEM PREOBREMENJEN

18 86 13 87 9 75

SEM NEOBREMENJEN

0 0 0 0 0 0

Tabela 4: študijska obremenjenost med zaposlenimi in nezaposlenimi študenti

OBREMENJENOT MED ZAPOSLENIMI IN NEZAPOSLENIMI ŠTUDENTI

0102030405060708090

100

SE

M R

AV

NO

PR

AV

OB

RE

ME

NJE

N

SE

MP

RE

OB

RE

ME

NJE

N

SE

MN

EO

BR

EM

EN

JEN

OD

ST

OT

KI

ZAPOSLENI PREKO ŠTUD. SERVISA NEZAPOSLENI

Graf 4: rezultatit študijske obremenjenosti med zaposlenimi in nezaposlenimi študenti v odstotkih



HIPOTEZA 2:Rezultat oziroma hipotezo lahko sprejmemo, saj vidimo da je 83% izrednih študentov zaposlenih, 17% jih dela preko študentskega servisa in nobeden ni nezaposlen. Med rednimi študenti pa je le 4% zaposlenih, 46% jih dela preko študentskega servisa in kar 50% je nezaposlenih.Od tega je 86% študentov, ki so zaposleni preobremenjenih,87% študentov, ki delajo preko študentskega servisa in 75% tistih, ki niso zaposleni. Iz tega lahko sklepamo da hipotezo oz. trditev sprejmemo.

Povezava med lastnim gospodinjstvom in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %DA 6 25 12 50NE 18 75 12 50

24 100 24 100Tabela 5: lastno gospodinjstvo med študenti

LASTNO GOSPODINJSTVO

0

10

20

30

40

50

60

70

80

REDNI IZREDNI

OD

ST

OT

KI

DA

NE

Graf 5: študenti v lastnem gospodinjstvu v odstotkih



Povezava med študijsko obremenjenostjo in lastnim gospodinjstvom:

OBREMENJENOST LASTNO GOSP. % NIMAJO LASTNEGA GOSP.

%

SEM RAVNO PRAV OBREMENJEN

2 11 6 20

SEM PREOBREMENJEN

16 89 24 80

NISEM OBREMENJEN

0 0 0 0

Tabela 6: rezultat študijske obremenjenosti med študenti z lastnim gospodinjstvom in brez

ŠTUDIJSKA OBREMENJENOST MED ŠTUDENTI Z LASTNIM GOSPODINJSTVOM IN BREZ

0102030405060708090

100

SE

M R

AV

NO

PR

AV

OB

RE

ME

NJE

N

SE

MP

RE

OB

RE

ME

NJE

N 0

OD

ST

OT

KI

LASTNO GOSPODINJSTVO NIMAJO LASTNEGA GOSP.

Graf 6: rezultat obremenjenosti med študenti z lastnim gospodinjstvom in tistimi, ki živijo doma v odstotkih



HIPOTEZA 3:

Lastno gospodinstvo v manjši meri vpliva na študijsko obremenjenost, saj ni študenta, ki bi menil, da ni obremenjen. Nekoliko već je študentov, ki živijo v lastnem gospodinjstvu in menijo, da so preobremenjeni, in sicer 89%, kot enako mislečih študentov, ki ne živijo v lastnem gospodinstvu, saj je takih 80%. Rezultati so pričakovani, saj lastno gospodinjstvo od človeka zahteva dodaten napor in delo.

Težave ki jih opažate v zadnjem času rangirajte po pogostosti

POGOSTO VČASIH REDKO (več kot 1x tedensko)(več kot 1x na mesec)(manj kot1x na mesec)

redni izredni redni izredni Redni izredniAli imate bolečine v plečih ali vratnih mišicah

