MARIBOR, MAJ 2004

IN[TITUT ZA PODJETNIŠTVO IN MANAGEMENT MALIH PODJETIJEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

UNIVERZA V MARIBORU

Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije

MIROSLAV REBERNIKPOLONA TOMINCMIROSLAV GLAS

KARIN [IREC RANTA[A

GLOBAL ENTREPRENEURSHIP MONITOR SLOVENIJA 2003

CIP Katalo~ni zapis o publikacijiUniverzitetna knji~nica Maribor

658(497.4)

SPODBUJATI in ohraniti razvojne ambicije :Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2003 /Miroslav Rebernik ... et al. . - Maribor -Ekonomsko-poslovna fakulteta, In{titut za podjetni{tvoin management malih podjetij, 2004

ISBN 961-6354-40-X

1. Rebernik, Miroslav

COBISS-ID 49826817

� �

Naslov publikacije: Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije: 3Avtorji: Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Miroslav Glas, Karin [irec Ranta{aLektor: mag. Igor Ri~narIzdala in zalo~ila: Univerza v Mariboru,

Ekonomsko-poslovna fakulteta,In{titut za podjetni{tvo in management malih podjetij

Leto izida: 2004Oblikovanje: Grafi~na delavnica ^rka, MariborTisk: Koda Press - tiskarna Saje, MariborNaklada: 300 izvodov

Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 200

Publikacija je eden izmed rezultatov temeljnega raziskovalnega projekta in ciljnega raziskovalnega projekta, ki ju izvajamo na In{titutu za podjetni{tvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze

v Mariboru in ju sofinancirata Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port ter Ministrstvo za gospodarstvo.

J-5-3299-0585 01 03 CRP3311-01-828 524

© Copyright Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 2004

Kopiranje in razmno~evanje brez pisnega dovoljenja Ekonomsko-poslovne fakultete je prepovedano!

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) in 41. ~l. zakona o izvr{evanju prora~una RS za leto 2002 in 2003(Ur. list RS {t. 103/2001) spada knjiga med proizvode, za katere se obra~unava DDV po veljavni stopnji.

�������������

KAZALOStran

PREDGOVORI

UVODNI POVZETEK · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 1

1 GLOBAL ENTREPRENEURSHIP MONITOR · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5

1.1 Zgodovina projekta · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5

1.2 Teoreti~ni model GEM · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5

1.3 Viri podatkov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 6

1.4 Mere podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 7

1.5 GEM Slovenija 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 8

2 KAKO PODJETNA JE SLOVENIJA · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9

2.1 Razprostranjenost podjetni{tva v svetu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9

2.2 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v letu 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9

2.3 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11

2.4 Nastajajo~i in novi podjetniki · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 12

2.5 Mo{ki in `enske v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 14

2.6 Tvegani kapital in neformalno investiranje · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16

2.7 Razvojna naravnanost slovenskih podjetnikov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 17

3 PODJETNI[KO OKOLJE · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 23

3.1 Ocena pogojev za podjetni{tvo v Sloveniji· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 23

3.2 Finan~na podpora · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 24

3.3 Vladne politike· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25

3.4 Vladni programi · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26

3.5 Izobra`evanje in usposabljanje · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 27

3.6 Prenos raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 28

3.7 Za{~ita intelektualne lastnine · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 29

3.8 Poslovna in strokovna infrastruktura · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 30

3.9 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 31

3.10 Dostop do fizi~ne infrastukture · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 33

3.11 Odnos do `ensk v podjetni{tvu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34

3.12 Kulturne in dru`bene norme · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 35

3.13 Podjetni{ke prilo`nosti, usposobljenost in motivacija · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37

3.14 Deset najbolj{ih in najslab{ih ocen · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39

4 SKLEPI IN PRIPORO^ILA · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41

4.1 Pove~anje ravni podjetni{kih znanj · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41

4.2 Ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetni{tva · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41

4.3 Razvijanje dostopa do finan~nih sredstev · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42

4.4 Razvoj `enskega podjetni{tva · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42

4.5 Nadaljnji razvoj podjetni{ke politike in programov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42

4.6 Prenos izsledkov iz raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42

Opombe · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 44

III

SLOVENIJA 2003

SEZNAM SLIKStran

Slika 1 GEM v svetovnem merilu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5

Slika 2 Konceptualni GEM model · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 6

Slika 3 [tiriletno povpre~je TEA indeksa· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9

Slika 4 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v Evropi· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11

Slika 5 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 10

Slika 6 TEA indeks 2002 in 2003· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11

Slika 7 Stopnja podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 13

Slika 8 Stopnja podjetni{ke aktivnosti zaradi nujnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 13

Slika 9 TEA za nova in nastajajo~a podjetja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 14

Slika 10 Mo{ki in `enske v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15

Slika 11 TEA indeksi po starostnih skupinah· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15

Slika 12 TEA po spolu, glede na starost · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15

Slika 13 Dele` nalo`b tveganega kapitala v BDP · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16

Slika 14 Neformalni investitorji · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 17

Slika 15 Razvojna naravnanost odraslega prebivalstva · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 18

Slika 16 Razvojna naravnanost podjetnikov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 19

Slika 17 Finan~na podpora · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 24

Slika 18 Ocena elementov finan~ne podpore · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25

Slika 19 Vladne politike – podpora · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25

Slika 20 Vladna politika – regulativa · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26

Slika 21 Ocena elementov vladne politike · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26

Slika 22 Vladni programi · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26

Slika 23 Ocena elementov vladnih programov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 27

Slika 24 Izobra`evanje in usposabljanje v osnovnih in srednjih {olah · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 27

Slika 25 Izobra`evanje in usposabljanje po srednji {oli · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 28

Slika 26 Ocena elementov izobra`evanja in usposabljanja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 28

Slika 27 Prenos raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 29

Slika 28 Ocena elementov prenosa raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 29

Slika 29 Za{~ita intelektualne lastnine· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 30

Slika 30 Ocena elementov za{~ite intelektualne lastnine · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 30

Slika 31 Poslovna in strokovna infrastruktura · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 31

Slika 32 Ocena elementov poslovne in strokovne infrastrukture · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 31

slika 33 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu – hitrost sprememb · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32

Slika 34 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu – vstopne ovire · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32

Slika 35 Ocena elementov odprtosti in konkure~nosti na notranjem trgu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32

Slika 36 Dostop do fizi~ne infrastrukture · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 33

Slika 37 Ocena elementov dostopa do fizi~ne infrastrukture · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 33

Slika 38 Odnos do `ensk v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34

Slika 39 Ocena elementov odnosa do `ensk · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34

Slika 40 Kulturna in dru`bena podpora podjetni{tvu (mnenje izvedencev) · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36

Slika 41 Kulturna in dru`bena podpora podjetni{tvu (mnenje prebivalstva) · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36

Slika 42 Kulturne in dru`bene norme · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36

Slika 43 Ocena elementov kulturnih in dru`benih norm · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36

Slika 44 Zaznavanje poslovnih prilo`nosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37

Slika 45 Ocena elementov zaznavanja poslovnih prilo`nosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37

IV

SLOVENIJA 2003

Slika 46 Podjetni{ka usposobljenost · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37

Slika 47 Elementi podjetni{ke usposobljenosti· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 38

Slika 48 Podjetni{ka motivacija · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 38

Slika 49 Elementi podjetni{ke motivacije · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 38

Slika 50 Osebni podjetni{ki kontekst in TEA indeksi· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39

Slika 51 Indeksi podjetni{kega konteksta · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39

SEZNAM TABELTabela 1 [tevilo TEA prebivalcev med GEM dr`avami · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 10

Tabela 2 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 12

Tabela 3 Kvocienti podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 14

Tabela 4 TEA indeks po starosti in spolu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15

Tabela 5 Demografske zna~ilnosti GEM podjetnikov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16

Tabela 6 Neformalni viri financiranja v svetovnem merilu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16

Tabela 7 TEA indeksi razvojne naravnanosti za mo{ke in `enske v Sloveniji, 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 18

Tabela 8 Korelacijski koeficienti med TEA indeksi v evropskih GEM dr`avah, 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 19

Tabela 9 Razvojna naravnanosti nastajajo~ih, novih ter ustaljenih podjetnikov in podjetnic v Sloveniji · · · · · · · · · · · 19

Tabela 10 Korelacijski koeficient med podjetni{ko zmogljivostjo in razvojno naravnanostjo · · · · · · · · · · · · · · · · · 20

Tabela 11 Mere podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 23

Tabela 12 Zbirni pregled podjetni{kih okvirov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 24

Tabela 13 Primerjava stali{~ izvedencev in prebivalstva o dru`beni sprejemljivosti podjetni{tva · · · · · · · · · · · · · · · 35

Tabela 14 Deset najbolj{e in deset najslab{e ocenjenih trditev · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 40

V

SLOVENIJA 2003

Globalni GEM timEnota Ustanova ^lani Sponzorji

GEM Project Directors Babson College LondonBusiness School

William D. BygraveMichael Hay

Ewing Marian Kauffman Foundation

GEM ProjectCoordinator

Babson CollegeLondon Business School

Paul D. Reynolds

GEM CoordinationTeam

Babson College Paul D ReynoldsWilliam D. BygraveMarcia Cole

London Business School Paul D ReynoldsErkko AutioMichael HayStephen HuntIsabel ServaisNatalie DeBonoMichelle HaleCaroline JohnsKristin BekkesethNancy ChinAnwen GarstonMichel MouchiroudBolo OlufunwaEmily NgShashank PattekarJagriti PatwariIngvild RytterCharles Conrad UySteven Haslett, ConsultantCharles Palit, Consultant

Francis Finlay, Chairman and CEO, Clay

Finlay, Inc.

