Bistriški občinski listFeistritzer Gemeindezeitung

An einen Haushalt • GospodinjstvuLetnik XXXIII, štev. (10), cena: € 1.– • Poštnina plačana v gotovini • Izhaja na Bistrici v R. • Poštni urad: 11 • December 01

Jahrgang XXXIII, Nr. (10), Preis: € 1.– • P. b. b. • Erscheinungsort: Feistritz i. R. • Verlagspostamt: 11 • Dezember 01

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 1 12.12.12 12:36

2

23 let v komunalni politiki/23 Jahre Kommunalpolitik

NO: 23 let bo kmalu minilo, odkar si občinski od-bornik Volilne skupnosti, 9 let si tudi član občin-skega predstojništva. V tem času si dal pobudo za mnoge projekte. Centris, plezalni center, društvo kovačev, mnogi čezmejni projekti – vsi ti in še dru-gi so povezani s tvojim imenom.W.M.: Nekaj pobud se je s pod-

poro občine res dalo uresničiti. Kar zadeva projekte iz evropskih progra-mov, mi je uspelo pridobiti kar blizu 300.000,-€ za nekatere projekte na območju naše občine. Najbolj zado-voljen sem pa, da je po dolgih letih le prišlo vsaj do ponudbe slovenščine v občinskem otroškem vrtcu. Zanimi-vo je, da smo to dosegli v času, ko je bila gospa Haider v občinskem odbo-ru kot tudi v predstavništvu občine. Gospo H. sem enkrat povabil v kavar-no Musil z namenom, da bi zvedel, ali bo podprla naš predlog. Po polur-ni diskusiji se je njen pogoj glasil, da se mora ponuditi tudi italijanščina. Ko me je pokojni župan Gradenegger povabil kot gosta na sejo občinskega predstojništva, na kateri so odločali tudi o uvedbi slovenskega jezika v občinskem otroškem vrtcu, je zasto-pnik svobodnjakov Rainer - on je pri tej seji zastopal gospo Haider - dal soglasje s svarilom »Willi, wenn oba die Onmeldungn unta 7 folln, werma dos wida obdran«! Danes so prijave skoraj 100-odstotne in ne bi bilo na-robe, če bi bistriški otroški vrtec bil javno priznan kot dvojezičen.

NO: Vztrajnost, delavnost in naravnanost k cilju so kvalitete, ki te odlikujejo in ki jih cenijo tvoji ko-legi/ice tako v občini kot v številnih drugih ustano-vah, v katerih si bil aktiven, dostikrat na vodilnem mestu (Elan, SGZ idr.). Te kvalitete si kazal že od rane mladosti, ko si se z nenehnim izobraževanjem (večerni tečaji, matura) povzpel od puškarskega vajenca do vodje podjetja s 140 delavci.W.M.: To je preveč dobrih lastno-

sti. Ne vem, ali me res cenijo kolegi in kolegice. V resnici ima ja vsak človek svoje napake,eden več drugi manj. Gotovo sem preveč emocionalen in impulziven, kar se kaže v kakšni ne-preverjeni in preglasni besedi. Kar pa zadeva vstrajnost pri uresničeva-

nju določenih idej, sem pa nesrečen, če mi ne uspe doseči tega, kar sem si kot rezultat predstavljal. Nikoli pa realizacija nekega projekta ni zasluga posameznika, temveč zasluga sku-pnosti.

Da sem se povspel od vajenca do vodilne funkcije srednjevelikega podjetja, ki še danes zaposljuje oko-li 140 ljudi, ima pri tem zaslugo tudi sreča, naključje, pomoč prijateljev, predvsem pa podpora žene in druži-ne.

NO: Leta 1990 si kot govornik na občinski, tedaj edini dvojezični proslavi ob obletnici plebiscita for-muliral program Volilne skupnosti o enakopravno-sti narodnih skupnosti. Ni dvoma, da imaš velike zasluge za to, da se je Volilna skupnost bolj odprla za nemškogovoreče ljudi. Danes se tudi Koroška enotna lista vse bolj pojmuje kot regionalno volil-no gibanje, ki ne nagovarja samo Slovence na juž-nem Koroškem. Kako ocenjuješ razvoj v naši občini v vprašanjih enakopravnosti slovenskega jezika, njegove prisotnosti v javnem življenju? Ali se po tvojem občani zadosti zavedajo, da je dvojezičnost naša skupna kulturna in zgodovinska dediščina in obogatitev?W.M.: Dobro se spominjam na to

proslavo. Bilo je nenavadno hladno in ljudje so že zato nestrpno čakali na konec mojega govora. Seveda pa tudi to, kar je bilo povedano, ni bilo vsa-kemu všeč. Celo znotraj naše frakcije je bilo čutiti in slišati kritiko. Pri neki občinski seji kmalu po 10. oktobru pa je na koncu seje odbornica Marlies Brandner razglasila ostalim odborni-kom, da je bil naš župan od nekega avstrijskega časopisa razglašen za žu-pana leta. Profil je tej proslavi posve-til kar dve strani in mdr. navedel moj zaključni stavek: „»Ne porinjajte nas iz dežele, tu smo doma in tu hočemo živeti!«

Odpiranje naše frakcije do nemško-govorečih soobčanov je naši frakciji prineslo tretjega mandatarja in pri-rastke pri glasovih pri vseh občinskih volitvah doslej. Na splošno mislim, da je odprtost do sočloveka ključ za mirno sožitje v občini. Pristne ena-kopravnosti žal v naši občini še ne vidim. Predolgo bi trajalo naštevanje primerov, ki bi potrdili izrečeni sum. Verjetno je iskati dejstvo v pojmova-nju demokracije, ko večina odloča, kaj je pravičnost. Žal slovenska bese-da, pisna ali narečna, napisana ali go-vorjena, v vsakdanjem kot tudi v jav-nem življenju zelo izginja. Slovensko besedo v javnosti slišimo pravzaprav skoraj samo še pri nedeljskih mašah. Bolj samoumevno bi morali govori-ti naš domači jezik, tudi v družbi, v kateri ga ne razume vsak. Kot neo-likan bi moral veljati tisti, ki zahteva

»Red Daitsch, i vaste nix«, ne pa tisti, ki samoumevno govori svoj jezik. Pri dvojezičnih krajevnih napisih mo-ram ugotoviti, da so jih občani spre-jeli in se po mojem nanje že navadili. Po malem se bo le uveljavilo spozna-nje, da so naša v resnici skupna kul-turna dediščina.