5 5 11 12 8 7

Ali imate težave s spanjem

5 0 11 14 8 10

Ali imate prebavne motnje

2 1 4 11 18 12

Ali se počutite nenavadno utrujenega

5 3 12 18 7 3

Ali imate pogosto glavobol

3 2 7 5 14 17

Ali je vaš krvni tlak previsok

2 2 1 0 21 22

Ali imate občasno nerazložljivo vrtoglavico

3 7 8 2 13 15

Ali kadite da bi se pomirili

8 9 4 6 12 9

Ali neredno jeste 8 4 10 11 6 9Ali vas kdaj sili na bruhanje

1 2 3 1 20 21

Ali pijete (alkohol) da bi se sprostili

4 2 5 5 15 17

Ali imate težave na področju spolnosti

1 2 6 3 17 19

Ali imate nepojasnjene kožne

3 2 6 6 15 16



izpuščajeAli se hitro ujezite 5 3 15 9 4 12Ali se hitro preplašite

4 3 9 9 11 12

Ali ste občutljivi na vreme

4 4 9 11 11 9

Ali imate bolečine pri srcu

1 2 9 5 14 17

Ali uživate sladkarije

16 8 5 11 3 5

Ali ste potrti 2 3 9 10 13 11skupaj 82 64 144 149 230 243Tabela 7: Pogostost težav med študenti

Z vprašanjem, če imajo anketirani katero od zgoraj naštetih težav, ki so tipične težave ljudi, ki so podvrženi stresu, sem hotela dobiti podatek, koliko anketiranih bi lahko bilo podvrženo stresu. Najpogostejši odgovor je bil, da imajo anketirani zgoraj neštete težave redko (manj kot enkrat na mesev). Malenkost bolj izstopajo redni študentje.

Pri tistih rednih študentih, ki imajo pogosto katero od naštetih težav, se najpogostejepojavi uživanje sladkarij, neredna prehrana in kajenje. Pri izrednih študentih se zraven uživanja sladkarij in kajenja pojavlja še pogostejša vrtoglavica.

Tistih anketiranih študentov, ki so več kot 5x odgovorili, da imajo pogosto katero izmed zgoraj naštetih težav je 23%, od tega 29% rednih in 17% izrednih. Vsi anketirani, ki so več kot pet krat odgovorili z pogosto, menijo, da je vzrok za njihove težave stres. 36% jih je poiskalo zdravniško pomoč, v večini specialista.

Povezava med stresom pred izpitom in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %DA 19 79 20 83NE 5 21 4 17

24 100 24 100Tabela 8: ali ste pod stresom, če imate izpit ali kolokvij:



STRES PRED IZPITOM

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

REDNI IZREDNI

OD

ST

OT

KI

DA

NE

Graf 7: rezultat stresa pred izpitom med rednimi in izrednimi študenti

HIPOTEZA 4:Iz tega je razvidno da so tako redni kot izredni študenti pred izpitom pod stresom. Pod stresom ni le 5% rednih in 4% izrednih študentov. Tako ugotovimo, da hipotezo št. 5 zavržemo, ker je razlika zalo majhna. Od tega je 95% izrednih študentov navedlo, da je vzrok za stres pred izpitom v njih samih. Redni študenti najdejo vzrok za stres pred izpitom 62% v njih samih, 25% je vzrok profesor, 13% jih odgovori da je vzrok partner. Tako izredni kot redni študenti se pred izpitom sproščajo z učenjem, da se družijo s prijatelji, se rekreirajo. Pri 67% rednih študentov se stres pred izpitom od izpita do izpita razlikuje, zakar je v večini primerov krivo znanje oz. neznanje ki ga imajo, sledi profesor, snov. Izrednih študentov je 71% pri katerih je pravtako za različno stopnjo stresa pred izpiti v večini primerov krivo znanje oz. neznanje ki ga imajo, ter sama snov.



Povezava med različnimi situacijami in stresnostjo:

ZELO STRESNA STRESNA DELNO STRESNA NI STRESNAredni izredni redni izredni redni izredni redni izredni

Spor združino ali s prijateljem

8 8 9 11 6 4 1 1

Pokvarjen rojstni dan

2 2 3 4 12 13 7 5

Zlomljena peta ali odprta zadrga na hlačah

0 2 0 3 9 6 15 13

Bolezen 3 9 9 7 10 4 2 4Finančne zadeve

4 8 12 10 5 6 3 0

Pokvarjen avtomobil

7 2 5 13 9 7 3 2

Slabo vreme, ki uniči izlet ali piknik

0 1 2 0 7 13 15 10

zamude 2 1 2 6 9 13 11 4SKUPAJ 26 33 42 54 67 66 57 39Tabela 9: navedene situacije razvrstite po stresnosti