David Potter Foundation Fellow

Family BusinessSpecial Topic

Alfred UniversityOregon State University

Carol WittmeyerMark Green

Raymond Family Business Institute

Spisek sodelujo~ih timovTim Ustanova ^lani Sponzorji

Argentina Center for EntrepreneurshipIAE Management and Business SchoolUniversidad Austral

Silvia Torres CarbonellHector RochaFlorencia Paolini

IAE Management and Business SchoolHSBC Private Equity Latin America

Australija Australian Graduate School of Entrepre-neurship,Swinburne University of Technology

Kevin HindleSusan RushworthAnn Copeland

Westpac Banking Corporation

Belgija Vlerick Leuven Gent

Management School,Ghent University

Dirk De ClercqSophie ManigartHans CrijnsBart ClarysseFrank VerzeleDavid Zegers

Vlerick Leuven Gent ManagementSchoolSteunpunt Ondernemerschap,Ondernemingen en Innovatie (FlemishMinistry of Economics)

4x4 Entreprendre (Walloon Ministry ofEconomics)

Brazilija IBQP - Instituto Brasileiro da Qualidadee Produtividade no Paraná

Marcos Mueller SchlemmSimara Maria S. S. GrecoJoana Paula MachadoNerio Aparecido Cardoso

SEBRAE- Serviço Brasileiro de Apoio àsMicro e Pequenas Empresas

Instituto Euvaldo Lodi do Parana

VI

SLOVENIJA 2003

Tim Ustanova ^lani Sponzorji

^ile ESE - Universidad de Los Andes Alfredo EnrioneNicolás BesaDavid KimberRicardo Sanhueza

ESE Business School - Universidad delos Andes

Danska University of Southern Denmark Mick HancockTorben BagerLone ToftildThomas SchoettKim Klyver

Erhvervs- og BoligstyrelsenErnst & Young (Denmark)IRF - Industriens RealkreditfondDanfossVækstfondenFUHUBoersenTuborgfonden

Finska Helsinki University of Technology Erkko AutioPia AreniusAnne Kovalainen

Ministry of Trade and IndustryNational Technology Agency Tekes

Francija EM Lyon Olivier TorresIsabel ServaisAurélien Eminet

Chaire Mérieux Entreprendre

Gr~ija Foundation for Economic and IndustrialResearch (IOBE)

Stavros IoannidesTakis Politis

Greek Ministry of DevelopmentIOBE Sponsors

Hong Kong The Chinese University of Hong Kong

Shenzhen Academy of Social Sciences

Bee-Leng ChuaDavid AhlstromKevin AuSiu-Tong KwokCheung-KwokChee-Keong LowShige MakinoHugh ThomasLe Zheng

Wang WeiliDong Xiaoyuan

Trade and Industry Department, SMEDevelopment Fund, Hong Kong Gov-ernment SARAsia Pacific Institute of Business, TheChinese University of Hong KongChinese Executives Club, Hong KongManagement Association

Hrva{ka SME’s Policy Centre - CEPOR ZagrebJ. J. Strossmayer University in Osijek

Slavica SingerSanja PfeiferNatasa SarlijaDjula BorozanSuncica Oberman

Ministry of Crafts, Small and MediumEnterprisesOpen Society Institute - CroatiaJ.J. Strossmayer University in OsijekSME’s Policy Centre – CEPOR, Zagreb

Islandija Reykjavik University Agnar HanssonLudvik EliassonGuðrún Mjöll SigurðardóttirHalla TomasdottirGylfi ZoegaRognvaldur Saemundsson

Reykjavic UniversityCentral Bank of IcelandThe Confederation of IcelandicEmployersNew Business Venture FundPrime Minister’s Office

Irska University College, Dublin Paula FitzsimonsColm O’GormanFrank Roche

Enterprise IrelandIntertrade Ireland

Italija Bocconi University Guido CorbettaAlexandra DawsonUgo Lassini

Bocconi University

Japonska Keio UniversityUniversity of Marketing & DistributionSciences

Tsuneo YahagiTakehiko Isobe

Monitor Company

Ju noafri{ka republika The UCT Centre for Innovation andEntrepreneurship, Graduate School ofBusiness, University of Cape Town

Mike HerringtonJohn OrfordEric Wood

Liberty GroupSouth African Breweries

VII

SLOVENIJA 2003

Tim Ustanova ^lani Sponzorji

Kanada École des Hautes Études Commercialesde Montréal (HEC-Montréal)

University of British Columbia (UBC)

Nathaly RiverinLouis-Jacques FilionDaniel MuzykaIlan VertinskyAviad Pe’erOana Branzei

Chaire d’entrepreneuriat Rogers-J.-A.Bombardier, HEC MontréalDéveloppement DevelopmentÉconomique Canada, pour les régionsdu Québec

Industry Canada, Small Business PolicyBranch

The W. Maurice Young Entrepreneur-ship and Venture Capital Centre

The Social Sciences and HumanitiesResearch Council of Canada

Kitajska Tsinghua University

Asia Institute of Babson College

Yanfu JiangJian GaoYuan ChengQiong Qui

Robert NgBing XiaoJianfei WangQiuyue ZhongXiao ZhengPing WeiKerotha

School of Economics and Management,Tsinghua University

National Entrepreneurship ResearchCenter of Tsinghua University

Nem~ija University of Cologne Rolf SternbergHeiko BergmanIngo Lueckgen

KfW BankengruppeErnst & Young

Nova Zelandija New Zealand Centre for Innovation& Entrepreneurship UNITEC Instituteof Technology

Alex MaritzAnton de WaalWilliam D. Bygrave (BabsonCollege)Dean PrebbleDebbie RollandGreg WilsonHelen MitchellHoward FrederickJohn Blackham, Xsol LtdJohn Thompson (University ofHuddersfield)John WEbsterJudi CampbellMatt TwomeyPeter CarswellPrue CruickshankRt. Hon. Jenny Shipley, FormerPrime Minister of New ZealandShelley EdenSimon PeelTim Boyd-WhiteVance WalkerYunxia Zhu

UNITEC Institute of Technology

New Zealand Centre for Innovation andEntrepreneurship

School of Management & Entrepreneur-ship

School of Communication

Norve{ka Bodo Graduate School of Business Lars KolvereidSvenn Are JenssenGry Agnete AlsosEirik PedersenMaiken JohansenBjorn Willy AmoErlend BullvAgElin Oftedal

Ministry of Trade and IndustryBodo Graduate School of BusinessKunnskapsparken AS Bodo, Center forInnovation and EntrepreneurshipInnovation Norway

Singapur National University of SingaporeEntrepreneurship Centre

Poh Kam WongFinna WongLena LeeYuen Ping Ho

Economic Development Board ofSingapore

National University of Singapore

VIII

SLOVENIJA 2003

Tim Ustanova ^lani Sponzorji

Slovenija In{titut za podjetni{tvo in managementmalih podjetij,Ekonomsko-poslovna fakultetaUniverze v Mariboru

Miroslav RebernikPolona TomincKarin Širec - Ranta{aMiroslav GlasViljem P{eni~ny

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {portMinistrstvo za gospodarstvoPospe{evalni center za malogospodarstvo^asnik FinanceObrtna zbornica Slovenije

Španija Instituto de Empresa Alicia CodurasPaloma LópezRachida JustoIgnacio de la vega

NAJETI GroupInstituto de Empresa

Catalonia

Universidad Autonoma José M. VecianaEnric GenescaYancy VailantDavid Urbano

Institut d’Estudis Regionals iMetropolitans de Barcelona

Andalucía

Universidad de Cádiz José Ruiz NavarroJosé Aurelio Medina GarridoJosé Daniel Lorenzo Gómez

Consejería de Empleo y DesarrolloTecnológico (Junta de Andalucía)

Extremadura

Fundacion Xavier de Salas Ricardo HernándezJ Carlos Díaz

SofiexSodiexCaja Rural de Extremadura FoundationLos Santos de Maimona

Švedska ESBRI Entrepreneurship andSmall Business Research Institute

Magnus AronssonHelene Thorgrimsson

Confederation of Swedish EnterpriseSwedish Agency for Innovation Systems(VINNOVA)Swedish Business Development Agency(NUTEK)Swedish Institute for Growth PolicyStudies (ITPS)

Švica University of St. Gallen (KMU - HSG)IMDHEC-Lausanne Switzerland

Thierry VoleryBenoit LeleuxGeorges HaourBernard SurlemontDiego Chaantrain

KTI / CTIKMU - HSGIMD

Nizozemska EIM Business & Policy Research Sander WennekersNiels BosmaGuido BrummelkampMarco MosselmanMaarten OverweelHeleen StigterRoy Thurik

Dutch Ministry of Economic Affairs

Uganda Faculty of Commerce,Makerere University Business School

Thomas WalterWaswa BalunywaPeter RosaArthur SserwangaStefanie BarabasRebecca Namatovu

European UnionBank of UgandaSpear Motors LtdMakerere University Business School

Velika Britanija London Business SchoolThe Work Foundation

Rebecca HardingMichael HayMark Cowling

Small Business ServiceBarclays BankThe Work FoundationSouth East of England DevelopmentAgencyOne North EastInvestNIEntrepreneurial Working PartyErnst & Young

Northern Ireland

Kingston UniversityEconomic Research Instituteof Northern IrelandInvest NI

Mark HartMaureen O’ReilyCarol Keery

Invest NI

IX

SLOVENIJA 2003

Tim Ustanova ^lani Sponzorji

Scotland

University of Strathclyde Jonathan LevieWendy BrownSarah Cooper

Hunter Centre for Entrepreneurship@ Strathclyde

Wales

University of GlamorganNorth East Wales Institute of HigherEducation

David BrooksbankDylan Jones-Evans

Welsh Development Agency

Zdru ene dr aveAmerike

Babson College William D. BygravePaul D. ReynoldsMaria MinnitiMarcia Cole

Ewing Marion Kauffman Foundation

Venezuela Instituto de Estudios Superioresde Administración ( IESA)

Gastón ArévaloRoberto Vainrub

Grupo MercantilFundación IESA

X

SLOVENIJA 2003

SLOVENIJA 2003

Vizija dolgoro~nega razvoja Slovenije kot podjetne dru`be se zelo po~asi obli-kuje in {e dale~ je do dru`benega konsensa o potrebi po koordiniranem sode-lovanju podjetnikov in vlade ter o ustvarjanju spodbudnega okolja, v kateremse bo rojevalo ~imve~ novih podjetij, obstoje~a podjetja pa bodo imela ambicijorasti in se razvijati. Kot smo ugotavljali `e v lanskem poro~ilu, je pred Slovenijo{e dolga pot, da bi uresni~ila ambicije in se v Evropski uniji uveljavila kot na-predna, inovativna in podjetna dru`ba.

Slovenija bo morala storiti vse, da bi izkoristila svoje podjetni{ke potenciale indohitela razvojni tempo najrazvitej{ih dr`av. Gospodarstvo lahko raste samotako hitro in v tolik{ni meri, kot rastejo podjetja. Po rezultatih GEM 2003 `alSlovenije {e ne moremo uvrstiti med podjetne dru`be v svetovnem merilu. Vi-soka smrtnost nastajajo~ih podjetij opozarja, da je treba podjetni{ko okoljepreurediti ne samo, da bo spodbujalo podjetni{ke namere, ampak jih tudi ne-govalo in ohranjalo. [tevilni kazalniki uvr{~ajo Slovenijo v zaledje, vendarlepa lahko zasledimo nekatere zelo obetavne namige o tem, da podjetni{tvo pri-dobiva na veljavi. Zlasti spodbudne so visoke aspiracije po rasti, ki jih izka-zujejo nastajajo~i in novi podjetniki ter mnenje treh ~etrtin prebivalstva, da soposamezniki, ki so uspe{ni ustanovitelji podjetja, spo{tovani in imajo visokdru`beni status.

Podjetnost in ustvarjalnost sta ena najredkej{ih proizvodnih virov in v dru`biznanja postajata odlo~ilna razvojna dejavnika. Tako kot znanje samo: medtistimi, ki menijo, da imajo znanje, ve{~ine in izku{nje za zagon nove poslovnedejavnosti ali ustanovitev podjetja, je v Sloveniji TEA indeks 9,38, med tisti-mi, ki menijo, da tega znanja nimajo, je indeks samo 0,19 skoraj petdeset-kratna razlika! Vlaganje v znanje in podjetni{ke ve{~ine lahko pomembnoprispeva k ve~ji podjetni{ki aktivnosti.