NO: Pred katerimi izzivi je v času finančne in gospodarske krize občinska politika v naši občini? Kako je s pripravljenostjo mladih občanov, da se vključijo v občinsko politiko? W.M.: Letni finančni zaključek v

naši občini je bil samo pred dvema letoma negativen. Srednjeročno bo še mogoče pokrivati zmerom višje stroške za ohranjanje infrastrukture, stroške uprave, visoke prispevke za bolnico, za šole itd. To je mogoče le s prispevki obratov, ki so se medtem naselili v obratnem parku. Dolgoroč-no bi morala občinska gospodarska politika dati še malo več teže turiz-mu. Na tem področju je pa pri nas zelo težko prodreti, ker je občina de-setletja živela od industrije. Morda bodo mlajši komunalni politiki sku-šali zgraditi gospodarstvo, ki se bo opiralo na več stebrov. V tem trenut-ku sem še malo skeptičen, ker doslej še ne vidim silovite pripravljenosti mladine za sodelovanje v občinski politiki. Upam, da se motim.

• Willi Moschitz ist seit 23 Jahren

Gemeinderat und seit neun Jahren Mitglied des Gemeindevorstands. Viele Projekte, lokale wie grenzüber-schreitende europäische, wurden von ihm initiiert und erfolgreich durchge-führt. Es erfüllt ihn mit Freude, dass es nach vielen Jahren gelungen ist, eine zweisprachige Kindergartengru-ppe zu installieren. Zweisprachigkeit wird inzwischen weithin angenom-men. 1990 hielt Willi Moschitz bei der 10-Oktoberfeier eine viel beachtete Rede in beiden Sprachen: Feistritz war damals die einzige Gemeinde mit einer zweisprachigen Veranstaltung und BM Gradenegger wurde dara-ufhin zum Bürgermeister des Jahres gekürt. Auch wenn die zweisprachi-gen Ortstafeln in jenen Ortschaften, wo sie aufgestellt wurden, inzwischen von den Gemeindebürgern angenom-men wurden, ist Slowenisch in der Öffentlichkeit auf wenige Bereiche beschränkt, auch weil seine Sprecher sich zu rasch anpassen.

Eine zukünftige Kommunalpolitik sollte sich nach Willi Moschitz auf weitere Standbeine stützen, vor allem auf den Tourismus, denn die steigen-den Ausgaben werden längerfristig nur schwer zu finanzieren sein.

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 2 12.12.12 12:36

3

Dr. Borotschnik – neuer Leitender Staatsanwalt

Am 26. Nov. 2012 wurde Hofrat Dr. Friedrich-Mirko Borotschnik bei ei-nem Festakt Schurgerichtssaal des Landesgerichts Klagenfurt im Beisein der Justizministerin Dr. Beatrix Karl und von Spitzenvertretern der Justiz aus Österreich und Slowenien feierli-ch in sein Amt eingeführt. Er ist der er-ste Kärntner Slowene in dieser hohen Position und wurde von Bundespräsi-dent Dr. Heinz Fischer mit Wirksam-keit vom 1. Oktober 2012 zum Leiter der Klagenfurter Staatsanwaltschaft

ernannt. Die Amtseinführung erfolg-te übrigens in jenem Gerichtssaal, in dem vor knapp 0 Jahren der berüch-tigte Dr. Roland Freisler eine Vielzahl von Kärntner Slowenen zum Tode ve-rurteilt hatte.

Nach der Matura am Slowenischen Gymnasium studierte Borotschnik Rechtswissenschaften in Wien, wo er auch das Gerichtsjahr absolvierte. Danach arbeitete er an mehreren Ge-richten in Wien und Niederösterrei-ch, ab 198 jedoch als Staatsanwalt

in St.Pölten. Seit 198 ist Dr. Borot-schnik bei der Staatsanwaltschaft Klagenfurt tätig, ab dem Jahre 2006 war er als Erster Staatsanwalt Stell-vertreter des in den Ruhestand getre-tenen Dr. Gottfried Kranz. Seinerzeit dauerte es mehr als ein Jahr, bis die damalige Justizministerin Gastinger die entsprechende Ernennungsurkun-de unterschrieb und übrigens kurz danach als Ministerin zurücktrat. Es war kein Geheimnis, dass der da-malige LH Haider den Aufstieg eines Kärntner Slowenen in diese Position verhindern wollte. Dieses Mal setzte sich ohne Verzögerungen der selb-stverständlich scheinende Grundsa-tz durch, dass bei der Ernennung in leitende Positionen einzig und allein die fachliche Kompetenz zählen soll-te. Und diese wird Hofrat Dr. Borot-schnik sowohl von seinen Kolleginnen und Kollegen in Klagenfurt als auch von den übergeordneten Stellen bis ins Ministerium bescheinigt, was auch bei seiner Amtseinführung all-seits zum Ausdruck gebracht wurde. Er überzeugt nicht nur durch sein profundes Fachwissen, Teamfähigke-it und Leitungskompetenz, sondern auch durch seine off ene und weltge-wandte Art, insbesondere durch seine Mehrsprachigkeit, aus. Wiederholt musste er als Dolmetscher und Über-setzer einschreiten oder aushelfen.

Wir wünschen Dr. Mirko Borotsch-nik in dieser verantwortungsvollen Funktion viel Erfolg.

. novembra 01 je bil dvorni svetnik dr. Mirko Borotschnik tudi uradno vpeljan v službo vodje držav-nega tožilstva na Koroškem, za kate-ro ga je konec septembra imenoval zvezni predsednik Dr. Heinz Fischer. Slavnosti so se udeležili poleg mini-strice Beatrix Karl in sekcijskega šefa tudi predstavniki višjega javnega to-žilstva v Gradcu in vrhovnega tožil-stva Slovenije.

Mirko Borotschnik je bil prvi ko-roški Slovenec v funkciji državne-ga tožilca, ko se je leta 17 vrnil iz

St.Pöltna na Koroško. Da se je pov-zpel do vodilnega mesta, je sad nje-govega odličnega strokovnega zna-nja, ki ga cenijo tako njegovi kolegi/ice kakor nadrejeni v Gradcu in na ministrstvu. Ko je leta 00 prav na podlagi kompetentnosti bil imeno-van za prvega državnega tožilca, je tedanja ministrica eno leto čakala, preden je podpisala, po čigavem na-ročilu, vemo.

Tokrat si vladajoči koroški politiki takih igric niso več mogli privoščiti, so pa pokazali svoj odnos do pravo-

sodne veje oblasti s tem, da se niso udeležili uradne slavnosti ob umesti-tvi Mirka Borotschnika. Pri slavno-stni umestitvi je novi vodja dr. Bo-rotschnik z mesta, kjer je pred 70 leti zloglasni nacistični sodnik Roland Reisler mnogo koroških Slovencev obsodil na smrt, navzoče nagovoril tudi v slovenščini, kar je bilo zelo po-zitivno sprejeto.

Čestitamo dr. Mirku Borotschniku in mu želimo uspešno opravljanje odgovorne naloge v funkciji vodje državnega tožilstva.

Dvorni svetnik dr. Mirko Borotschnik – novi vodja državnega tožilstva

Dvorni svetnik dr. Mirko Borotschnik – novi vodja državnega tožilstva Foto © Eggenberger

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 3 12.12.12 12:36

4

In seiner mit viel Zustimmung aufgenom-menen programmatischen Antrittsrede sprach Dr. Mirko Borotschnik über die aktu-elle Situation im Justizwesen, insbesondere im Bereich der Staatsanwaltschaften, wobei er auf die enorme Belastung des Justizperso-nals hinwies.