STRESNOST V POSAMEZNIH SITUACIJAH MED REDNIMI ŠTUDENTI

0

10

20

30

40

50

60

70

zelostresnasituacija

stresnasituacija

delnostresnasituacija

ni stresnasituacija

OD

ST

OT

KI

spor z družino ali spartnerjem

pokvarjen rojstni dan

zlomljena peta ali odprtazadrga na hlačah

bolezen

finančne zadeve

pokvarjen avtomobil

slabo vreme, ki uniči izletali družinski piknik

zamude

Graf 8: Rezultati stresnosti v različnih situacijah med rednimi študenti

Iz grafa je razvidno, da so tako redni kot izredni študenti pred izpitom pod stresom. Stresu ni izpostavljenih le 5% rednih in 4% izrednih študentov. Tako ugotovimo, da lahko hipotezo št. 5 zavržemo, saj je razlika zelo majhna. Velika večina, in sicer 95% rednih študentov, je navedla, da vidijo vzrok za stres pred izpitom v njih samih. Izredni študenti najdejo vzrok za stres pred izpitom v njih samih,62%, v 25% vidijo vzrok v profesorju, v 13% pa je vzrok partner. Tako izredni kot redni študenti se pred izpitom sproščajo z učenjem, da se družijo s prijatelji, se rekreirajo. Pri 67% rednih študentov se stres pred izpitom od izpita do izpita razlikuje, zakaj je v večini primerov krivo znanje oz. neznanje, ki ga imajo, sledi profesor in snov. 71% izrednih študentov je takšnih, pri katerih je prav tako za različno stopnjo stresa pred izpiti v večini primerov krivo znanje oz. neznanje, ki ga imajo, ter sama snov, ki jo bodo pisali ali odgovarjali.



STRESNOST V POSAMEZNIH SITUACIJAH MED IZREDNIMI ŠTUDENTI

0

10

20

30

40

50

60

zelostresnasituacija

stresnasituacija

delnostresnasituacija

ni stresnasituacija

OD

ST

OT

KI

spor z družino ali spartnerjem

pokvarjen rojstni dan

zlomljena peta ali odprtazadrga na hlačah

bolezen

finančne zadeve

pokvarjen avtomobil

slabo vreme, ki uniči izletali družinski piknik

zamude

Graf 9: rezultati stresnosti v različnih situacijah med izrednimi študenti

Tako rednim kot izrednim študentom se zdi spor z družino ali zelo stresna ali stresna situacija, kar je razumljivo, saj smo ljudje po večini zelo navezani na družino. Pri tem je potrebno povedati, da samo en reden in en izreden študent meni, da spor z družino ni stresna situacija. Pokvarjen rojstni dan se tako rednim kot izrednim študentom zdi delno stresna situacija, kar je razumljivo, saj smo študenti že dovolj stari, da vemo, dapokvarjen rojstni dan, ni nič tako groznega in da ga lahko popravimo na kak drug dan.Zlomljena peta ali odprta zadrga na hlačah se študentom ne zdi stresna situacija, saj odgovori kažejo na nestresno in delno stresno situacijo, pri čemer pa set ne zasledimo na kakšno večjo razliko med rednimi in izrednimi študenti. Razlog za to lahko vidimo v starosti in zrelosti študentov. Bolezen študenti zelo različno dojemajo, saj je za nekatere študente bolezen stresna, za druge zelo stresna, za tretje delo stresna, za peščico pa tudinestresna situacija. Tukaj se pokažejo razlike med rednimi in izrednimi študenti, saj je največ izrednih študentov odgovorilo, da jim je bolezen zelo stresna ali stresna situacija, medtem ko so redni študenti v večini odgovorili z delno stresno ali stresno situacijo. To je na nek način razumljivo, saj so izredni študenti starejši, torej na nek način bolj zreli in zato bolj zrelo gledajo na bolezen. Finančne težave so za večino študentov, ne glede na način študija, stresna situacija. Potrebno pa je poudariti, da je veliko izrednih študentov odgovorilo z zelo stresno situacijo, kar lahko povežemo z življenjem v lastnem gospodinjstvu. Pokvarjen avtomobil je različno stresna situacija, kar lahko povežemo s tem ali avto predstavlja prevozno sredstvo na delo in na