^lani raziskovalne skupine GEM Slovenija 2003 (Miroslav Rebernik, PolonaTominc, Miroslav Glas, Karin [irec Ranta{a in Viljem P{eni~ny) se za-hvaljujemo sponzorjem, ki so omogo~ili izvedbo raziskave, kakor tudi 36 izve-dencem, ki so sodelovali v slovenskem delu raziskave, za njihov dragocen ~as inspoznanja, ki so jih posredovali. Zahvala podjetju Gral-Iteo, ki je profesio-nalno izpeljal anketiranje odraslega prebivalstva. Zahvaliti pa se moramotudi kolegom raziskovalcem v 40 drugih GEM dr`avah, s katerimi delimousodo na skupnem projektu, ter koordinacijskemu timu na London BusinessSchool pod vodstvom prof. Paula Reynoldsa, ki je brezhibno opravil gara{kodelo harmonizacije podatkov in usklajevanja trenutno najve~je raziskavepodjetni{tva na svetu.

Prof. dr. Miroslav Rebernik,vodja GEM Slovenija

Predgovori

V veliko veselje mi je, da lahko pospremim leto{njo raziskavo GEM tudi vimenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Dejavnost kole-gov, ki so jo pripravljali, se na najbolj{i mo`ni na~in vklju~uje v vizijo in po-slanstvo fakultete. V njih posebej poudarjamo, da vidi Ekonomsko-poslovnafakulteta svojo prihodnost in poslanstvo pri {irjenju in izmenjavi znanja {eposebej na podro~jih, ki so povezana z izbolj{anjem `ivljenja ljudi v o`jem in{ir{em okolju.

Pri tem je Slovenija gotovo {e posebej zanimiv empiri~ni fenomen za razi-skave, kot je ta, ki je pred nami. Iz nje izhaja, da se bomo morali v Sloveniji {emo~no potruditi za dvig podjetni{kega spoznanja in za razvoj podjetni{kegaokolja. Po drugi strani pa v ne preve~ oddaljeni preteklosti najdemo vrsto pri-merov, ko so Slovenci izkazali veliko mero podjetnosti in zdrave ekonomskelogike. Najprej je tu jugoslovanski projekt, kjer je Slovenija ob 8 % teritorija inprebivalstva ostvarjala 14 % jugoslovanskega BDP, 23 % izvoza in 32 % izvo-za na zahodne trge. To pomeni, da so v okolju, ki podjetni{tvu ni bilo naklo-njeno, slovenska podjetja in organizacije uspeli uveljaviti podjetnost, ki je da-le~ presegala tisto, ki so jo imeli v drugih takratnih jugoslovanskih republikah.Ob osamosvojitvi smo do`iveli tudi razpad jugoslovanskega trga, vendarstatisti~ni podatki {e zdale~ ne ka`ejo tak{nega upada proizvodnje kot v dru-gih tranzicijskih dr`avah. ^eprav z neurejenimi lastninskimi odnosi, je ta-kratnim podjetnikom uspela nagla preusmeritev na tuje trge, kar jeomogo~ilo, da je Slovenija po razvitosti in po BDP na prebivalca ohranila prvomesto med tranzicijskimi dr`avami. Eden od osnovnih pogojev za razvojpodjetni{tva je tudi ekonomska stabilnost. To so slovenska podjetja in prebi-valstvo tako trdno zasidrali v svojo zavest, da je zamenjava jugoslovanskegadinarja z novimi apoeni leta 1991 potekala brez vsakega zastoja. Ekonomskazgodovina je dobila prvi primer, ko so prebivalstvo in podjetja za sredstvo zatransakcije sprejeli bone, natiskane na manjvrednem papirju, na katerem nibilo niti imena valute, kaj {ele da bi za njih jam~ila centralna banka ali biimeli vsaj podpis njenega guvernerja.

Gornji podatki in dejstva so namenjeni v razmislek pomembnemu partnerjupri nastajanju raziskave GEM. To je ekonomska politika, ki naj upo{teva pod-jetni{ko izro~ilo in naj z ustvarjanjem podjetni{tvu prijaznega okolja sprejmeodgovornost za to, da bodo tudi na{i zanamci lahko pisali o podobnih pri-merih podjetnega obna{anja na na{ih tleh.

Prof. dr. Rasto Ovin,Dekan Ekonomsko-poslovne fakultete

SLOVENIJA 2003

Biti najbolj{i. To je vizija podjetnika, ki stremi k ustvarjanju vrednosti. Tavizija je lahko inovativna ideja, lahko je prilo`nost ali enostavno nekaj, karsvet ali okolje {e ne pozna. In ~e ho~e{ biti najbolj{i, nikoli ne more{ bitizadovoljen s tem, kar si dosegel. Podjetni{ki duh te neprestano sili v novo tve-ganje, inovativnost in preseganje obstoje~ih mej. Zato je tudi gonilna silainovativnosti, konkuren~nosti in rasti. Podjetni{tvo je torej eden izmed klju~-nih dejavnikov mednarodnih konkuren~nih prednosti. Mednarodna konku-ren~nost pa je pogoj za vzdr`no gospodarsko rast, ki omogo~a visoko dru`benoblaginjo, kar je cilj vsakega posameznika.

Ugotovitve raziskave Global Entrepreneurship Monitor osvetljujejo stanjepodjetni{tva v Slovenji v primerjavi z drugimi dr`avami in njegov razvoj v~asu. Zato Ministrstvo za gospodarstvo vklju~enost Slovenije v to raziskavopodpira `e od leta 2002. Je ena izmed analiti~nih podlag Politike podjetni{tvain konkuren~nosti ministrstva, ki je med drugim osredoto~ena na ustvarjanjespodbudnega okolja za inovativnost in podjetni{tvo.

^eprav smo lahko z dose`enim razvojem podjetni{tva zadovoljni, tudi ~e seprimerjamo z EU, bo treba storiti korak naprej tako pri ustvarjanju pozi-tivnega odnosa do podjetni{tva, olaj{anju dostopa do finan~nih sredstev,olja{anju `enskega podjetni{tva kot tudi pri pospe{evanju prenosa razi-skovalno-razvojnih dose`kov institutov in univerz v gospodarstvo. Da pa bo tomo`no, bo potrebno usklajeno delovanje vseh politik, ki s svojimi ukrepi bist-veno vplivajo na podjetni{ko okolje: od monetarne, dav~ne, socialne, okoljske,zaposlovalne, pokojninske, izobra`evalne in raziskovalne politike pa tudiinstitucij kot so banke in druge finan~ne institucije, sodi{~a... Ukrepi morajobiti prvenstveno usmerjeni v doseganje najvi{je ravni znanja in usposob-ljenosti zaposlenih, v ve~ja vlaganja v raziskave in razvoj ter hitrej{i prenosznanja v gospodarstvo, v pove~anje stro{kovne u~inkovitosti javnega sektorja,v pove~anje odzivnosti trga dela na potrebe gospodarstva, v pove~anje stro-{kovne u~inkovitosti finan~nega sektorja, v ustvarjanje spodbud za podjet-ni{ka vlaganja v razvoj, v hitrej{e odpravljanje administrativnih ovir za nal-o`be, zlasti pri urejanju prostora in pridobivanju lokacij in v zagotavljanjestabilnega makroekonomskega okolja.

Rezultati in priporo~ila raziskave Global Entrepreneurship Monitor so po-membni in koristni za vse tiste, ki raziskujejo podjetni{ki fenomen in {e pose-bej za oblikovanje ukrepov nacionalnih politik za razvoj podjetni{tva.

Prof. dr. Tea Petrin

SLOVENIJA 2003

Uvodni povzetekS sodelovanjem v trenutno najve~ji raziskavi podjetni{tva nasvetu, ki smo se ji pridru`ili leta 2002, pridobivamo spoznanja,ki nam pomagajo ustvarjati bolj zanesljivo sliko podjetni{kestvarnosti, da bi lahko bili ukrepi ekonomske politike in meha-nizmov pospe{evanja podjetni{tva v Sloveniji usmerjeni tja, kjersi lahko dolgoro~no obetamo najve~je u~inke. Global Entrepre-neurship Monitor (GEM) je svoje prve rezultate raziskovanjapodjetni{tva v svetovnem merilu podal leta 1999. [tevilo dr`avje od za~etnih 10 leta 2002 naraslo na 37, leta 2003 pa razpo-lagamo s primerljivimi podatki `e za 40 dr`av.

Pri raziskovanju podjetni{tva predpostavljamo, da pod vplivomdru`benega, kulturnega in politi~nega konteksta delujeta dva me-hanizma ekonomske rasti. Prvi so ustaljena podjetja, drugi pa jepodjetni{ki proces, ki se odvija v novih in rasto~ih podjetjih. VGEM se torej ne ukvarjamo z ustaljenimi podjetji, ki so starej{a odtreh let in pol, temve~ nas zanima podjetni{ka naravnanost od-raslega prebivalstva in stopnja nastajanja novih in rasto~ih pod-jetij, ki je odvisna od {tevilnih podjetni{kih pogojev, ki vplivajo naobstoj in zaznavanje podjetni{kih prilo`nosti ter na podjetni{kozmogljivost odraslega prebivalstva. Zaznavanje podjetni{kih pri-lo`nosti, ve{~ine in motivacija odraslega prebivalstva, da te pri-lo`nosti izkoristijo, so namre~ pogoj za rojevanje podjetij innjihove aspiracije po rasti.

Zanimajo nas torej najzgodnej{e faze podjetni{kega procesa,kjer s TEA indeksom ugotavljamo dele` odraslega prebivalstva(med 18 in 64 leti), ki so bodisi v procesu ustanavljanja podjetjabodisi so lastniki/managerji mladega podjetja, ki ne izpla~ujepla~ dlje kot 42 mesecev.

V svetovnem merilu so razlike med vpletenostjo ljudi v zgodnjefaze podjetni{kega procesa velike: od 19.000 ljudi v Islandiji do107 milijonov ljudi v Indiji. V Sloveniji je bilo leta 2003 vza~etne faze podjetni{kega procesa vklju~enih 51.000 ljudi. ^ese ozremo samo na evropske dr`ave, je v povpre~ju v Francijivsak {estdeseti, v Islandiji pa vsak deveti delovno aktivni prebi-valec vklju~en v zgodnje faze podjetni{kega procesa. V Slovenijise v povpre~ju loteva podjetni{tva vsak petindvajseti prebivalec.Po podjetni{ki aktivnosti se Slovenija uvr{~a v zadnjo tretjinoprou~evanih dr`av – leta 2002 na 25. mesto med 37 dr`avami,leta 2003 pa z indeksom 4.05 na 24. mesto med 31 dr`avami. Vvzorcu 41 dr`av, ki so v zadnjih letih sodelovale v projektu, bi seSlovenija s povpre~jem leta 2002 in 2003 uvrstila na 36. mesto.