Obwohl Österreich - laut Europaratsberi-cht – mit ,1 Staatsanwälten auf 1. Be-wohner weit unter dem europäischen Dur-chschnitt liegt, erbringen die Justizbehörden hervorragende Leistungen. Auch die sich häufenden Großverfahren führen zu einer stetig steigenden Arbeitslast. Trotzdem hat die »Staatsanwaltschaft Klagenfurt seither bewiesen und wird es auch weiterhin unter Beweis stellen, dass sie auch Großverfahren in der Dimension des AvW- und des HYPO--Komplexes mit viel Sachkunde und ankläge-rischem Geschick erfolgreich bewältigen kann«.

Dr. Borotschnik unterstrich, dass der Appe-ll seines Vorgängers Dr. Krainz an die Politik, die Staatsanwaltschaft aus der Tagespolitik herauszuhalten und sie unparteiisch und unvoreingenommen arbeiten zu lassen, une-ingeschränkt und zeitlos gültig sei. »Diesen Appell will ich heute nicht wiederholen…

Ich will ihn nur leicht upgraden, indem ich festhalte, dass die Staatsanwaltschaft sich auch künftighin von niemandem, keinem politischen oder sonstigen Machtzentrum in ihrer unparteiischen, unvoreingenommen und der Fairness verp� ichteten Erfüllung der ihr gesetzlich aufgetragenen Aufgaben beir-ren lassen wird.«

Der neue erste Leitende Staatsanwalt äußerte auch ganz grundsätzliche Gedan-ken über das Verhältnis von Justiz und Öf-fentlichkeit, Justiz und Medien. »Der Justiz, auch der Staatsanwaltschaft im Besonderen, geht es nicht um den billigen Beifall des Au-genblicks – der Dienst am Rechtsstaat ist ein überdauerndes und von der Opportunität des Moments unabhängiges, an Grundwerten und ausschließlich am Gesetz ausgerichtetes Friedensprojekt der Gesellschaft. Zentrales Anliegen jeglichen Ermittlungsverfahrens ist die Erhebung von Fakten, von Tatsachen, die mit verurteilungsnaher Verlässlichkeit … festgestellt werden müssen, um eine Anklage erheben zu können. Unsicheres und Ungewis-ses, kühne Behauptungen und Wahres, das sich nicht beweisen lässt, muss dabei geprüft werden. Nicht Vermutungen und Spekula-tionen, nicht augenblicklich und von einer

Ausschnitte der Antrittsrede von HR Dr. Friedrich-Mirko Borotschnik am 2..22:

mehr oder weniger informierten Ö� entlich-keit Gewünschtes ist Basis unserer Entschei-dungs� ndung, sondern ausschließlich verur-teilungsnahe beweisbare Tatsachen.«(…)

»Auch ö� entliche Kritik ist uns daher ni-chts Fremdes, sie ist – auch wenn sie falsch sein mag - mit Gelassenheit auszuhalten, ist sie verletzend und unfair, wird sie sachlich zurückgewiesen, erweist sie sich als berechti-gt, macht sie die Justiz nur noch stärker und vitaler.«

Er beschloss seine Rede mit rechtsphilo-sophischen Überlegungen über die Freiheit und das Gesetz. »Lassen sie mich daher be-schließen mit einem Satz von Marcus Tullius Cicero: `Wir sind an das Gesetz gefesselt, um frei zu sein!´. Dieses Leitmotiv meiner bishe-rigen und auch künftigen Tätigkeit bedeutet für mich, frei zu sein von Ängstlichkeit, aber nicht frei von vernünftigem Zweifel, denn nach Gustav Radbruch kann ein ´guter Jurist ….. nur der werden, der mit einem schlechten Gewissen Jurist ist.´ Frei sein heißt auch, Fre-iheit von jeglicher Parteilichkeit, aber nicht Freisein von Gerechtigkeitssinn und Mensc-hlichkeit, es bedeutet schließlich Freiheit von jeglicher Gefälligkeit und unredlicher Ein� us-snahme.«

Intervju z dr. Mirkom Borotschnikom:

NO.: Kaj vas je sploh privedlo v pravosodje, saj bi lahko izbrali tudi kak drug poklic?

Mirko Borotschnik: Je že res, da bi se našlo tudi kaj drugega, saj tedaj, leta 13/4 časi še niso bili tako slabi in so povsod iskali nove ka-dre. Toda od vsega začetka me je zelo privlačilo pravosodje, ker me je že zmeraj zanimalo re-ševanje socialnih konfl iktov in sem si mislil, da tudi pravosodje daje dobre možnosti za delova-nje v tem smislu. Zato sem po uspešno opra-vljenem sodnijskem izpitu marca 14 najprej bil imenovan za sodnika na dunajskem okraj-nem sodišču v Floridsdorfu, kjer naj bi delal v oddelku za družinske in civilne zadeve.

NO: Kaj vas je potem »privedlo« v tožilsko stroko?

Mirko Borotschnik: Zaradi prezgodnje in nenadne smrti tožilca na deželnem tožilstvu v nižjeavstrijskem St.Pöltenu sem dobil nepriča-kovano povabilo, da saj za kratek čas priskočim na pomoč kolegom v St.Pöltenu. Odšel sem in tam ostal kar tri leta kot državni tožilec, ker mi je delo v tej stroki zelo odgovarjalo in sem bil izredno prijazno sprejet. Na to mesto sem namreč bil imenovan 1..14. Ker se je konec 1 nudila prilika , da se vrnem na Koroško , sem se potegoval za tožilsko mesto v Celovcu in ga – glede na tedajšnje razmere na Koroškem - proti pričakovanju tudi dobil.

NO: Ste že tedaj računali, da bote nekoč po-stali vodja koroškega tožilstva?

Mirko Borotschnik: To pa res ne. Še na kraj pameti mi ni padlo, da pomislim na kaj takega. Nikdar nisem kariere načrtoval in sploh mislim, da so taka načrtovanja milo rečeno neumnost, ker poklicna pot skoraj nikdar ni odvisna samo od lastne volje, temveč prvenstveno od ljudi in dejavnikov v okolju, na katere preprosto nimaš vpliva in kateri delujejo avtonomno, neodvisno od tvojih želja in predstav. Da si pa kot koroški Slovenec v taki funkciji še posebej pod drobno-gledom na delovnem mestu pa še kje drugje , je dejstvo, ki se ne da spremeniti. Škoduje to pa tudi ne, saj te sili k še bolj kvalitetnemu delu, ki ga tudi tisti ne morejo prezreti , ki ti morda niso naklonjeni. Mislim, da živimo v času in prosto-ru, v katerem ne barva kože, ne narodnostna, verska ali kaka druga pripadnost ne bi smela odločati o poklicnih možnostih. Če to morda kje še ni uresničeno, je pa to vsaj cilj, kateremu bi se morali končno enkrat močno približati, si-cer ostanejo vsa zagotovila o evropskih vredno-tah in človekovih pravicah gola fraza, prazen nedeljski govor!