fakulteto, in če le to predstavlja je po mojem mnenju to za posameznika zelo stresna situacija. Po moje pa je prav tako stresna situacija za tistega, ki mu avtomobil pomeni vse. In ravno odgovori na to vprašanje najbolj kažejo, da stresorji na posameznikarazlično vplivajo. Slabo vreme, ki uniči izlet ali piknik, je za večino anketiranih študentov nestresna situacija, sledi pa ji delno stresna situacija. Kaže se razlika med rednimi in izrednimi študenti, saj je več izrednih študentov, ki so odgovorili delno stresna, in več rednih, ki so odgovorili, da slabo vreme ni stresna situacija. Jaz razliko vidim v tem, da si izredni študenti težje vzamejo čas zase, saj so zaposleni in živijo v lastnem gospodinjstvu. Ko pa si čas za piknik ali izlet vzamejo in jih nato preseneti slabo vreme, doživijo manjši stres. Zamude se tako rednim kot izrednim študentom zdijo delno stresne ali nestresne situacije, pri čemer se izrednim študentom zdijo bolj delno stresne, medtem ko rednim študentom v večini nestresne. Razlog lahko spet iščemo v pomanjkanju časa izrednih študentov.

Prehrambene navade rednih študentov:

ZAJTRK % KOSILO % VEČERJA %Vsak dan 8 33 17 71 9 38Pogosto 4 17 7 29 5 21Včasih 5 21 8 33Redko 4 17 1 4nikoli 3 12 1 4Tabela 10: kako pogosto zajtrkujejo, kosijo in večerjajo redni študenti



PREHRAMBENE NAVADE REDNIH ŠTUDENTOV

0

10

20

30

40

50

60

70

80

zajtrk kosilo večerja

OD

ST

OT

KI

vsak dan

pogosto

včasih

redko

nikoli

Graf 10: rezultati prehrambenih navad med rednimi študenti

ZAJTRK % KOSILO % VEČERJA %Vsak dan 9 37 16 67 6 25Pogosto 4 17 5 21 6 25Včasih 5 21 2 8 6 25Redko 4 17 1 4 4 17nikoli 2 8 2 8Tabela 11: kako pogosto zajtrkujejo, kosijo in večerjajo izredni študenti



PREHRAMBENE NAVADE IZREDNIH ŠTUDENTOV

0

10

20

30

40

50

60

70

80

zajtrk kosilo večerja

OD

ST

OT

KI

vsak dan

pogosto

včasih

redko

nikoli

Graf 11: rezultati prehrambenih navad med Iizrednimi študenti

HIPOTEZA 5:Rezultati potrjujejo hipotezo, da se študenti ne prehranjujejo redno. Samo 33% rednih in 37% izrednih študentov zajtrkuje vsak dan. Najbolj reden obrok obojih je kosilo. Pri rednih jih kar 71% vsak dan kosi, pri izrednih pa 67%. Večerjo ima vsak dan 38% rednih in 25% izrednih študentov. Pri 42% rednih študentov in pri 50% izrednih študentov se te prehranjevalne navade pred izpiti ali kolokviji porušijo.

Povezava med prostim časom in načinom študija:

REDNI % IZREDNI %DA 22 92 19 79NE 2 8 5 21Tabela 12: prosti čas med študenti



Graf 12: rezultati vprašanja ali imajo anketiranci kaj prostega časa

HIPOTEZA 6:Iz rezultatov je razvidno, da ta hipoteza oz. trditev drži. 92% rednih in 79% izrednih študentov ima kljub vsem študijskim obremenitvam še vedno nekaj prostega časa. Oboji svoje prosti čas najraje preživljajo ob gledanju televizije, sledi preživljanje s partnerjem in družino, rekreacija in sprehodi. Takšno preživljanje prostega časa me ni presenetilo, saj v prostem času počnemo tisto za kar drugače nimamo časa.