Primerjava povpre~ne podjetni{ke aktivnosti leta 2002 in 2003ka`e, da je le-ta v osmih evropskih dr`avah upadla, ponekodzelo mo~no. V Franciji in Italiji se je skorajda razpolovila, vSloveniji je upadla za dobrih deset odstotkov. Nekatere dr`ave selahko pohvalijo z mo~nim porastom, predvsem Belgija, [panijain Finska. Pri slednji je povpre~ni TEA indeks porastel z 4,56 na6,85. V Sloveniji padec srednje vrednosti TEA indeksa s 4,61 na4,05, ki sicer ni statisti~no zna~ilen, pomeni upad {tevila posa-meznikov, ki so na za~etku podjetni{ke poti z 58.000 leta 2002na 51.000 leta 2003. Privo{~imo si izra~un: ~e bi TEA indeks vSloveniji porastel tako kot na Finskem, bi to pomenilo dodatnih

37.000 posameznikov, ki bi se odpravili na podjetni{ko pot. Ta{tevilka bi pomenila vidno sled v gospodarski strukturi Slovenijein bi nedvomno prispevala k spreminjanju splo{nega dojemanjapodjetni{tva.

Med 51.000 posamezniki, ki so bili v Sloveniji leta 2003 naza~etku svoje podjetni{ke kariere, so se nekateri podjetni{tvalotili, ker se jim je za to ponudila prilo`nost, drugi zato, ker nisoimeli druge, bolj{e, mo`nosti za delo. V Sloveniji je {tevilopodjetnikov, ki so se podjetni{tva lotili, ker so sledili podjetni{kiprilo`nosti, v primerjavi z drugimi GEM dr`avami relativno niz-ko. Kvocient nujnosti, ki ga izrazimo kot razmerje med indeksomTEA nujnost in TEA prilo`nost, je pri Sloveniji 0,26. To pomeni,da se na deset podjetnikov, ki se v Sloveniji odlo~ijo za podjet-ni{tvo zaradi prilo`nosti, v povpre~ju manj kot trije odlo~ijo zapodjetni{tvo zaradi nuje. Italija, Danska, [panija, in Islandijaimajo to razmerje manj kot 0,1. Kvocient prilo`nosti je obratnavrednost kvocienta nujnosti. V Sloveniji je ta kvocient enak 3,78in pomeni, da je na vsakih deset podjetnikov, ki se v Slovenijiodlo~ijo za podjetni{tvo zaradi nuje, v povpre~ju 37,8 podjet-nikov, ki so se odlo~ili za podjetni{tvo zaradi prilo`nosti.

V raziskavi razlikujemo med podjetniki, ki so v najzgodnej{i fazipodjetni{kega procesa in tistimi, ki `e poslujejo kot novo pod-jetje. Prve imenujemo nastajajo~i podjetniki, mednje pa smovklju~ili vse tiste, ki posku{ajo sami ali skupaj z drugimi ustano-viti novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo in {eniso izpla~evali pla~ ve~ kot tri mesece. To so podjetniki, ki sozdale~ najbolj ranljivi in ki potrebujejo najve~ spodbudnegaokolja. Posameznike, ki so trenutno sami ali skupaj z drugimilastniki podjetja, ki ga pomagajo voditi, oziroma so samozapo-sleni, njihovo podjetje pa junija 2003 ni bilo starej{e od 42mesecev, imenujemo novi podjetniki. @e v GEM 2002 smougotavljali, da je stopnja pre`ivetja slovenskih nastajajo~ih pod-jetnikov nizka. Ugotavljali smo jo tako, da smo izra~unali raz-merje med novimi in nastajajo~imi podjetji. V dr`avah, kjer jevisoka stopnja nastajajo~ih podjetnikov in nizka stopnja novihpodjetij, je o~itno, da je stopnja smrtnosti novih podjemovvisoka. Kvocient umrljivosti nastajajo~ih podjetij, ki govori oslabem »izkoristku« podjetni{kega procesa, je v Sloveniji naj-vi{ji, ne samo v evropskem, ampak med vsemi sodelujo~imiGEM dr`avami. Zna{a 2,69 in pomeni, da v Sloveniji izmed 2,69nastajajo~ih podjetij v povpre~ju pre`ivi le eno. V primerjavi zlanskim letom (2,14) se je precej poslab{al.

Nezadovoljiv je tudi dele` podjetnic med prebivalstvom. V Italijiin Franciji je ta dele` skoraj enak dele`u mo{kih, v Sloveniji pa jerazmerje med mo{kimi in `enskami v podjetni{tvu najslab{emed vsemi dr`avami v GEM. TEA indeks za mo{ke zna{a 6,36%,za `enske pa samo 1,66%, ali 3,8 : 1 v korist mo{kih. Podobnoneugodno razmerje imajo tudi Irska (3,4: 1), Japonska (3,2:1) terDanska (3,07:1).

Nobenega dvoma ni, da so v Sloveniji `enske {e velika neizko-ri{~ena prilo`nost za podjetni{tvo. V podjetni{ko najbolj zasto-pani starostni skupini med 25. in 34. letom je razmerje medmo{kimi in `enskami skoraj 5:1 v korist mo{kih.

1

SLOVENIJA 2003

Tako pri mo{kih kot pri `enskah nara{~a podjetni{ka aktivnost zvi{ino izobrazbene ravni. Med podjetni{ko aktivnim prebival-stvom, ki ga spremlja GEM, je v Sloveniji najve~ tistih, ki imajove~ kot srednje{olsko izobrazbo in po dohodku spadajo v zgor-njo tretjino.

V vseh raziskavah o podjetni{tvu v Evropi, ki prepoznavajo ovire, skaterimi se sre~ujejo podjetniki, so finance povsem na vrhu –bodisi da gre za odnose z bankami ali za tvegani kapital. VSloveniji predstavlja tvegani kapital {e vedno zanemarljiv dejav-nik v podjetni{kem `ivljenju. Zato tudi ne presene~a, da se je podele`u nalo`b tveganega kapitala, izra`enem kot odstotek odbruto dru`benega proizvoda, Slovenija uvrstila povsem na rep. Natem podro~ju izrazito izstopa Izrael, sledita mu Kanada in ZDA.

Ena izmed izstopajo~ih ugotovitev GEM na tem podro~ju je pravugotovitev glede neformalnega investiranja. Ocenjujemo, da soleta 2002 v svetovnem okviru neformalni investitorji zagotovili91 odstotkov vseh sredstev in s kapitalom oskrbeli 99,96% vsehnovih podjetij. Na vsakih 100.000 novih podjetij je bilo manj kot37 podjetij podprtih s tveganim kapitalom. Sklicevanje na odsot-nost tveganega kapitala kot na vzrok premajhne podjetni{keaktivnosti je zato odvra~anje pozornosti od pravih problemov.Od- sotnost tveganega kapitala povzro~a izgubo potencialov, kibi jih lahko pomenila hitro rasto~a podjetja, ne pa zmanj{anjenastajanja novih podjetij. V vsakem primeru je velika ve~inainvestiranj, ki jih izpelje tvegani kapital, usmerjena v rast podje-tij, ki so `e v poslu.

Financiranje za~etnih faz podjetni{kega procesa je, tako kot vsvetovnem merilu, tudi v Sloveniji v veliki meri odvisno od dru`i-ne in prijateljev (o`ji dru`inski ~lani: 36,2% in prijatelji alisosedje 15,1%). Zato bi bilo ob oblikovanju spodbudnega pod-jetni{kega okolja treba upo{tevati velik pomen neformalnih inve-stitorjev ter jih tudi prek dav~nega sistema motivirati za tovrstnoproduktivno potro{njo. [e zlasti, ker je zaznati zelo mo~nonegativno korelacijo med razli~nimi vrstami davkov in dele`emneformalnega investiranja v bruto dru`benem proizvodu.

Ena od izjemno spodbudnih ugotovitev slovenskega GEM 2003so visoke ambicije podjetnikov, ki so na samem za~etku podjet-ni{ke poti. Razvojna naravnanost slovenskih podjetnikov, izve-dena iz njihovih namer, nam poka`e, da so zelo optimisti~niglede tega, kaj se bo z njihovim podjemom dogajalo v prihodnjihletih. Po zbirnem indeksu TEA zaposlovanje/tr`i{~e/izvoz, kimeri odstotek podjetnikov, ki nameravajo v naslednjih petih letihzaposliti dvajset ali ve~ ljudi, {iriti trg ali izva`ati ve~ kot 50odstotkov svoje proizvodnje, smo med 17 evropskimi dr`avami,ki so leta 2003 sodelovala v GEM, krepko na prvem mestu.

@al pa s staranjem podjetja te ambicije drasti~no upadejo. Med-tem ko vsak peti podjetnik, ki je v poslu manj kot tri leta in polpri~akuje, da bo zaposloval ali {iril tr`i{~e, ima tak{na pri~ako-vanja {e samo vsak petdeseti podjetnik, ki je v poslu ve~ kot trileta in pol. Zni`anje razvojnih namer je previsoko, da bi ga lahkopripisali samo naivnosti in nerealnim pri~akovanjem nastajajo-~ih podjetnikov, {e zlasti ~e upo{tevamo izjemno visoko stopnjoumrljivosti novih podjemov. O~itno je podjetni{ko okolje v Slo-veniji {e vedno izrazito neugodno, zato se ohranjanje razvojnihambicij ka`e kot pomembna strate{ka naloga.

V 31 GEM dr`avah so nacionalni izvedenci ocenjevali stanje vdevetih podjetni{kih okvirih. V Sloveniji so izvedenci najboljeocenili podro~je hitrosti sprememb glede odprtosti in konku-ren~nosti na notranjem trgu, kjer je Slovenija dosegla 11. naj-vi{jo oceno med 31. dr`avami, najslab{e pa kulturne in dru`-bene norme (28. mesto), vladno politiko na podro~ju regulative(27. mesto) ter prenos raziskav in razvoja (27. mesto). Slovenijase ni pri nobenem pogoju uvrstila na najbolj{e ali najslab{emesto, vendar je ve~inoma ostala v drugi polovici dr`av, kar vsplo{nem ka`e, da pogoji za podjetnike v Sloveniji niso zelougodni.

V primerjavi z drugimi GEM dr`avami je najvi{je (5. mesto)dosegla trditev, da pou~evanje v osnovnih in srednjih {olahzagotavlja primerno opozarjanje na podjetni{tvo in ustanav-ljanje novih podjetij. Sledijo mu trditve, da dosegajo v Sloveniji`enske enako raven znanja in izku{enj za ustanovitev novegapodjetja kot mo{ki (6. mesto), da imajo `enske dostop do ena-kega {tevila dobrih poslovnih prilo`nosti za ustanovitev podjetjakot mo{ki (8. mesto) in da imajo v Sloveniji {tevilni ljudjeizku{nje z ustanovitvijo novega podjetja (9. mesto).

Povsem na repu pa najdemo trditev, da v Sloveniji nacionalnakultura spodbuja kreativnost in inovativnost (zadnje, 31. mesto),ter da so rizi~ni kapitalisti pomemben vir financiranja in podporeza nova in rasto~a podjetja (30. mesto).