NO: V svojem nastopnem govoru 26. no-vembra 2012 ste si zastavili visoke cilje, ne-odvisnost v odločanju, spoštovanje načel pravne države in temeljnih pravic in še kaj več. So to le pobožne želje ali pa se bo dalo od tega res kaj doseči?

Mirko Borotschnik: Marsikaj od tega je že davno realnost, ne bo treba od tega kaj na novo uresničevati, temveč le – kar pa je včasih še tež-

je – dosežene standarde utrjevati in izgrajevati. Ni treba na novo odkrivati Amerike ali iznajti kolo. Zagotavljam, da s kolegicami in kolegi to-žilci (1 nas je) tvorimo kvaliteten, sposoben in ambiciozen tim, ki bo kos vsem izzivom in bo nedostopen za vse pritiske in poskuse nedopu-stnega vplivanja. Da je naše tožilstvo zmožno kvalitetnega dela, to dokazujemo vsak dan, ne le v zelo obsežnih zadevah (npr. HYPO, AvW idr.), temveč tudi v rutinskih predmetih. Tudi take zadeve (kot so vlomi, razne telesne po-škodbe ali prevare in podobno) zelo globoko posegajo v človeško usodo in jih je zato treba reševati vestno in odgovorno, vedno pa ob strogem upoštevanju zakonskih predpisov. Ne kaže pa, da bi si delal iluzije, da bi mogel vsako-mur ugoditi, to je enostavno nemogoče in tega tudi ne želim. Če se kdo s kako odločitvijo ne strinja – kar je povsem naravno, saj v konfl iktu enostavno ne morejo imeti vsi prav – ima pra-vico, da se pač posluži vseh pravnih sredstev in pripomočkov, ki jih zakon predvideva. Tudi to je pravna država!

Dr. Mirko Borotschnik

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 4 12.12.12 12:36

5

Občni zbor SPD Šentjanž. novembra je bil v k&k redni

občni zbor Slovenskega prosvetnega društva. Po treh desetih letih je kot predsednik odstopil Hanzi Wieser, na njegovo mesto je bil izvoljen mag. Štefan Pinter.

V ožji odbor so bili izvoljeni Nadja Wieser (podpredsednica), Anja Šle-mic (tajnica), Martin Moschitz (njen namestnik), Marjan Kunčič (bla-gajnik) in Nataša Krasnik (njegova namestnica), v širšem odboru pa je poleg starejših tudi kar nekaj mladih.

Pregled dejavnosti zadnjih let je nadvse razveseljiv. Kot nova stalnica in največji dogodek v letu se je uve-ljavil tamburaški festival. Zanj ima največje zasluge Hanzi Wieser, ki je vzpostavil stike s tamburaškimi sku-pinami v nekdanjih jugoslosovanskih republikah. Igralska skupina Teater Šentjanž se je iz leta v leto stopnjeva-la in dosegala skozi več let priznanja na različnih festivalih, z igro Jack naj-višje v Sloveniji in v Avstriji.

Vodja gledališke skupine Martin Moschitz že načrtuje novo predstavo, tudi če je igralcev iz leta v leto manj, ker so odšli študirat v Gradec ali na Dunaj. Alenka Hain dela z mlajšimi v

. tamburaški festival 22Ob lepem vremenu se je tudi letos

zbralo razveseljivo veliko ljubiteljev tamburaške glasbe v k&k centru. Po-leg vseh koroških skupin, namreč iz Loč, Hodiš in Škofi č , iz Šentjanža, Železne Kaple in Zahomca, je nasto-pila tamburaška in folklorna skupina »Graničari« iz Fileža na Gradiščan-skem. Na koncu koncerta so se vsi koroški tamburaši in pevci MoPZ

gledališki šoli. Šentjanški tamburaši so v zadnjih štirih letih nastopili več kot 0 krat na festivalih in ob drugih prilikah, kot je poročala Anja Šlemic. Tudi pevska tradicija, dolgo časa pre-kinjena, je spet zaživela, ko je Marjan Verdel zbral okrog sebe pevce iz Šen-tjanža in širše okolice.

MoPZ »Andrej Permož« je danes predvsem pomemben družabni de-javnik. Marsikatera dejavnost ne bi bila mogoča, če ne bi imeli na voljo tako dobre infrastrukture, kot jo ima društvo v k&k.

Tudi vodja SPZ dr. Janko Malle je poudaril, kako je s skupnimi močmi in vztrajnim delom mogoče doseči velike uspehe, kar dokazuje prav pri-mer SPD Šentjanž.

Več o SPD lahko preberete na sple-tni strani, ki jo je aktualiziral Martin Moschitz: www.spd-sentjanz.at

Bei der Vollversammlung des Slowe-nischen Kulturvereins St.Johann/Slo-vensko prosvetno društvo Šentjanž am 2. November trat Hanzi Wieser nach 10jähriger äußerst erfolgreicher Tätigkeit als Obmann ab. Neuer Ob-mann wurde Mag. Stefan Pinter.

Mehr unter: www.spd-sentjanz.at

»Andrej Permož« spomnili 70 letnice pregona koroških Slovencev s pesmi-jo »Bilečanka«.

Auch zum 11. Tamburizza-Festival im k&k, bei dem alle fünf Kärntner Tamburizza-Ensembles sowie das Tamburizza-Ensemble und der Fol-kloregruppe »Graničari« aus dem Burgenland auftraten, kamen viele Besucher.

Dobro so se počutili na letošnjem vaškem prazniku - beim heurigen »Vaški praznik«

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 5 12.12.12 12:36

6

. Slikarski teden v Svečah • Die Suetschacher Malerwoche (2..-..22)

Die Suetschacher Malerwoche ist einer der Höhepunkte im Kulturleben des zweisprachigen Kärntens. Der Eröff nung wohnten die Bürgermei-sterin Frau Sonya Feinig, die Gene-ralkonsulin der Republik Slowenien Frau Dragica Urtelj sowie viele Kun-stinteressierte bei.

Heuer hat der Slowenische Kultur-verein Kočna sieben besonders span-nende Künstlerpersönlichkeiten zum gemeinsamen Arbeiten in die Galerie Gorše und in die Alte Schule eingela-den, darunter den slowenischen Kon-zeptkünstler Matej Andraž Vogrinčič, dessen Landsmann Uroš Weinberger, den Steirer Herbert Flois, die in Wien lebende Kärntner Künstlerin Stepha-nie/Štefka Klaura, die aus Kärnten stammende und in Brüssel lebende Künstlerin Silvia Bauer sowie die bei-den Künstler Rado Jagodic und Fran-ko Vecchiet aus Triest.