PROSTI ČAS

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

DA NE

OD

ST

OT

KI

REDNI

IZREDNI



10. UGOTOVITVE NA PODLAGI REZULTATOV

Raziskava je potekala med rednimi in izrednimi študenti, pri čemer smo ugotovili naslednje:

1. Tako med rednimi kot izrednimi študenti so prevladovale ženske. Vsi izredni študenti so zaposleni ali delajo preko študentskega servisa, medtem ko so redni študenti v večini nezaposleni ali opravljajo delo preko študentskega servisa.

2. Predvidevali smo, da so redni študenti študijsko bolj obremenjeni od izrednih, zaradi vsakodnevnih predavanj in več izpitov hkrati, a glede na ugotovitve temu ni tako. Razlika je bila minimalna.

3. Prav tako smo prišli do ugotovitve, da so zaposleni in nezaposleni študenti približno enako študijsko obremenjeni. Razlika ni bila omembe vredna, zato smo hipotezo zavrgli. Težave, ki bi lahko bile posledice stresa se pri vseh študentih redkeje pojavljajo, z izjemo uživanja sladkarij in kajenja, pri izrednih pa še pogostejše vrtoglavice.

4. V lastnem gospodinjstvu živi polovica izrednih študentov in le četrtina rednih, zato smo lahko hipotezo potrdili, saj smo predvidevali, da več izrednih študentov živi v lastnem gospodinjstvu.

5. Prišli smo do ugotovitve, da so tako redni kot izredni študenti pred izpitom pod stresom. Večina rednih študentov je navedla, da je vzrok za stres pred izpitom v njih samih. Vzroki za stres pred izpitom pri izrednih študentih so v njih samih, v profesorjih, v pritiskih partnerja. Stres se pri obojih od izpita do izpita razlikuje, na kar vpliva znanje oz. neznanje, ki ga imajo, profesor in snov.

6. Rezultati potrjujejo hipotezo, da se študenti ne prehranjujejo redno. Večina študentov ne zajtrkuje vsak dan, kot tudi ne večerja. Najbolj reden obrok je pri obojih kosilo. Pri polovici študentov se te prehranjevalne navade pred izpiti ali kolokviji porušijo.

7. Ugotovili smo tudi, da imajo oboji, kjub študijskim in službenim obremenitvam, še dovolj prostega časa za zase. Seveda je med temi več rednih študentov, ki niso zaposleni in ne živijo v lastnem gospodinjstvu.



11. SKLEP

Stres nas spremlja vso življenje, pa naj si bo to škodljiv ali prijazen. Eni se ga zavedajo,drugi ne, a eno dejstvo ostaja, in sicer da nas spremlja na vsakem koraku. Doma, v šoli, na cesti, na zmenku z ljubljeno osebo in še bi lahko naštevali.Najpomembnejše je, da se stresa zavedamo, ker lahko le tako razlikujemo med prijaznim in škodljivim stresom ter ga skušamo obvladati in s tem preprečiti hujše posledice, ki jih lahko povzroči.

Za raziskovanje stresa med študenti sem se odločila tudi zato, ker spadam v skupino ljudi, na katere vsaka stresna situacija, tudi najmanjša sprememba, pusti večje posledice, kar se odraža tudi na zdravstveni plati. Že dvanajst let imam postavljeno diagnozo Chronova bolezen celotnega prebavnega trakta. Tako lahko iz lastnih izkušenj povem, da me je vsako izpitno obdobje pahnilo v situacijo, iz katere sem se lahko izkopala samo z zdravniško pomočjo. Zato se mi je porodilo vprašanje, ali sem ena izmed redkih študentov, ki se s težavo spoprijemajo z vsakdanjimi situacijami ali nas je takih mnogo več. Torej, zanimalo me je, ali stres vpliva na zdravstveno stanještudentov.