Mnenje slovenskega prebivalstva, da so posamezniki, ki souspe{ni ustanovitelji podjetja, spo{tovani in imajo visok dru`-beni status (77%), nas med GEM dr`avami uvr{~a celo na 4.mesto, v evropskem prostoru takoj za Finsko, kjer svoje podjet-nike ceni 84% prebivalstva in pred Irsko (76%). Nizko stopnjopodjetni{ke aktivnosti v Sloveniji gre zatorej iskati v drugihvzrokih, ki jih prebivalstvo ne more obvladovati. Eden izmednjih je zagotovo zaskrbljujo~a egalitaristi~na te`nja po izena~e-nju `ivljenjskega standarda, ki je po sami svoji vsebini izrazitoprotipodjetni{ko naravnana. Mnenje izvedencev (97,1%) nas vtem segmentu uvr{~a na prvo mesto, mnenje prebivalstva(82,4%) pa na drugo. O~itno v Sloveniji biti bogat {e vedno nidru`beno sprejemljivo, pa ~eprav je bilo bogastvo pridobljeno spo{tenim in produktivnim ustvarjanjem in podjetni{tvom. V ko-lik{ni meri je tovrstni egalitarizem odsev izku{enj in vrednot izobdobja socialisti~nega samoupravljanja, bo pokazal ~as. Zaspreminjanje teh vrednot bo treba bolj jasno izpostaviti me-hanizme, s katerimi nastaja dru`beno bogastvo in pokazati, da soposamezniki, ki k temu bogastvu najve~ prispevajo, tudi upra-vi~eni do primernega dele`a. Ustvarjalnost, inovativnost inpodjetni{tvo morata biti ustrezno nagrajena, sicer se redki posa-mezniki, ki imajo te talente, ne bodo usmerjali v tovrstne ak-tivnosti.

@e lansko leto smo ugotavljali, da (1) poznavanje drugih podjet-nikov, (2) zaznavanje poslovnih prilo`nosti, (3) samozavedanjelastnega znanja in izku{enj za podjetni{ko delovanje ter (4) strahpred neuspehom pomembno vplivajo na odlo~itev posameznikaza vklju~evanje v podjetni{ki proces. V primerjavi z drugimidr`avami se je Slovenija glede poznavanja drugih podjetnikovuvrstila na 8. mesto. V Evropi in v svetu premo~no vodi Islandija,kjer kar 88% prebivalcev pozna nekoga, ki je v zadnjih dvehletih naredil podjetje (v Sloveniji 47%). Islandija je prva v Evropi

2

SLOVENIJA 2003

tudi glede zaznavanja poslovnih prilo`nosti (50% prebivalstva).Da se bodo na obmo~ju, kjer `ivijo, pojavile v naslednjega polleta dobre poslovne prilo`nosti je prepri~ana tretjina delovnoaktivnega prebivalstva Slovenije. Dobra tretjina (38%) delovnoaktivnih prebivalcev Slovenije je tudi prepri~anih, da ima zna-nje, ve{~ine in usposobljenost za pri~enjanje podjetni{ke karierein ustanovitev podjetja. @al je med delovno aktivnim prebi-valstvom tudi ve~ kot tretjina tak{nih, ki jim strah pred ne-uspehom prepre~uje, da bi pri~eli z novo poslovno dejavnostjoali usta- novili podjetje. Slovensko, pa tudi evropsko sociokul-turno okolje pa~ ne opro{~a napak. V svetovnem merilu se ljudjenajbolj bojijo neuspeha v Gr~iji in Nem~iji, najmanj v Kanadi,ZDA in Japonskem.

Na pri~enjanje podjetni{ke poti najbolj izrazito vpliva mnenjeposameznika o tem, ali ima potrebno znanje, ve{~ine in izku{njeza zagon nove poslovne dejavnosti ali ustanovitev podjetja. Medtistimi, ki menijo, da imajo znanje, je TEA indeks 9,38, medtistimi, ki menijo, da tega znanja nimajo, je indeks samo 0,19 –skoraj petdesetkratna razlika! Glede na velik vpliv, ki ga imajo tiatributi na podjetni{ko aktivnost, je bil ustvarjen »indeks podjet-ni{kega konteksta«, ki vrednoti poznavanje podjetnika, zazna-

vanje prilo`nosti in prepri~anost v svoje znanje in ve{~ine zazagon novega podjema. Tako konstruiran indeks poka`e, da je vokviru povpre~ja 31 GEM dr`av 10 krat bolj verjetno, da se bodolotili podjetni{tva tisti, ki imajo vse tri atribute kot pa tisti, kinimajo nobenega. V Sloveniji je ta vpliv {e ve~ji – kar {tirideset-kratna verjetnost za vse tri atribute in dvanajstkratna za dva iz-med njih.

Razvoj podjetni{tva v Sloveniji terja aktivne posege na {tevilnapodro~ja, pri ~emer na temelju rezultatov GEM Slovenija 2003izpostavljamo predvsem pove~anje ravni podjetni{kih znanj inve{~in, ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetni{tva, razvi-janje dostopa do finan~nih sredstev, razvoj `enskega podjet-ni{tva, nadaljnji razvoj podjetni{ke politike in programov terprenos izsledkov raziskav in razvoja.

Spodbujanje ljudi, naj se podajo na podjetni{ko pot, je premalo.Tudi ni dovolj odstranjevati ovir, zaradi katerih se premalo ljudiodlo~i za podjetni{tvo. Njihove podjetni{ke ambicije je trebanegovati in jim ustvariti okolje, v katerem se bodo lahko ohranilein razvijale.

3

SLOVENIJA 2003

1 Global Entrepreneurship Monitor1.1 Zgodovina projekta

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je svoje prve rezultate raziskovanja podjet-ni{tva v svetovnem merilu podal leta 1999. [tevilo dr`av je leta 2002 od za~etnih 10naraslo na 37, tako da leta 2003 razpolagamo s primerljivimi podatki `e za 40 dr`av.[tevilo sodelujo~ih dr`av v posameznem letu se spreminja, poro~ilo o raziskavi, ki jepred vami zajema 31 dr`av. Slika 1 prikazuje razpostranjenost projekta v svetovnemmerilu.

Slika 1: GEM v svetovnem merilu

GEM je zdale~ najve~ja raziskava podjetni{tva na svetu. Izvaja jo neprofitni akademskiraziskovalni konzorcij, katerega cilj je ustvariti zanesljive mednarodne podatke opodjetni{ki aktivnosti ter s temi podatki seznaniti ~im {ir{o javnost. Harmonizirani kvali-tativni in kvantitativni podatki, zbrani na podlagi tako velikega {tevila dr`av so zanimivitako za oblikovalce ekonomske politike kot za akademsko sredino, saj zagotavljajo bo-gat vir za komparativno prou~evanje podjetni{kega obna{anja. Ker raziskava poteka `epeto leto, so na voljo `e tudi ~asovne serije.

Slovenija se je svetovnemu raziskovalnemu konzorciju pridru`ila leta 2002, s ~emer smopridobili primerljive informacije o tem, kam se na podro~ju podjetni{tva ume{~amo vsvetovnem merilu. Glavni namen GEM je podati vsakoletno oceno podjetni{ke aktivnostiv obravnavanih dr`avah. Prou~ujemo {tevilne dejavnike, ki bi utegnili vplivati na razlike vstopnji podjetni{tva ter sku{amo podati nove vpoglede v obseg in pomen podjetni{kegaprocesa, da bi bolje razumeli, kako je mogo~e z izoblikovanjem ustreznega podpornegaokolja pospe{evati podjetni{tvo.

1.2 Teoreti~ni model GEM

Konceptualni GEM model (slika 2), s katerim posku{amo razumeti podjetni{ke procese,temelji na sklepanju, da specifi~ne okoli{~ine za izvajanje podjetni{ke aktivnosti vposamezni dr`avi vplivajo na velikost in obseg podjetni{tva, ki vpliva na ekonomskorast in razvoj. Te soodvisnosti pa niso enosmerne – tudi obstoje~a raven ekonomskegarazvoja vpliva na podjetni{tvo in na podjetni{ke okoli{~ine.

Za potrebe raziskave se uporablja {iroka definicija podjetni{tva, ki pomeni kakr{enkoliposkus posameznika, skupine posameznikov ali obstoje~ega podjetja, da bi ustvarilinovo podjetje ali poslovno dejavnost, bodisi da gre za samozaposlitev, novo podjetje aliraz{iritev `e obstoje~ega podjetja. Ker nas ne zanima {tevilo podjetij ali pravnih

subjektov, temve~ podjetni{ki proces, jepomembno, da lahko z dano definicijozajemamo podjetni{ke aktivnosti in naj-demo podjetne posameznike.

S pomo~jo raziskovalnega projekta GEMposku{amo razumeti• razlike v ravni podjetni{ke aktivnosti

med razli~nimi dr`avami• ali, in na kak{en na~in, so te razlike po-

vezane z nacionalno ekonomsko rastjo• zakaj imajo posamezne dr`ave vi{jo

stopnjo podjetni{ke aktivnosti kot druge• kaj lahko storimo, da bi pove~ali nacio-

nalno raven podjetni{ke aktivnosti.

Temeljna odvisna spremenljivka, ki jo jetreba pojasniti, je nacionalna ekonomskarast. Pri tem predpostavljamo, da se eko-nomski procesi odvijajo v relativno stabil-nem dru`benem, kulturnem in politi~-nem okolju. Delujeta dva temeljna meha-nizma rasti. Prvi temeljni vir ekonomskerasti so glavna ustaljena podjetja, ki od-igrajo svojo vlogo predvsem v mednarodnimenjavi. ^e so splo{ni nacionalni pogojiposlovanja urejeni in naravnani h konku-ren~nosti, so ta podjetja lahko mednarod-no uspe{na in lahko pripomorejo k rastimikro, malih in srednjevelikih podjetij.

Drugi temeljni vir ekonomske rasti pa jepodjetni{ki proces, ki se odvija v novih inrasto~ih podjetjih. V tem primeru pod vpli-vom dru`benega, kulturnega in politi~ne-ga konteksta deluje drug splet, takoime-novani okvir podjetni{kih pogojev, ki sosicer povezani z okvirom splo{nih nacio-nalnih pogojev, vendar pa se od njih tudirazlikujejo. Na odvijanje podjetni{kegaprocesa bistveno vplivajo podjetni{ke pri-lo`nosti ter zmogljivost ljudi, da se lote-vajo novih podjemov. Vse to vpliva nabrbotanje in vrenje v gospodarstvu, kjer serojevajo novi podjemi in podjetja, kar pri-speva k ekonomski rasti.

Oba procesa prispevata k ekonomski ra-sti. Na sliki 2 je prikazan celoten model,iz katerega sta razvidna oba mehanizmaekonomske rasti. Za razliko od ve~inesvetovnih analiz, ki se osredoto~ajo nadejavnike, ki vplivajo na konkure~nostobstoje~ih ustaljenih podjetij, se GEMosredoto~a na spodnji del slike, to je napodjetni{ki proces in njegovo povezanostz ekonomsko rastjo. Splo{no okolje v ka-

5

SLOVENIJA 2003

terikoli dr`avi vpliva na obstoje~a pod-jetja in panoge ter na nastajajo~a in novapodjetja. Na nastajanje novih podjetij papoleg splo{nega okolja vpliva tudi okvirpodjetni{kih pogojev, kamor spadajo:• razpolo`ljivost razli~nih vrst finan~ne

podpore (ban~ni sistem, rizi~ni kapital,neformalno investiranje, poslovni an-geli),

• zasnova in vodenje vladne politike, kije lahko bolj ali manj naklonjena pod-jetni{tvu,

• izvajanje vladnih programov, ki ustvar-jajo pogoje za razvoj podjetni{tva,

• raz{irjenost in kakovost izobra`evanjain usposabljanja za podjetni{tvo,

• obstoj in u~inkovitost razli~nih meha-nizmov za prenos raziskovalnih dose`-kov in tehnologije v podjetni{ko prak-so,

• kakovost in dostopnost poslovne instrokovne infrastrukture, ki jo potrebu-jejo mlada in rasto~a podjetja,

• odprtost in konkuren~nost na no-tranjem trgu, to je velikost vstopnih pre-grad oziroma, kako te`ko se novapodjetja uveljavijo na trgu,

• dostop do fizi~ne infrastrukure, potreb-ne za poslovanje podjetij,

• kulturne in dru`bene norme, ki podpi-rajo ali zavirajo podjetni{ko aktivnost.