Ein spannendes Rahmenprogramm boten die Bogenbauer und Bogen-schützen Aci Oblak mit seiner Frau Dora und Franz Fuchs als Lehrer. Sie gewährten auch einen schönen Ein-blick in das Erbauen eines Bogens. Die akademische Malerin Prelog le-itete den Kurs Vögel im Papier, ausge-schnitten und gefaltet in der Kirigami Technik. Dreidimensionale Vögelfi gu-ren werden zu Spielzeugen, Geschen-ken, einem hängenden Mobile . . . .

Einen weiteren Höhepunkt bilde-ten die jeweiligen gesellschaftlichen Abende. Zum traditionellen Jazzkon-zert, heuer mit dem Tonč Feinig Hammond Trio waren an diesem Abend drei der profi liertesten Musi-ker der österreichischen Jazz-Szene zu Gast. Zum ebenfalls traditionellen Picknick gesellten sich Vereinsmitgli-eder wie Dorfbewohner und hoher Besuch aus der Landeshauptstadt, die Direktorin des MMKK Museums für moderne Kunst Frau Mag. Chri-stine Grundnig-Wetzlinger mit Ga-leristin Hildebrandt, die von diesem Ort des Kunstgeschehens begeistert waren. Die Malerwoche beehrte auch die Galeristin Judith Walker mit Ehe-mann.

Slikarski teden v Svečah gre v . desetletjeSlikarski teden je ponovno privabil

številne ljubitelje umetnosti, ki so lahko pogledali umetnikom čez ramo in tako dobili dober vpogled v ume-tniško ustvarjanje.

Sedem umetnikov iz Koroške, Itali-je in Slovenije je obiskovalcem raz-krilo svoj pogled na svet. Novo na-stale umetnine so bile obiskovalcem na ogled ob zaključni prireditvi v Goršetovi galeriji.

Predsednica društva SPD Kočna se je zahvalila umetnicam in ume-tnikom za sodelovanje. Pozdravila je številno občinstvo, na čelu župa-njo gospo Sonjo Feinig in generalno konzulko Republike Slovenije gospo Dragico Urtelj.

Razveseljivo je bilo, da so se v tem tednu vključili v ožje organizacijsko delo in se povsem angažirano izkaza-li tudi mladi člani društva.

Med tednom so slikarski teden zao-krožili še tradicionalni društveni pi-

knik, ki sta ga pripravila Goršetova soseda društvenika Fritz in Barbara Štefan in jazz-koncert s Tončem Fe-inigom v zasedbi tria Hammond ter kreativne delavnice za otroke in od-rasle (kirigami – iz papirja izrezane ptice, lokostrelstvo in oblikovanje loka).

Umetnik Franko Vecchiet iz Trsta se je ob zaključni prireditvi slikar-skega tedna zahvalil organizatorjem z besedami:»Hvaležen sem usodi, da me je vodila v Sveče ter da je mogla ta umetnost nastati samo tu in v tem času«. Slikarski teden je bil ploden na vseh področjih.

O Slikarskem tednu so poročali:Kleine Zeitung, ORF Radio Kärnten

in na televiziji Kärnten heute, Agora, ORF Slovenski spored, RTV Sloveni-ja Radio prvi, RTV Slovenija v glav-nih poročilih na televiziji, Novice, Nedelja, KKZ bilten, Gorenjski list.

Zdenka Hafner z umetniki in umetnicami/mit den KünstlerInnen

piknik/Picknick

Šentjanški vaški praznik 1

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 6 12.12.12 12:36

7

Für ein gemeinsames Kärnten • Življenje za skupno Koroško

Ne zaspati na uspehih preteklih let in ne obupati ob neuspehih, marveč truditi se ta tisto »več« v kulturi, v kreativnosti, pri talentu, za naklonjenost okoliščin, za fi nance (oh, tudi za te) in pa tudi za nekaj čarobnega, magičnega pri ustvarjanju in delu.

Pogled dlje Gledališki abonma k & k Šentjanž ali

KD PliberkV tem smislu želimo vesel Božič in srečno 013

In diesem Sinne wünschen wir ein schönes Weihnachtsfest und ein glückliches Jahr 2013

Nicht ausruhen auf Erfolgen vergangenerJahre, nicht ver zweifeln an Misserfolgen,sondern sich um das gewisse etwas »mehr«oder »Bessere« in allen Bereichen kulturellen Lebens bemühen.

Ne pozabite na naslednje leto!Rezervirajte si

»gledališki abonma 2013« in »abonma Kakajček 2013 Podarite drugemu kulturo!

Zum zehnten Todestag wurde nahe der Dorfkirche im Kulturpark vor der Galerie Gorše eine Büste von Dr. Va-lentin Inzko senior enthüllt. Mit Dr. Valentin Inzko schließt sich der Kreis Kärntner slowenischer Kultur schaf-fender Persönlichkeiten, denen der Bildhauer Prof. Gorše ein Denkmal setzte. Bei der Gedenkfeier erinnerte man sich Inzkos vielseitigen Wirkens im Dorf, in Kärnten und über die Grenzen hinaus. Dr. Valentin Inz-ko sen. wirkte unter anderem in der Kirche vor Ort und in der Diözesan-synode, als Pädagoge, Publizist und Mitbegründer des Rates der Kärna-tner Slowenen. Vor allem bleibt er in Erinnerung als einer der die Versöh-nungsarbeit im Lande in den Vorder-grund gestellt hat.

V soboto, 10. novembra, je bil od-krit doprsni kip dr. Valentina Inzko. Kip je delo kiparja Franceta Goršeta, ki ga je umetnik ustvaril že pred 40-imi leti.

V kulturnem sporedu se je prikazala vsa širina delovanja Inzkove osebno-sti, ki je nesebično deloval doma na vasi, za slovensko narodno skupnost na Koroškem pa tudi na cerkveni ravni, za sožitje med obema narodo-ma in za povezovanje prek meja.