Zanimalo me tudi, kateri študenti so študijsko bolj obremenjeni, redni ali izredni, ter kako zaposlenost in lastno gospodinjstvo vpliva na le to. Obdelala sem tudi obremenjenost obojih pred izpiti in kaj na to vpliva. Pozabila pa nisem niti na prehrano in preživljanje prostega časa v povezavi s stresom.

Ugotovitve so bile nekako pričakovane. Študenti so preobremenjeni, a ne tako zelo, da bi se to izražalo na njihovem zdravju. Tako redni kot izredni študenti so študijsko preobremenjeni in med njimi ni niti enega takega, ki bi menil, da ni obremenjen. Razlike v študijski obremenjenosti nismo ugotovili niti med zaposlenimi in nezaposlenimi ter tistimi, ki živijo v lastnem gospodinjstvu, in tistimi, ki ne. Stežavami, ki so značilne za ljudi, ki so podvrženi stresu, se srečuje le peščica študentov. Najpogostejši odgovor je bil, da se s temi teževami srečujejo le redko. Kar posledično pomeni, da zaradi stresa le redko kdaj obiščejo zdravnika, ker jim stres ne povzroča zdravstvenih težav. Tako redni kot izredni študenti so pred izpitom pod stresom.

Potrebno pa je poudariti, da imajo študenti ne glede na način študija še vedno čas za prostočasne aktivnosti, kar pa vsekakor pomaga pri premagovanju stresa. Gledanje televizije, druženje s partnerjem, družino in prijatelji, vse to nam omogoča kvalitetnejše življenje ali bolje rečeno življenje s čim manj stresa.



12. LITERATURA IN VIRI

1. Battison,Toni.1999. Premagajmo stres. Ljubljana:Narodna in univerzitetna

2. Božič, Mija. 2003. Stres pri delu. Ljubljana: GV izobraževanje

3. Černetič, Metod. 1997. Poglavje iz sociologije organizacij. Kranj: Moderna organizacija

4. Duncalf, Brian. 1999. Kako uspešno opravimo vsak izpit. Ljubljana: Mladinska knjiga

5. Florjančič, Jože in Kavran Dragoljub. 1992. Kadrovska funkcija – management. Moderna organizacija: Kranj.

6. Ihan, Alojz.2004. Do odpornosti z glavo. Ljubljana:Mladinska knjiga

7. Kosovič, Dušan.1989. Stres,univerzitetska riječ. Nikšič štampa: Biografika Subotica

8. Lindemann, H. (1977). Premagani stres. Clovek in vsakdanji pritiski. Ljubljana: Cankarjevazaložba

9. Lindemann, Hannes.1994. Avtogeni trening sprostitev v stiski. Ljubljana: Cankarjeva založba

10. Lipovec, Filip. 1987. Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba obzorja

11. Lipičnik, Bogdan. 1994. Organizacija podjetja. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

12. Looker Terry in Gregson Olga.1993. Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva založba

13. Marinko, Irena. 2005. Načini uspešnega študija. Ljubljana: Leila, Višja strokovna šola , d.o.o.

14. Marentič Požarnik, Barica. 2000. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Cankarjeva založba

15. Newhouse, Peter. 2000. Življenje brez stresa.Ljubljana:Tomark d.o.o.



16. Ovsenik, Marija. 1995. Management za socialno delo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo

17. Ovsenik, Marija in Ambrož, Milan. 1999. Neprofitni avtopoietični sistemi. Inštitut za samorazvoj: Škofja Loka

18. Ovsenik Marija. in Ambrož Milan.. 2000. Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Turistica. Visoka šola za turizem: Portorož

19. Ovsenik, Marija in Ambrož Milan. 2006. Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Turistica. Visoka šola za turizem Portorož

20. Plozza. L., Boris in Ugo, Pozzi. 1994. V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS.

21. Rakovec, Zlatka F.1991. Človek v stiski,stres in tesnoba. Maribor:založba Obzorja Maribor

22. Rapoša Tanjšek, Pavla. 1997. Socialno delo v delovnih organizacijah. Visoka šola za socialno delo, Univerza v Ljubljani: Ljubljana.