Ti pogoji vplivajo na obstoj in zaznavanjepodjetni{kih prilo`nosti ter na podjetni-{ko zmogljivost odraslega prebivalstva.Zaznavanje podjetni{kih prilo`nosti terve{~ine in motivacija odraslega prebival-stva, da te prilo`nosti izkoristijo, pa pred-stavljajo bolj ali manj plodna tla za ro-jevanje in rast podjetij.

GEM se torej ne ukvarja z obstoje~imipodjetji, ki so starej{a od treh let in pol.Zanima nas relativna podjetni{ka narav-nanost odraslega prebivalstva in stopnjanastajanja novih in rasto~ih podjetij terrazlike, ki nastajajo med posameznimidr`avami. Te pa so posledica• razlik med dr`avami v devetih pogojih

iz podjetni{kega okvira,• relativne dojemljivosti odraslega pre-

bivalstva za iskanje in ustvarjanje pod-jetni{kih prilo`nosti ter

• njegove motiviranosti in sposobnosti(znanje, ve{~ine) za izkori{~anje pri-lo`nosti.

Model torej predpostavlja, da je podjet-ni{tvo gonilna sila ekonomske rasti. Vkontekstu dru`benih, kulturnih, politi~-nih in ekonomskih okoli{~in v dr`avi ok-

vir splo{nih nacionalnih pogojev in okvir podjetni{kih pogojev vplivata na podjetni{koaktivnost, ki vodi k ekonomski rasti. Povezave med podjetni{kimi procesi in rastjo jemo`no odkriti samo v globalnem kontekstu, ~e imamo na razpolago podatke iz velikega{tevila dr`av in lahko izra~unavamo korelacije. ^e bi imeli podatke samo za Slovenijo,bi lahko korelacije ugotavljali samo, ~e bi razpolagali z dovolj dolgo ~asovno serijo. KerSlovenija sodeluje v projektu {ele drugo leto, primernih ~asovnih serij {e nimamo, zatose v slovenskem GEM za leto 2003 ukvarjamo predvsem z raziskovanjem stanja v Slo-veniji primerjalno z udele`enkami GEM ter ocenjujemo razvitost posameznih podjet-ni{kih okvirov in njihov vpliv na podjetni{ko aktivnost.

Slika 2: Konceptualni GEM model

1.3 Viri podatkov

Pri svojem raziskovanju uporabljamo {tiri temeljne mehanizme zbiranja podatkov. Trijeod teh zagotavljajo primarne podatke, ki jih zberemo posebej za GEM in zatem kom-biniramo s podatki iz sekundarnih virov. Podatke nam dajejo:• raziskava vzorca odrasle populacije,• osebni intervjuji z nacionalnimi izvedenci za posamezne sklope iz podjetni{kega

okvira pogojev,• podroben vpra{alnik, ki ga izpolnijo nacionalni izvedenci ter• uveljavljeni mednarodni viri standardiziranih podatkov.

Raziskava odraslega prebivalstva: V vsaki dr`avi usposobljena strokovna organizacijaizvede telefonsko raziskavo odraslega prebivalstva, ki temelji na vzorcu najmanj 2000odraslih.1 V Sloveniji je raziskavo izvedel Gral-Iteo, primerno ute`en vzorec pa je leta2003 zajel 2012 ljudi. S pomo~jo intervjujev ugotavljamo podjetni{ke aktivnosti od-raslega prebivalstva, dol`ina intervjuja pa je odvisna od tega, koliko je posamezenintervjuvanec podjetni{ko aktiven. Prvi del vpra{alnika se nana{a na poizvedovanje oustanavljanju in vodenju podjetja ter neformalnem investiranju v nova podjetja. Posa-meznikom, ki izka`ejo podjetni{ko aktivnost, se zatem postavljajo dodatna, bolj po-globljena vpra{anja. Z drugim delom vpra{alnika ugotavljamo odnos intervjuvancev dopodjetni{tva.

Osebni intervjuji z izvedenci: Opravili smo 18 intervjujev s skrbno izbranimi posa-mezniki, za katere smo po njihovi dosedanji podjetni{ki aktivnosti, profesionalnosti,

Dru beni,kulturni,politi~ni,kontekst

Glavnauveljavljena podjetja

(primarnaekonomija)

Mikro, mala insrednja podjetja

(sekundarnaekonomija)

Nacionalnaekonomska

rast(BDP,

zaposlitev)Podjetni{keprilo`nosti

Podjetni{kezmogljivosti:- ve{~ine- motivacija

Poslovnovrenje

Okvir splo{nihnacionalnih pogojev- odprtost

(zunanja trgovina)- vlada (domet, vloga)- finan~ni trgi (u~inkovitost)- tehnologija, R&R

(raven, intenzivnost)- infrastruktura (fizi~na)- management (ve{~ine)- trg delovne sile

(fleksibilnost)- institucije (nepristranost,

spo{tovanje zakonitosti)

Okvir podjetni{kih pogojev- finan~na podpora- vladne politike- vladni programi

izobra e vanje inusposabljanje

- prenos raziskav in razvoja- poslovna in strokovna

infrastruktura- odprtost in konkuren~nost

na notranjem trgu- dostop do fizi~ne

infrastrukture- kulturne in dru bene norme

-

6

SLOVENIJA 2003

znanju in ugledu sodili, da lahko prispevajo k razumevanjupodjetni{tva v Sloveniji. V osebnih intervjujih so nam predstavilisvoj pogled na– temeljne slabosti, ki zavirajo razvoj podjetni{tva v Sloveniji,– temeljne prednosti, ki jih ima Slovenija in bi jih lahko izkori-

stili za pospe{evanje podjetni{tva ter– predloge, kaj bi bilo treba udejaniti, da bi se ~im ve~ ljudi

vklju~ilo v podjetni{ke aktivnosti.Vse intervjuje smo posneli, naredili transkripcije, jih obenem zosebnimi zapiski povzeli in kodirali, tako da jih je bilo mo`noprimerjati z ugotovitvami ekspertov iz drugih GEM dr`av.2

Standardiziran vpra{alnik za izvedence: Vsi intervjuvani izve-denci in {e dodatnih 18 strokovnjakov so izpolnili ob{iren stan-dardiziran vpra{alnik. Dobljene odgovore smo kodirali in po-sredovali koordinacijskemu timu GEM, ki je pripravil skupnedatoteke za vse sodelujo~e dr`ave. S pomo~jo tega vpra{alnika,ki je bil preveden v jezike udele`enk GEM, lahko delamo {tevil-ne in bogate primerjave med dr`avami.

Nacionalni ekonomski in demografski podatki: Da bi bilo mo`-no delati kakr{nekoli primerjave nacionalnih zna~ilnosti posa-meznih dr`av (npr. rast DBP), se je treba opreti na zanesljive inpoenotene mednarodne vire. Ti viri so podatkovne baze, s kate-rimi razpolagajo Zdru`eni narodi, Eurostat, Svetovna banka,ILO, Mednarodni denarni sklad, OECD. Obdelava tako velikekoli~ine podatkov terja zelo skrbno organizacijo, ki jo zagotavljakoordinacijski tim GEM.

1.4 Mere podjetni{ke aktivnosti

Za ocenjevanje podjetni{ke aktivnosti odraslega prebivalstvauporablja GEM {est meril in sicer:1. dele` odraslega prebivalstva (18 – 64 let), ki se aktivno loteva

vzpostavitve novih podjemov (nastajajo~i podjetniki – "na-scent entrepreneurs"),

2. dele` odraslega prebivalstva, ki je zaposlen kot lastnik/man-ager novih podjetij, ki niso starej{a od 42 mesecev (novipodjetniki – "new entrepreneurs"),

3. indeks celotne podjetni{ke aktivnosti, ki predstavlja vsotonastajajo~ih in novih podjetnikov kot dele` odraslega prebi-valstva (celotni TEA – "Total Entrepreneurial Activity"),

4. dele` odraslega prebivalstva, ki je osebno investiral v nova innastajajo~a podjetja (mikro poslovni angeli – "micro businessangels"),

5. indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti (TEA-prilo`-nost – "TEA Opportunity"), ki predstavlja dele` odraslegaprebivalstva, ki se je lotil vzpostavitve novega podjema, kerse mu je za to ponudila prilo`nost,

6. indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nuje (TEA-nujnost – "TEAnecessity"), ki predstavlja dele` odraslega prebivalstva, ki se jelotil vzpostavitve novega podjema zaradi nuje, ker ni imeldruge bolj{e mo`nosti za delo.

Ko v GEM govorimo o podjetni{ko aktivnem prebivalstvu, mi-slimo torej na, prvi~, tiste posameznike, ki so osebno vpleteni vnastajanje novih podjemov, ali so, drugi~, zaposleni kot last-niki/managerji novih podjetij, ki niso starej{a od 42 mesecev aliso, tretji~, osebno investirali v nove podjeme. TEA indeks tvorijo

samo nastajajo~i in novi podjetniki. Tiste posameznike, ki sepojavljajo v obeh vlogah, {tejemo samo enkrat. Pri izra~una-vanju TEA indeksa mikro angelov ne upo{tevamo.

Da bi identificiral podjetni{ko aktivno populacijo, je GEM razvilniz vpra{anj, s katerimi posku{amo ugotoviti, ~e je posameznikpodjetni{ko aktiven:1. Da bi se posameznik kvalificiral kot nastajajo~i podjetnik, je

moral na vpra{anje a) ali na vpra{anje b) odgovoriti z "da":a. Trenutno posku{ate sami ali skupaj z drugimi ustanoviti

novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo,vklju~ujo~ kakr{nokoli samozaposlitev ali prodajo pro-izvodov ali storitev – naloga, ki ni v okviru va{e rednezaposlitve.

b. Trenutno posku{ate sami ali skupaj z drugimi ustanovitinovo podjetje ali se lotiti nove poslovne dejavnosti za va-{ega delodajalca – naloga, ki je v okviru va{e redne za-poslitve.