Na spominski proslavi mu je zapel sveški mešani cerkveni zbor, katere-ga član je bil dolga leta. Mladi glas-benici Sara Gregorič na kitari in Inz-kova vnukinja Valentina sta s svojim glasom simbolno zastopali mlado generacijo, ki je bila Valentinu Inzku tako zelo pri srcu.Dr. Valentin Inzko

Tretji trg domačih in umetniških izdelkov 1.1.1 na dvorišču k&k je privabil veliko obiskovalcev. razstavljav-cev, pet od njih iz Slovenije, je prodajalo nakit, otroške oble-ke, kvačkane,kleklane in spletene izdelke, mila, lesene ptičje hišice in sklede, izdelke iz klobučevine in papirja,adventne vence, torbe in kekse. Ivana Stefaner-Weiss je z otroki delala mila. Gradiščanski vinar »Weingut Mader« je vabil na poku-šnjo vina, dr. Janko Zerzer je na odprtem ognju pripravil go-laž, za telesni blagor je bilo poskrbljeno še s pečenim kosta-njem, kuhanim moštom in otroškim punčem. Adventnemu času primerno vzdušje so ustvarili glasbeniki, skupina aklib iz Bilčovsa in kvartet »Ensemble Hamatgfühl« iz Svetne vasi. Na trg je vabilo SPD Šentjanž, organizacijo trga so imele na skrbi Ivana Stefaner-Weiss, Lenka in Katja Weiss. Am 1.12. 2012 wurden heuer im Hof des k&k zum dritten Mal selbstgemachte Produkte und Handwerkliches gleich von 24 Ausstellern angeboten. Die zahlreich erschienenen Besucher waren sowohl vom Angebot als auch von der Atmosphäre be-geistert. Trg domačih in umetnostnih izdelkov 1 na dvorišču k&k v Šentjanžu

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 7 12.12.12 12:36

8

Die slowenischen Flur- und Hofnamen in Kärnten in der Liste des immateriellen Kulturerbes der UNESCO

Im März 2010 wurden die sloweni-schen Flur- und Hofnamen in Kärn-ten ins Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Österreich aufgenom-men. Der Antrag wurde von slowe-nischen Kulturvereinen gestellt, de-nen die Erhaltung dieses Kulturgutes als Teil der kulturellen Identität der Kärntner Slowenen ein Anliegen ist. Einen wichtigen Anstoss zu dieser Do-kumentationsarbeit gab Jozi Pack aus Köttmannsdorf, der das Namensgut in vielen Gemeinden des mittleren Rosentales erfasst und dazu Karten erstellt hat. Eine der Grundlagen für die Aufnahme dieser Namen in die Unesco-Liste waren veröffentlichte Landkarten mit slowenischen Flur- und Hofnamen in Zell/Sele (www.kosuta.at/projekt) und Köttman-sdorf/Kotmara vas (www.gorjanci.at). Im Jahr 2011 erschienen Karten in St. Margareten i. R./Šmarjeta v Rožu und Schiefling a. W./Škofiče. In weiteren Gemeinden vor allem des Rosentales sind die Karten kurz vor der Fertigstellung. Mit dem Sammeln und Dokumentieren begann man auch schon im Gail- und Jauntal.

Vier Südkärntner Gemeinden, da-runter Feistritz i.R., sind inzwischen in das europäische INTERREG--Projekt „Kulturportal der Flur- und Hausnamen“ (FLU-LED) eingebun-den. Projektpartner sind der Sloweni-sche Kulturverband (Lead-Partner), der Christliche Kulturverband und Partner in Slowenien. Die fachliche Betreuung obliegt dem Slowenischen ethnographischen Institut Urban Jar-nik. Die Leiterin des Instituts Mag. Martina Piko-Rustia ist inzwischen auch in die österreichische – Ar-beitsgemeinschaft für Kartographi-sche Ortsnamenkunde (AKO), die sich mit der Standardisierung der Ortsnamen befasst, als Mitglied au-fgenommen worden. Die Flur- und Hausnamen werden in eine Daten-bank und ein multilinguales, grenz-überschreitendes Webportal mit in-teraktiver Web-Mapping Applikation eingegeben. In dieses der breiten Öf-fentlichkeit auch nach Projektende zugängliche Webportal werden wei-tere bereits erhobene und noch zu er-hebende Daten eingelesen. Die Daten werden auch gemeindeweise in Form von touristischen Karten veröffentli-

cht. Dass wir in unserer Gemeinde nicht gänzlich Neuland betreten, ver-danken wir u.a. Dr. Anton Feinig, der schon vor Jahrzehnten über die Flur- und Hofnamen in unserer Gemeinde in mehreren Sendungen der Slowe-nischen Abteilung des ORF berichtet hat. In seinen Unterlagen finden sich allein für das Bärental und den Ra-benberg an die 200 Flurnamen. Ihm war bewusst, dass dieses wertvol-le, im mündlichen Gebrauch durch Jahr hunderte lebendige Kulturerbe zu verschwinden droht. Deshalb hat er es durch viele Jahre gesammelt, in der dialektalen Form niedergeschri-eben und mündlich über den Äther weitergegeben.

Wie man das meist nur mündlich tradierte Namensgut in schriftlicher Form dokumentiert, ist eine Aufgabe für Sprachwissenschaftler. Auch im Projekt FLULED hat man der Frage der wissenschaftlichen Methodik zur Erhebung der Flur- und Hausnamen die erforderliche Aufmerksamkeit geschenkt. Laien, die noch dazu die Bedeutung der meist slowenischen Namen aufgrund fehlender Sloweni-sch-Kenntnisse nicht erfassen, werden womöglich auch die schriftsprachli-che Version nicht treffen. Der Franzis-zeische Kataster aus dem Jahre 1828 veranschaulicht deutlich, wohin es führt, wenn sprachunkundige Beam-te Gehörtes niederschreiben: ein und den denselben Flurnamen »zvrhnje pule« in der Katastralgemeinde Wei-zelsdorf finden wir gleich in drei Vari-anten (www.kagis.ktn.gv.at).

Der Vorschlag von Arnulf Begusch in der letzten Nummer der Feistritzer Gemeinde-INFO, auf Google map Namen einzutragen, mag gut gemeint sein, ist aber wenig durchdacht. Die bisher eingetragenen Vulgonamen verlangen geradezu nach einer Kor-rektur. In der Gemeinde-INFO liest man: »Einige Schreibweisen sind be-stimmt verbesserungswürdig, da sie teilweise auch nur nach dem Gehör und dadurch ´kärntnerisch´ geschri-eben wurden.« Wie hätte man sie anders schreiben sollen als nach dem Gehör? Und gehört hat man diese Namen natürlich im slowenischen Rosentaler Dialekt (»kärntnerisch«). Allerdings kam es bei diesen Nie-derschriften zu ersten, oft schwerwi-

egenden Verfremdungen, weil man die slowenische dialektale Form deutsch schrieb, z.B. »Woutschar«, »Mateuschniak« oder »Joschaf«. Es gibt keinen anderen Weg der »Aus-besserung« als die Annäherung an die tatsächlich gesprochene Varian-te: Bóvčar, Matevžnjak oder Jóžof. Dies setzt voraus, dass man endlich die Angst vor einem kleinen diakriti-schen Zeichen, genannt »Haček«, der drei Buchstaben ziert, nämlich č,š,ž, überwindet (»haček-Phobie«). Nicht Ortskundige würden bei der Interpre-tation von »Joschaf« vermutlich weit daneben liegen, schon allein weil das »sch« nicht als stimmhaft markiert ist (š – sch, ž – stimmhaftes »sch«). Noch zwei weitere in fast allen slowe-nischen Kärntner Dialekten verwen-dete Besonderheiten müssten sicht-bar gemacht werden: der (gutturale) Knacklaut »k- « und der Halblaut »ǝ«, z.B. bǝk (bik – der Stier). Oder soll man den tatsächlich nicht korrekt ge-schriebenen Joschaf gleich zu »Josef« »verbessern«, und diesem Beispiel folgend »Maschi« (Maži/Mažej) gle-ich zu »Thomas«. Die Entfremdung vom »Kärntnerischen« (sprich: vom Slowenischen) wäre perfekt und das eigentliche Ziel der Initative, nämli-ch die Erhaltung der Flur- und Hof-namen als immaterielles Kulturgut, verfehlt.