23. Selič, Polona. 1999. Psihologija bolezni današnjega časa: Ljubljana.Znanstveno in publičistično središče

24. Selye, Hans. 1978. Stress of life. New York: McGrow-Hill

25. Spilberg, Charles Donald. 1985. Stres in tesnoba. Pomurska založba: Ljubljana.

26. Tyrer, Peter. 1987. Kako živeti s stresom. Ljubljana: Mladinska knjiga

27. Trevor, Powell. 1999. Kako premagamo stres. Ljubljana: Založba MladinskaKnjiga

28. Trstenjak, Anton. 1979. Psihologija dela in organizacije. Dopisna delavska univerza: Ljubljana.

29. Vila Antun in Kovač Jure. 1997. Osnove organizacije in managementa. Moderna organizacija: Kranj.

30. Youngs, B.B. 2001. Obvladovanje stresa za vzgojitelje in učitelje: priročnik za uspešno odzivanje na stres. Ljubljana: Educy.



13. INTERNETNI VIRI

http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/stres_clanek_1.htmObisk: 20.8.2007

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/stres/Obisk: 20.8.2007

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/pogosta-vprasanja/stres/Obisk: 20.8.2007

http://www.mojaharmonija.com/2007/04/10/stres/Obisk: 20.8.2007

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1745Obisk: 15.9.2007

http://www.nclnet.org/health/stress/aboutstress2.htmObisk: 15.9.2007

http://www.krnetic.com/stres.htmlObisk: 15.9.2007

http://www.ezdravje.com/si/prebavila/prehrana/Obisk: 15.9.2007

http://www.drustvo-mena-maribor.si/stres.htmlObisk: 15.9.2007

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/stres/Obisk: 15.9.2007

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/stres/stresorji/Obisk: 20.9.2007

http://www.drustvo-mena-maribor.si/stres.htmlObisk:20.9.2007



14. PRILOGA - ANKETA

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Klavdija Gorinšek, študentka Fakultete za organizacijske vede, in ker pišem diplomsko nalogo z naslovom “Stres med študenti izrednega in rednega študija”, vas prosim za nekaj pozornosti. Pred vami je anketni vprašalnik na temo stresa med študenti. Anketni vprašalnik je anonimen, zato se ni potrebno podpisati. Vzemite si čas, ki ga potrebujete, pozorno preberite vprašanja in nanje tudi odgovorite.Za odgovore se že vnaprej zahvaljujem.

1. SPOL:1.1 Moški1.2 Ženska

2. NAČIN ŠTUDIJA:3.1 redno 3.2 izredno

3. STE ZAPOSLENI, DELATE PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA ALI NIČ OD TEGA?

4.1 zaposlen4.2 preko študentskega servisa4.3 ne delam

4. KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O ŠTUDIJSKI OBREMENITVI?5.1 sem ravno prav obremenjen5.2 sem preobremenjen5.3 nisem obremenjen

5. ALI ŽIVITE V LASTNEM GOSPODINJSTVU?6.1 da6.2 ne



6. ČE V ZADNJEM ČASU OPAŽATE TEŽAVE, JIH RANGIRAJTE PO POGOSTOSTI, TAKO DA JE :

1 - POGOSTO (več kot 1x tedensko)2 - VČASIH (več kot 1x na mesec)3 - REDKO (manj kot 1x na mesec)

7.1 Ali imate bolečine v plečih ali vratnih mišicah? 1 2 37.2 Ali imate težave s spanjem? 1 2 37.3 Ali imate prebavne motnje? 1 2 37.4 Ali se počutite nenavadno utrujenega? 1 2 37.5 Ali imate pogosto glavobol? 1 2 37.6 Ali je vaš krvni tlak previsok? 1 2 37.7 Ali imate občasno nerazložljivo vrtoglavico? 1 2 37.8 Ali kadite da bi se pomirili? 1 2 37.9 Ali neredno jeste? 1 2 37.10 Ali vas kdaj sili na bruhanje? 1 2 37.11 Ali pijete (alkohol) zato da bi se sprostili? 1 2 37.12 Ali imate težave na področju spolnosti? 1 2 37.13 Ali imate nepojasnjenje kožne izpuščaje? 1 2 37.14 Ali se hitro ujezite? 1 2 37.15 Ali se hitro preplašite? 1 2 37.16 Ali ste občutljivi na vreme? 1 2 37.17 Ali imate bolečine pri srcu? 1 2 37.18 Ali uživate sladkarije? 1 2 37.19 Ali ste potrti? 1 2 3

Na naslednja tri vprašanja odgovorite tisti, ki ste pri 7. vprašanju več kot 5x odgovorili s „pogosto“.