Pozitivni odgovor je vodil do nadaljnjih treh vpra{anj, s katerimismo preverjali, ~e gre res za nastajajo~e podjetje:

c. Ali ste v zadnjih 12 mesecih kakorkoli pomagali prizagonu nove poslovne dejavnosti ali ustanavljanju no-vega podjetja, kot na primer iskali ustrezno opremo,lokacijo, sestavili za~etno ekipo ljudi, delali na poslov-nem na~rtu, za~eli var~evati denar ali delali karkoli dru-gega, kar bi pomagalo zagnati novo poslovno dejavnostoziroma ustanoviti podjetje?

d. Ali boste vi osebno lastnik tega podjetja v celoti, dela tegapodjetja ali sploh ne boste lastnik?

e. Ali je novo podjetje `e izpla~alo kakr{nekoli pla~e, do-hodke ali nadomestila, vklju~no z va{o pla~o, za obdobjedalj{e od treh mesecev?

Da bi ga ozna~ili kot nastajajo~ega podjetnika, je moral vpra{aniodgovoriti z "da" na vpra{anje c), "v celoti" ali "delno" na vpra-{anje d) ter z "ne" na vpra{anje e). ^e je bil odgovor na e)pritrdilen, potem je bil to kandidat za novega podjetnika.

2. Da bi se posameznik kvalificiral kot novi podjetnik, je moralpritrditi, da je trenutno sam ali skupaj z drugimi lastnik pod-jetja, ki ga pomaga voditi, oziroma da je samozaposlen ter dapodjetje ni bilo ustanovljeno prej kot leta 2000 (v juniju 2003ni bilo starej{e od 42 mesecev).

3. Da bi lahko posameznika ozna~ili kot mikro poslovnegaangela, je moral v zadnjih treh letih osebno vlo`iti sredstva vnovo podjetje, ki ga je ustanovil nekdo drug, pri tem pa se neupo{tevajo nakupi delnic, obveznic ali vlaganj v vzajemnesklade.

4. Stopnjo celotne podjetni{ke aktivnosti ali TEA indeks dolo-~imo kot se{tevek nastajajo~ih in novih podjetnikov, pri~emer tiste, ki se pojavljajo v obeh vlogah, {tejemo samoenkrat.

5 Indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti (TEA-prilo`-nost), smo dolo~ili tako, da smo upo{tevali posameznike, kiso zadostili naslednjima kriterijema:– posameznik se je moral kvalificirati kot nastajajo~i ali novi

podjetnik

7

SLOVENIJA 2003

– moral je povedati, da se je lotil vzpostavitve novega pod-jema, ker se mu je za to ponudila prilo`nost.

6. Indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nuje (TEA-nujnost), smodolo~ili tako, da smo upo{tevali posameznike, ki so zadostilinaslednjima kriterijema:– posameznik se je moral kvalificirati kot nastajajo~i ali novi

podjetnik– moral je povedati, da se je lotil vzpostavitve novega pod-

jema zaradi nuje, ker ni imel druge bolj{e mo`nosti zadelo.

TEA indeks odra`a {tevilo posameznikov v dr`avi, ki so vpleteniv podjetni{ko vrenje, bodisi kot nastajajo~i ali novi podjetniki, inje temeljni kazalnik podjetni{ke aktivnosti, ki omogo~a primer-javo med dr`avami, ki so udele`ene v GEM.

1.5 GEM Slovenija 2003

Slovenija leta 2003 drugi~ sodeluje v GEM. Nosilec raziskave jeIn{titut za podjetni{tvo in management malih podjetij na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Z GEM smo vSloveniji dobili orodje, ki nam pomaga ustvarjati bolj zanesljivosliko podjetni{ke stvarnosti, tako da bodo tudi ukrepi ekonomskepolitike in mehanizmov pospe{evanja podjetni{tva v Slovenijiusmerjeni tja, kjer si lahko dolgoro~no obetamo najve~je u~inke.Rezultati iz raziskave GEM Slovenija 20023, kakor tudi leto{njirezultati, ka`ejo, da je slovenska pot v inovativno in podjetni{kodru`bo {e zelo dolga in vijugava.

Slovenski GEM so leta 2003 podprli Ministrstvo za gospodarstvo,Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Pospe{evalni center zamalo gospodarstvo, Obrtna zbornica Slovenije ter ~asopis Fi-nance.

8

SLOVENIJA 2003

2 Kako podjetna je Slovenija?

Slika 3: [tiriletno povpre~je TEA indeksa

2.2 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnostiv letu 2003

S TEA indeksom merimo dele` odraslega prebivalstva med 18 in64 leti, ki so bodisi v procesu ustanavljanja podjetja bodisi solastniki/managerji mladega podjetja, ki ne izpla~uje pla~ dlje kot42 mesecev. Zanima nas torej najzgodnej{a faza podjetni{kegaprocesa. Tistih podjetnikov, ki imajo podjetje `e ve~ kot tri leta inpol, TEA indeks ne zajema. V skladu s sliko 2, so to `e ustaljenapodjetja (gornji krak vzro~no-posledi~ne povezave med podjet-ni{tvom in gospodarsko rastjo), ki so za uspe{nost gospodarskega

sistema izjemno pomembna, niso pa predmet raziskovanja vokviru GEM.6

Med 31 dr`avami, ki v letu 2003 sodelujejo v raziskavi GEM, seje Slovenija z indeksom 4,05 uvrstila na 24. mesto.

V tabeli 1 so razporejene dr`ave po dose`enem TEA indeksu. Vnjih je dva in pol milijarde prebivalcev, od tega poldrugo milijar-do delovno aktivnih. Pribli`no 163 milijonov je ljudi, ki soanga`irani v podjetni{kem procesu, ki ga spremlja GEM. Slove-nija k temu prispeva 0,8 promila delovne sile ter 0,3 promilapodjetni{ke aktivnosti.

2.1 Razprostranjenost podjetni{tva v svetu

Od 6,3 milijarde svetovnega prebivalstva `ivi v 40 GEM dr`avahskoraj 4 milijarde ljudi, od tega jih je 2,4 milijarde v starostniskupini med 18 in 64 leti, kar v ve~ini dr`av predstavlja delovnoaktivna leta. Od teh 2,4 milijard si jih okrog 12% ali 297milijonov prizadeva izgraditi podjetje ali pa so `e lastniki pod-jetja manj kot tri leta.4

Razlike med razprostranjenostjo podjetni{kega procesa v svetuso velike: od 19.000 ljudi v Islandiji do 107 milijonov ljudi vIndiji. V Sloveniji je bilo leta 2003 v za~etne faze podjetni{kegaprocesa vklju~enih 51.000 ljudi.5 Razlike med letom 2002 in2003 niso statisti~no zna~ilne (p = 0,408), ~e pa bi bile, bi topomenilo okrog 7.000 manj vklju~enih ljudi kot leto poprej.Prebivalstvo je v nekaterih dr`avah znatno bolj podjetni{koaktivno, leta 2003 izrazito izstopata Uganda in Venezuela, pri

~emer je treba upo{tevati, da gre bolj za "koli~ino" podjetni{keaktivnosti in manj za njegovo "kakovost". Najni`jo podjetni{koaktivnost izkazujejo Francija, Hrva{ka in Japonska. ^e se ozremosamo na evropske dr`ave, je v povpre~ju v Franciji vsak {estdese-ti, v Islandiji pa vsak deveti delovno aktivni prebivalec vklju~en vzgodnje faze podjetni{kega procesa.

V Sloveniji se v povpre~ju loteva podjetni{tva vsak petindvajsetiprebivalec, s ~emer se Slovenija po podjetni{ki aktivnosti uvr{~av zadnjo tretjino prou~evanih dr`av – po povpre~ni vrednosti vletu 2002 na 25. mesto med 37, v letu 2003 pa na 24. mesto med31 GEM dr`avami. ^e podatke, zbrane zadnja {tiri leta trajanjaprojekta, konsolidiramo v eno bazo, dobimo vzorec 41 dr`av,med katerimi bi se Slovenija s povpre~jem leta 2002 in 2003uvrstila na 36. mesto (slika 3).

9

SLOVENIJA 2003

Dr avaTEA

indeksŠtevilo

prebivalcevDelovnoaktivno

prebivalstvo

Število TEAprebivalcev

Uganda 29,26 25.632.794 10.265.560 2.998.000Venezuela 27,31 24.654.694 14.338.222 3.914.000Argentina 19,73 38.740.807 22.559.921 4.451.000^ile 16,87 15.665.216 9.536.646 1.612.000Nova Zelandija 13,60 3.951.307 2.464.399 335.000Brazilija 12,90 182.032.604 111.914.745 14.437.000ZDA 11,94 290.342.554 181.340.397 21.580.000Avstralija 11,62 19.731.984 12.408.149 1.439.000Kitajska 11,59 1.286.975.468 828.234.620 96.075.000Islandija 11,24 280.798 171.523 19.000Irska 8,10 3.924.140 2.465.742 200.000Kanada 8,01 32.207.113 20.813.726 1.667.000Norve{ka 7,46 4.546.123 2.807.047 209.000Švica 7,41 7.318.638 4.758.122 352.000Finska 6,85 5.190.785 3.284.006 225.000Gr~ija 6,77 10.665.989 6.770.427 460.000Španija 6,77 40.217.413 26.006.061 1.761.000Vel. Britanija 6,36 60.094.648 37.375.347 2.377.000Danska 5,88 6.384.384 3.399.867 201.000Nem~ija 5,21 82.398.326 52.646.370 2.738.000Singapur 4,95 4.608.595 3.313.692 162.000Ju noafr. rep. 4,30 42.768.678 24.982.327 1.074.000Švedska 4,12 8.878.085 5.489.345 225.000Slovenija 4,05 1.935.677 1.275.871 51.000Belgija 3,87 10.289.088 6.413.922 248.000Nizozemska 3,60 16.150.511 10.419.034 375.000Hong Kong 3,23 7.394.170 5.026.726 161.000Italija 3,19 57.998.353 37.263.355 1.189.000Japonska 2,76 127.214.499 81.024.667 2.236.000Hrva{ka 2,56 4.422.248 2.751.235 70.000Francija 1,63 60.181.529 36.909.133 602.000Vsota 2.482.797.218 1.568.430.204 163.443.000

Tabela 1: [tevilo TEA prebivalcev med GEM dr`avami

Raven podjetni{ke aktivnosti med 31 GEM dr`avami je zelorazli~na. [tevilo nastajajo~ih in novih podjetnikov v populacijidelovne sile se giblje od 1,63% (eden izmed 61) v Franciji do29,20% (skoraj vsak tretji) v Ugandi. Najvi{jo raven podjetni{keaktivnosti v Evropi izkazuje Islandija – vsak deveti prebivalec jeaktiven v podjetni{kem procesu. V Sloveniji se vsak petindvajsetiprebivalec v starosti od 18 do 64 let ukvarja s podjetni{ko aktiv-nostjo: bodisi da je pri~el s podjemom, ali pa ima v lasti in vodimlado podjetje. Navpi~ne ~rte v sliki predstavljajo 95-odstotni in-terval zaupanja, oziroma velikost statisti~ne napake. Dol`ina ~rticodra`a zanesljivost ocene - ve~ kot je bilo anketiranih prebival-cev, bolj zanesljiva je ocena in kraj{a je ~rtica. Za dr`ave, kjer se~rtice prekrivajo, ne moremo trditi, da bi med njimi obstajalestatisti~no zna~ilne razlike. To pomeni, da so znotraj 95-odstot-nega intervala zaupanja na enaki ravni podjetni{ke aktivnosti kotSlovenija tudi Nem~ija, [vedska, Nizozemska ali Italija.