Beguschs Ankündigung »Feistritz könnte ein Pilotmodell sein« (Kleine Zeitung, 19.9.2012) löst milde gesagt Verwunderung aus. Er müsste doch wissen, dass sein Mitbürger aus Suet-schach Dr. Anton Feinig mit wissen-schaftlicher Akribie schon vor Jahr-zehnten den »Vulgo-Rettungsschirm« (Zitat Kleine Zeitung) weit über die Gemeinde hinaus aufgespannt hat, oder dass Bertrand Kotnik fast alle Hofnamen in Südkärnten und dazu sämtliche in den Archiven verfügbare Daten gesammelt hat (veröffentlicht in 6 Büchern) oder dass inzwischen bereits in vier Gemeinden Karten mit den Flur- und Hofnamen erstellt wurden.

Wertvolle Quellen: Bertrand Kotnik, Zgodvina hiš južne Koroške. 3. knjiga. Občina Bistrica v Rožu, Klagenfurt/Ce-lovec 1995

Privatarchiv von Dr. Anton Feinig (bei Mag. Andrej Feinig in Suetschach)

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 8 12.12.12 12:36

9

Naša ledinska in hišna imena na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

Z zbiranjem in zapisovanjem slo-venskih ledinskih in hišnih imen so se ukvarjali ljubitelji v različnih krajih. V naši občini je po tem delu zaslovel dr. Anton Feinig, ki je že v svoji disertaciji pisal o hišnih imenih. Pobudo za vpis na seznam Unesco so dala slovenska prosvetna društva.

Na območju Roža je bil zaslužen Jozi Pak, ki je pripravil številne ze-mljevide z narečnimi imeni, ki jih je zapisal kot samouk. Pomembna sta bila tudi prva dva zemljevida. V letu 00 sta izšla turistični zemlje-vid s poknjiženimi ledinskimi in hi-šnimi imeni v Selah ter zemljevid z

narečnimi imeni v Kotmari vasi. Po izidu obeh zemljevidov so po nju-nem zgledu začeli hišna in ledinska imena zbirati in dokumentirati v okviru krajevnih slovenskih društvih po celotnem Rožu, delo se je začelo tudi na Zilji in v Podjuni. V letu 011 sta izšla še turistični občinski zemlje-vid v Šmarjeti v Rožu s poknjiženimi imeni in zemljevid z narečnimi imeni v Škofi čah.

Medtem poteka tudi čezmejni evropski INTERREG-projekt »Kul-turni portal ledinskih in hišnih imen na Koroškem«, FLULED, ki ga orga-nizacijsko spremljata SPZ (lead-par-tner) in KKZ ter dva partnerja v Slo-veniji. Na Koroškem strokovno vodi projekt Slovenski narodopisni inšti-tut Urban Jarnik. S partnerji v Slove-niji so medtem že izdelali poenoteno metodologijo. Med štirimi občinami na Koroškem je tudi Bistrica v Rožu.

V naši občini se lahko opiramo na bogato že zbrano gradivo dr. Antona Feiniga, ki je skozi mnoga desetletja reševal to dragoceno nesnovno dedi-ščino pred pozabo, in še druge vire. Njegovi zapisi nam služijo kot po-memben vir, saj v odročnih, danes že skoraj povsem zapuščenih krajih kot

so Rute le težko najdemo ljudi, ki še poznajo stara ledinska imena.

Pobuda A. Beguscha, da je treba hišna in ledinska imena ohraniti, je dobra, ne do kraja pa je premišljen njegov predlog, da vsak lahko vpiše imena na google-map. Kako naj za-pisovalec, ki morda niti ne pozna več slovenskega narečja – in vsa ledinska imena so slovenska – pravilno zapiše ime?

Trenutno najdemo na google map z nemškim naborom črk zapisana hišna imena, kakor so jih pred de-setletji zapisali neki uradniki. Od dejansko rabljene narečne oblike so večinoma zelo oddaljena. Če gre za ohranitev dejanske kulturne dedišči-ne, bo treba tako hišna kot ledinska imena zapisati najbolje v poenosta-vljeni narečni obliki.

To pa predpostavlja, da zapisovalec preseže strah pred slovenskimi črka-mi (č,ž,š) in uvede znake za vsaj dva tipična narečna fonema (glasova), za polglasnik »ǝ« in »k- « (grlni zapor-nik). Doslej na google map zapisana hišna imena – ledinskih zaenkrat še ni - nas oddaljujejo od zastavljenega cilja, namreč ohranitve ledinskih in hišnih imen kot kulturne dediščine.

»Specialkarte der österr.-ungar. Monarchie. K. u. k Militärgeografi sches Institut nach Aufnahme 1«

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 9 12.12.12 12:36

10

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 10 12.12.12 12:36

11

Teater Šentjanž v Tuniziji

Veselje je bilo veliko, ko nam je Martin, naš dolgoletni mentor, spo-ročil, da je Teater Šentjanž povabljen na mednarodni festival mladinskih amaterskih igralskih skupin v Tuni-zijo.

Avantura se je začela . avgusta 01, ko smo odleteli iz Benetk pre-ko Rima proti afriški obali v Tunizijo. Nihče od nas igralcev se ni mogel niti približno predstavljati, kaj nas čaka v tej arabski državi, državi, kjer se je začela pred dvema letoma arabska pomlad. Prav v znamenju te revo-lucije - arabske pomladi - je potekal tudi festival „Euro-Mediterranean Youth Th eatre Festival“-„Festival Eu-ro-Mediterraneen du theatre de la jeunesse“, na katerem je sodelovalo med 1 in 0 igralskih skupin. Veči-na amaterskih skupin je prišla iz vseh držav severne Afrike in Palestine. Poleg njih so se udeležili festivala tudi skupine iz Romunije in Španije ter – last but not least – eksoti Šen-tjanžani iz daljnje Koroške.

Kmalu smo dojeli, da se svet v Tu-niziji vrti počasneje. Ko smo presta-li polet – nekateri bolje drugi dosti slabše – so nas organizatorji peljali v turistični hotelski kompleks, kjer smo ves teden kar udobno bivali: ob neskončni peščeni plaži, ob dveh velikih bazenih in še drugih udobno-stih, kot da smo na dopustu. Da to ne bo dopust, nam je spravila v za-vest velika parada ob otvoritvi festi-vala. Udeležili so se je igralci teatra Ariane, radovedni domačini, vojska

in policijska garda. Kar prijelo nas je – manj iz ponosa, bolj iz preseneče-nja – ko smo zagledali jahača garde z avstrijsko zastavo ter slišali vojaško kapelo goditi avstrijsko himno. Bili smo že na mnogih festivalih, medna-rodnih in narodnih, takega pozdrava udeležencem še nismo doživeli.