7. ALI STE MNENJA, DA JE VZROK ZA PREJ OMENJENJE TEŽAVE STRES?

8.1 da8.2 ne

8. ALI STE OBISKALI ZDRAVNIKA?9.1 da9.2 ne



9. KATERO VRSTO ZDRAVNIŠKE POMOČI STE ZARADI TEH TEŽAV POTREBOVALI?

10.1 splošno10.2 specialista10.3 zobozdravnika10.4 zdravilišče

10. ALI STE POD STRESOM, ČE IMATE IZPIT ALI KOLOKVIJ?11.1 da11.2 ne

Na sledeča vprašanja odgovorite tisti, ki ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA!

11. KDO JE “KRIVEC “ ZA PRITISK, KI GA ČUTITE PRED IZPITOM OZ. KDO IZVAJA PRITISK?

12.1 sam-a12.2 starši12.3 partner12.4 prijatelji12.5 profesor

12. KAJ STORITE, DA BI PREMAGALI STRES ZARADI IZPITA OZ. KOLOKVIJA?

13.1 se učim13.2 se rekreiram13.3 se družim s prijatelji, družino in/ali partnerjem13.4 počivam13.5 se zatopim v delo13.6 nič ne storim

13. ALI SE VAŠA STOPNJA STRESA RAZLIKUJE OD IZPITA DO IZPITA ALI JE TA ZMERAJ NA ISTEM NIVOJU?

14.1 se razlikuje14.2 zmeraj ista

Na to vprašanje odgovorite tisti, ki ste na prejšnje odgovorili s „se razlikuje“!



14. KAJ VPLIVA NA RAZLIČNO STOPNJO STRESA PRI RAZLIČNIH IZPITIH?

15.1 profesor15.2 snov15.3 čas za reševanje izpita15.4 znanje oz. neznanje, ki ga imam15.5 drugo__________________________

15. SPODAJ IMATE NAVEDENE SITUACIJE, KI JIH RAZVRSTITE V SKUPINE, TAKO DA JE:

1 - zelo stresna situacija2 - stresna situacija3 - delno stresna situacija4 - ni stresna situacija

spor z družino ali s partnerjem finančne zadevepokvarjen rojstni dan pokvarjen avtomobilzlomljena peta ali odprta zadrga na hlačah

slabo vreme, ki uniči izlet ali družinski piknik

Bolezen zamude

16. ALI JE KATERA OD STRESNIH SITUACIJ VPLIVALA NA NEUSPEH PRI IZPITU ALI KOLOKVIJU?

17.1 da17.2 ne

17. KAKO POGOSTO ZAJTRKUJETE, KOSITE IN VEČERJATE?

vsak dan pogosto včasih redko nikoliZAJTRKKOSILOVEČERJA

18. ALI SE VAŠE PREHRANJEVALNE NAVADE PORUŠIJO, KO IMATE IZPIT ALI KOLOKVIJ?

22.1 da22.2 ne



19. ALI IMATE KAJ PROSTEGA ČASA?23.1 da23.2 ne

20. ČE IMATE PROSTI ČAS, KAJ TAKRAT POČNETE?24.1 se rekreiram, sprehajam24.2 berem24.3 čistim, pospravljam, kuham24.4 gledam TV24.5 sem s partnerjem, družino24.6 drugo _____________

Tako. Anketni vprašalnik je rešen. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujem in vam želim še veliko uspehov in čim manj stresa.

Documents

STRES MED ŠTUDENTI REDNEGA IN IZREDNEGA …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12951Gorinsek.pdf · Weil Streß nicht auswählt ist er auch unter den Studenten anwesend, was ich auch im empirischen