Na sliki 5 so razvr{~ene dr`ave ne glede na njihovo geografsko,kulturno in razvojno raznolikost. Ker je seveda sila te`ko primer-jati Slovenijo z, na primer, Ugando ali Japonsko, na sliki 4 po-dajamo pregled podjetni{ke aktivnosti samo za evropske dr`ave.V tem kontekstu se zdi slovenska uvrstitev seveda bolj{a – ker je

pa~ podjetni{ka aktivnost evropskih dr`av nizka. Evropska politi-ka se je tega za~ela zavedati in v zadnjem ~asu sprejema {tevilneiniciative, s pomo~jo katerih bi se naj pospe{il razvoj podjet-ni{tva. V evropskem merilu je bila sprejeta Zelena knjiga o pod-jetni{tvu7 s kopico predlaganih ukrepov ter Akcijski na~rt zapodjetni{tvo.8 V Sloveniji se sprejema Zakon o podpornem oko-lju za podjetni{tvu, katerega cilj je prispevati k ve~jemu vklju~e-vanju ljudi v podjetni{tvo in h kakovostni rasti malih podjetij.Slovensko podjetni{tvo mora napredovati hitreje kot evropsko,~e se `elimo uvrstiti med najbolj razvite dr`ave.

Slika 4: Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v Evropi

Primerjava povpre~ne podjetni{ke aktivnosti v letu 2002 in 2003(slika 6) ka`e, da je le-ta v osmih evropskih dr`avah upadla,ponekod zelo mo~no. V Franciji in Italiji se je skorajda razpo-lovila, v Sloveniji je upadla za dobrih deset odstotkov. Nekateredr`ave se lahko pohvalijo z mo~nim porastom, predvsem Bel-gija, [panija in Finska. Pri slednji je povpre~ni TEA indeksporastel z 4,56 na 6,85. V Sloveniji padec srednje vrednosti TEAindeksa s 4,61 na 4,05, ki sicer ni statisti~no zna~ilen, pomeniupad {tevila posameznikov, ki so na za~etku podjetni{ke poti z58.000 v letu 2002 na 51.000 v letu 2003. Poglejmo izra~un: ~ebi TEA indeks v Sloveniji porastel tako kot na Finskem, bi topomenilo dodatnih 37.000 posameznikov, ki bi se odlo~ili zapodjetni{ko pot. Ta {tevilka bi pomenila vidno sled v gospodarskistrukturi Slovenije in bi nedvomno prispevala k spreminjanjusplo{nega dojemanja podjetni{tva.

TEA indeks 2003 - Evropa

Slovenija

0

2

4

6

8

10

12

14

Ose

be

na

100

pre

biv

alce

v v

star

ost

i od

18

do

64

let,

95%

-ni i

nte

rval

zau

pan

ja

Fran

cija

Hrv

aš

ka

Italija

Niz

oze

ms

ka

Belg

ija

Slo

ven

ija

Šv

ed

sk

a

Nem

èija

Da

ns

ka

Ve

lika

Brit

an

ija

Šp

an

ija

Grèija

Fin

ska

Švic

a

No

rv

eš

ka

Irs

ka

Isla

nd

ija

10

SLOVENIJA 2003

Slika 5: Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti

Slika 6: TEA indeks 2002 in 2003

2.3 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradinujnosti

V tabeli 2 so za vsako udele`enko prikazani indeksi celotnepodjetni{ke aktivnosti, indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi pri-lo`nosti in indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nujnosti.

Primerjava med podjetni{tvom zaradi prilo`nosti in podjetni{t-vom zaradi nujnosti ka`e velike razlike med posameznimi dr`a-vami v dele`u tistih, ki se odlo~ajo za podjetni{tvo iz enega alidrugega razloga.

TEA indeks 2002 in 2003, evropske dr�ave

Slovenija

0

2

4

6

8

10

12TEA 2002

TEA 2003

Fran

cija

Hrv

aš

ka

Italija

Niz

oze

ms

ka

Belg

ija

Slo

ven

ija

Šv

ed

sk

a

Ne

mè

ija

Da

ns

ka

Ve

lika

Brit

an

ija

Šp

an

ija

Grèija

Fin

sk

a

Šv

ica

No

rv

eš

ka

Irs

ka

Isla

nd

ija

Ru

sija

Ma

d�a

rs

ka

Po

ljs

ka

Oseb

en

a100

preb

ivalc

ev,v

sta

ro

sti

od

18

do

64

let

11

SLOVENIJA 2003

Dr ava TEAindeksRang TEA -

prilo nostRang TEA -

nujnostRang

Uganda 29,26 1 17,05 1 13,17 1Venezuela 27,31 2 16,06 2 11,58 2Argentina 19,73 3 11,93 3 7,46 3Èile 16,87 4 10,48 5 5,87 5Nova Zelandija 13,60 5 11,51 4 1,67 8Brazilija 12,90 6 6,89 9 5,50 6ZDA 11,94 7 9,11 8 1,67 9Avstralija 11,62 8 9,91 6 1,55 10Kitajska 11,59 9 5,45 16 6,11 4Islandija 11,24 10 9,42 7 0,81 20Irska 8,10 11 6,73 10 1,30 12Kanada 8,01 12 6,69 11 1,05 15Norve{ka 7,46 13 6,65 12 0,67 21Švica 7,41 14 6,26 13 1,03 16Finska 6,85 15 5,79 15 0,63 22Gr~ija 6,77 16 4,16 19 2,63 7Španija 6,77 17 6,05 14 0,51 25Velika Britanija 6,36 18 5,33 17 0,97 18Danska 5,88 19 5,31 18 0,37 27Nem~ija 5,21 20 3,73 22 1,23 13Singapur 4,95 21 3,88 20 1,00 17Ju noafr. rep. 4,30 22 2,87 27 1,46 11Švedska 4,12 23 3,75 21 0,37 26Slovenija 4,05 24 3,08 24 0,81 19Belgija 3,87 25 3,34 23 0,32 30Nizozemska 3,60 26 3,01 25 0,36 29Hong Kong 3,23 27 2,17 28 1,12 14Italija 3,19 28 2,90 26 0,22 31Japonska 2,76 29 2,02 29 0,53 24Hrva{ka 2,56 30 1,74 30 0,59 23Francija 1,63 31 1,13 31 0,36 28

Tabela 2: Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti

Ocenjujemo, da je bilo leta 2003 v Sloveniji okrog 51.000nastajajo~ih in novih podjetnikov. To so posamezniki, ki po-sku{ajo sami ali skupaj z drugimi ustanoviti novo podjetje alipri~eti z novo poslovno dejavnostjo, vklju~ujo~ kakr{nokoli sa-mozaposlitev ali prodajo proizvodov ali storitev ter posamezniki,ki so lastniki/managerji podjetja, ki je mlaj{e od treh let in pol.Nekateri so se tega lotili, ker se jim je za to ponudila prilo`nost,drugi zato, ker niso imeli druge, bolj{e, mo`nosti za delo.

V Sloveniji je {tevilo podjetnikov, ki so se podjetni{tva lotili, kerso sledili podjetni{ki prilo`nosti, v primerjavi z drugimi GEMdr`avami relativno nizko. Povpre~ni TEA indeks podjetni{tvazaradi prilo`nosti uvr{~a Slovenijo s 3,08% na 24. mesto med 31dr`avami – vsak dvaintrideseti prebivalec Slovenije se podjet-ni{tva loti, ker zazna podjetni{ko prilo`nost, ki jo `eli izkoristiti.

Kot ka`e slika 7, je vrstni red dr`av glede na njihovo stopnjopodjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti precej podoben tistemus slike 4, kjer je prikazan celoten TEA indeks.

Slika 8 prikazuje svetovno sliko podjetni{tva zaradi nujnosti.Med dr`avami obstajajo velike razlike. Najve~ ljudi je prisiljenihv podjetni{tvo v Ugandi, Venezueli in Argentini, kar je nepo-sredno povezano z njihovo stopnjo ekonomske razvitosti, naj-

manj je podjetni{tva iz nuje v Italiji in Belgiji. Sedem dr`av imaTEA indeks podjetni{ke nuje pol odstotka ali manj, kar pomeni,da se je manj kot eden na dvesto odraslih prebivalcev podjet-ni{tva lotil, ker se ga je moral in ne zato, ker se mu je ponujalaobetavna poslovna prilo`nost.

V Sloveniji zna{a TEA indeks zaradi nuje 0,8%, kar pomeni, dase v povpre~ju vsak 125. odrasli prebivalec odlo~i za pod-jetni{ko pot zaradi nuje, ker nima druge, bolj{e, mo`nosti zadelo. V svetovnem merilu nas to uvr{~a na relativno visokomesto. Med 31 dr`avami smo na 20. mestu. Vendar pa, ~e seprimerjamo z letom 2002, ko smo med 37 dr`avami z indeksom1,37 pristali na 15. mestu, to pomeni, da se je v letu 2003 takorelativno kot absolutno manj ljudi odlo~alo za podjetni{tvozaradi nuje. Padec podjetni{ke aktivnosti v Sloveniji z 4,61% na4,05% je tako v veliki meri tudi posledica manj{ega odlo~anja zapodjetni{tvo zaradi nujnosti. ^e bi bile razlike statisti~no zna-~ilne, bi se zdelo razumno predpostaviti, da je upad podjetni{tvazaradi nujnosti lahko tudi posledica postopnega upadanja neza-poslenosti v Sloveniji ter manj{ih zaposlitvenih problemov vpreteklem letu.

2.4 Nastajajo~i in novi podjetniki

V raziskavi razlikujemo med podjetniki, ki so v najzgodnej{i fazipodjetni{kega procesa in tistimi, ki `e poslujejo kot novo pod-jetje. Prve imenujemo nastajajo~i podjetniki, med nje pa smovklju~ili vse tiste, ki posku{ajo sami ali skupaj z drugimi usta-noviti novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo in {eniso izpla~evali pla~ dlje kot tri mesece. To so podjetniki, ki sozdale~ najbolj ranljivi in ki potrebujejo najve~ spodbudnegaokolja. Povpre~na vrednost TEA indeksa za nastajajo~a podjetjav dr`avah GEM je najvi{ja v Venezueli (19,2%), najni`ja pa vFranciji (0,89%). TEA indeks za nastajajo~a podjetja v Slovenijizna{a 2,99 in prina{a 21. mesto.

Da bi se posameznik kvalificiral kot novi podjetnik, je moralpritrditi, da je trenutno sam ali skupaj z drugimi lastnik podjetja,ki ga pomaga voditi, oziroma da je samozaposlen ter da podjetjeni bilo ustanovljeno prej kot leta 2000 (junija 2003 ni bilostarej{e od 42 mesecev). Povpre~na vrednost TEA indeksa zanova podjetja v dr`avah GEM je najvi{ja v Ugandi (16,8%) medevropskimi dr`avami pa v Islandiji (4,4%). Najmanj novih pod-jetnikov je v Franciji (0,74%). Indeks za Slovenijo je 1,11,