Omeniti pa moram seveda tudi, da je bil festival v Tuniziji povezan z neštetimi izzivi. Največji izziv je bil jezik, kar smo opazili že v trenutku, ko smo izstopili iz letala. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da skoraj nihče od organizatorjev ali udeležencev ni go-voril angleščine.

Šentjanžani pa nismo obvladali ne arabščine, ne francoščine, ki je drugi jezik v Tuniziji. Lahko si predstavlja-te, da so naši pogovori bili bolj po-dobni improvizacijam na odru kot pa resnim konverzacijam. Čez nekaj dni smo se navadili tudi na ta način pogovora in naučili so nas tudi nekaj arabskih besed.

Program festivala je bil precej ra-znolik. Ogledali smo si npr. razstavo fotografi j o revoluciji, sledovi katere so bile še jasno vidni. Po vsaki pred-stavi je bila tudi diskusija, na žalost samo v arabščini in francoščini. Ves čas in povsod nas je spremljal pre-vajalec Bilela. Ogledali smo si tudi predstave drugih skupin. Njihova glavna tema je bila vojna in konfl ikt na Bližnjem Vzhodu, ki so se ga sku-pine lotile iz našega evropskega gle-dišča malo enostransko. Tem bolj ra-znolike so bile ideje igralskih skupin;

od plesne predstave do „slap-sticka“. Bilela nam je pokazal tudi zgodo-

vinske znamenitosti: neprimerljiv „souk“- stari trg v Tunisu, prome-nado in trg, kjer se je začela arabska revolucija, preostanke starega mesta Kartagine ter turistični „must do“ „Sidi Bou Said“.

Naša skupina je nastopila dvakrat, prvič na samem festivalu in drugič v mestu Korba na zahodu države. Oba nastopa sta bila za nas vse nepozab-na. Sama priprava je bila ogromen izziv, tako zaradi zastarele tehnike kot odrske lokacije same. Naši teh-niki so se izkazali kot pravi mojstri improvizacije. Brez našega prevajal-ca, ki nam je pridno pomagal in bil hkrati naš najbolj aktiven gledalec, in kdor pozna našo igro, ve, da je to pomembno, bi nam le težko uspelo uprizoriti „JACKA“.

Vsekakor smo na odru zelo uživali, imeli smo pravi „hec“, kar je presko-čilo tudi na publiko, ki sprva ni bila prav navajena na naš interaktivni na-čin igranja.

Teden je minil prehitro, čeprav smo se v Tuniziji naučili čakanja, nič do-bre volje nismo bili ob odhodu na mrzli sever. Spoznali smo nekaj no-vih prijateljev in navadili smo se na arabski „lifestyle“, tudi zaradi tega, ker so z nami ravnali kot z “zvezdni-ki”. Skratka, nepozaben teden. Vseka-kor smo našim prijateljem obljubili, da se bomo vrnili v Tunisu z novo igro, „in schā'a llāh“.

Dejan Borotschnik

Die Jugendtheatergruppe aus St. Johann, die für das Stück Jack oder Schälchen Kaff ee etliche Preise in Österreich, Slowenien und Italien, darunter den OSKAR für die beste Jugendtheatervorstellung im Burgtheater gewonnen hat, nahm Anfang September 1 am »Festival Eu-ro-Mediterraneen du theatre de la jeunesse« in Tunesien teil. Die Teilnehmergruppen kamen aus allen Ländern Nordafrikas, aus Palästina, Rumänien und Spanien.

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 11 12.12.12 12:36

12

Reicht Klaus

Wir wünschen ein gesegnetes Weihnachtsfestund ein glückliches neues Jahr

FENSTER • TÜREN • KÜCHEN

Ladinach 2199181 Feistritz / Rosental

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 12 12.12.12 12:36

13

Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr wünschtVesel boæiœ in sreœno novo leto

GASTHAUS / GOSTIØŒE

SEHERKNABERLE

Wellersdorf/Velinja vas

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 13 12.12.12 12:36

14

V� ele božične praznike in sr� no novo l� o

Vam želi

Frohe Weihnachten und ein glücklich�

neu� Jahrwünscht

St. Johann/Øt. Janæ 70 • 9162 Strau/StrugaMobil: +43(0)664-2642999 • Tel. + Fax: +43(0)4228-2023

Frohe Weihnachten,Frohe Weihnachten,Frohe Weihnachten,Glück im neuen Jahr!Glück im neuen Jahr!

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 14 12.12.12 12:36

15

Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr wünscht

LandgasthausLausegger

LandgasthausLausegger

Landgasthaus

9181 Feistritz i. R., Dr.-L.-Jungferstraße 16Telefon 04228/2146

TankstelleGerald und Sandra Wuzella

9181 Feistritz in RosentalHauptstraße 197Telefon 04228/2101Mobil 0664/5322007

wünscht gesegnete Weihnachten und ein erfolgreiches neues Jahr

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 15 12.12.12 19:07

16

Impressum: Lastnik medija: Volilna skupnost Bistrica v. R. / Wahlgemeinschaft Feistritz im Rosental. Uredništvo in uprava / Redaktion und Verwaltung: Weizelsdorf/Svetna vas 117, Telefon 0 42 28/37 40.

Tisk / Druck: Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Klagenfurt/Celovec, Telefon 0463/50566. »Naša Občina / Unsere Gemeinde« je glasilo Volilne skupnosti Bistrica v Rožu in kot taka zastopa njeno politično usmeritev. Edini lastnik »Naše Občine / Unsere Gemeinde« je Volilna skupnost Bistrica v Rožu, A-9162 Šentjanž/St. Johann.

E-Mail: stefan_pinter@yahoo.de. Postfach / poštni predal 7, 9181 Feistritz/Bistrica.

Nastopajoči/Auftretende:

Šentjanški tamburaši/Tamburizzagruppe St. Johann

Miro Müller in bend

Slovenski oktet

25.NOVOLETNI KONCERT

NEUJAHRSKONZERTPetek/Freitag 11.01.2013, 19.30KULTURHAUS/KULTURNA DVORANABistrica v Rožu/Feistritz im Rosental

Slovenski oktet

Vesel božič in srečno novo leto

Frohe Weihnachten und ein

glückliches Neues Jahr

POSOJILNICA-BANKBorovlje - Celovec

Ferlach - Klagenfurt

member ofHauptplatz 16, 9170 Ferlach / BorovljeTel: +43/5/999 39102 00, Faks: +43/4227/3338E-Mail: info.39102@pzb.at

www.pobo.

at

Slovensko prosvetno društvo »Šentjanž« vabi na

Nasa_obcina_2_2012_boizic .indd 16 12.12.12 15:05