132
5

Bilten JKŽ, št. 25

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Bilten Jamarskega kluba Železničar, št. 25, leto 2006

Citation preview

Page 1: Bilten JKŽ, št. 25

Celov{ka 25 (ob vhodu v bazen Tivoli), 1000 LJUBLJANAtel.: +386 1 434 07 53 fax.: +386 1 230 19 07e-mail: [email protected], www.norik-sub.si

za~etni in nadaljevalni te~aji rekreativnega in tehni~nega

potapljanja

te~aji jamskega potapljanja

raziskovanje jam

potapljanje s plinskimi me{anicami

potapljanje na dah

prodaja in servis potaplja{ke ter plavalne opreme

BIL

TE

N 2

00

6

25

Page 2: Bilten JKŽ, št. 25

Jamarska čelada z električno razsvetljavo: halogensko / 14 LED

- Izjemno lahka: 505 g.- Trajanje gorenja do 100 h.- Vodotesna čelna svetilka.- Deluje na Petzl baterijo za večkratno polnjenje ali 4 LR6 baterije (niso priložene).

www.petzl.com

Orodja za raziskovanje

SPELIOS

© Fo

to: C

hristo

phe L

evilla

in

Page 3: Bilten JKŽ, št. 25

VsebinaBeseda urednika ............................................................................................ 2Poročilo predsednika JKŽ za leto 2003 Miha.Čekada............................... 3Poročilo predsednika JKŽ za leto 2004 .Miha.Staut. .............................. 4Poročilo predsednika JKŽ za leto 2005 Miha.Staut. ............................... 7Ferranova buža – ponovno .Milan.Ferran. ................................................... 9Pucov brezen .Milan.Ferran. ............................................................................18Brezno pri gamsovi glavici .Boštjan.VrVišČar.-.Bole. ................................... 26Vodna jama v Lozi dobi nove razsežnosti .uroš. iliČ. ........................... 34Raziskovanje izvira reke Dobličice .Matej.MihailoVSki. ............................ 40Vjetrenica .Mirela.Čehić. .................................................................................. 43Jama na Vjetrenim Brdima 2004 .Boštjan.VrVišČar.-.Bole. ...................... 46Črna gora 2004 - Potapljanje v kotorskih izvirih .Matej.MihailoVSki. .52Ledena avantura .Ciril.Mlinar.-.CiC. ............................................................. 55Florida 2004 . igor.VrhoVeC. ............................................................................. 63Praznovanje 50. obletnice Jamarskega kluba Železničar . ineS.klinkon. ....................................................................... 70Psevdokraške jame v Beskidih (Češka) .nikola.jurkoVá. ........................ 73Malé ale naše (kras východních Sudet, Česká republika) .Viola.altoVá. ...................................................................... 75Mnenja jamarjev o vplivih obiskovanja jam na jamski prostor .Mateja.Ferk. ..................................................................... 77Gamsova in jaz .daVid.rozMan. ........................................................................ 79Habečkovo brezno .roMan.kidriČ. ................................................................ 83Mačja jama .Miha.Melink. ................................................................................. 87»Ko turist postane jamar« ali »Brucova izpoved« .rok.tkaVC. ............ 89Utrinki kolpskih avantur . iztok.trČek.-.jolBe. ............................................ 90Jama na Vogarju ali Badulya .Milan.kuzMiČ. -.Badi. ................................... 93Jamarska šola 2004 .Miha.Staut. ................................................................. 94Jamarska šola 2005 .Miha.Staut,. ineS.klinkon. ............................................. 96Inštruktorji JZS .dejan.hladnik. ...................................................................... 98Moja izkušnja z Jamarsko reševalno službo .uroš. iliČ. ......................100Vaja v okviru civilne zaščite .Miha.CelarC. ...............................................102Pesmi .Viktor.roBiČ. -.Brko. ................................................................................103(P)osebne novice .aleš.lajoViC. .....................................................................104Fotostrip............................................................................................................108Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS .Miha.Čekada. .............................110Vrlo članstvo JK Železničar v letih 2003/2004/2005 ...................113Seznami akcij JKŽ. ......................................................................................114

Page 4: Bilten JKŽ, št. 25

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 25Naslov:

Jamarski klub Železničar Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.ljudmila.org/jkzBilten izhaja občasno. Prva številka je izšla leta 1963.

551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190

25. zvezek so sestavili člani JKŽ.Uredila: Miha Čekada, Peter GedeiLektoriral: Miha ČekadaPostavil: Peter GedeiNaklada: 400 izvodov

Tisk: Literra Picta, d. o. o.

Bilten je brezplačen. Fotografija na naslovnici: Ferranova buža. Foto: Peter Gedei

Beseda urednikaPa smo spet pri enem jubileju! Pred vami je namreč 25. številka

Biltena Jamarskega kluba Železničar, ki izhaja že od leta 1963. V zadnjem času se je izhajanje ustalilo na dve leti, tokrat pa smo malo pohiteli. Lanska, 24. številka Biltena je bila v celoti posvečena pra-znovanju 50-letnice kluba, zato se nam je nabralo »tekočega« gradiva že za tri leta. V tej številki torej lahko preberete, kaj se je na klubu dogajalo v letih 2003–2005.

Članki, skupaj jih je 29, so urejeni po sklopih: poročila predsedni-kov, raziskave, iz tujine, zanimivosti, vtisi in izobraževanje. Na kon-cu je še vrsta seznamov, ki dokumentirajo dejavnost kluba. Avtorjev prispevkov je kar 22, drugače povedano, skoraj vsak članek je delo drugega avtorja.

Tokratna številka Biltena prinaša pomembno novost, in sicer je 32 strani barvnih. Upam, da bo v naslednji številki tega še več. Seveda pa to potegne za sabo dodatne stroške tiska, kjer se moramo posebej zahvaliti za pomoč našim sponzorjem. Še vedno pa drži tisto, kar po navadi napišemo na koncu uvodnika: Bilten je za člane brezplačen, za ostale pa zastonj!

Miha Čekada

Page 5: Bilten JKŽ, št. 25

3

V navadi je, da se poročilo predsednika začne z jamarskimi akcijami. Lani jih

je bilo rekordnih 220, tj. 10 več kot prejšnje leto, 50 več kot dve leti nazaj. Najbolj intenziv-no se je raziskovalo tam, kjer po zatrjevanju geologov večjih jam sploh ne bi smelo biti: na Zaplani nad Vrhniko. Zdaj že legendarna Buža še vedno ni rekla zadnje besede, lani odkrita Roparska jama pa ji tudi sledi – za vsako od teh dveh jam je bilo lani prijavljenih po 14 akcij! Udarna ekipa Milan Ferran, Ljubo Golob in Jernej Petrovčič s sodelavci zdaj dela že na tretji večji jami tega področja – Potresni jami, skupaj pa je dolžina tamkajšnjih jam že krepko presegla 1 km. Ob tem, da gre za večinoma ozke in še ožje ožine.

Največji posamični uspeh lanskega leta je serija 15 akcij v Logarčku. Čeprav gre za znano, »turistično« jamo, so jo na petih različnih mestih uspeli podaljšati z 2600 na 4300 metrov. Povod za akcijo je bil nizek vodostaj ob lanski suši, ki je botroval veli-kim potapljaškim odkritjem v severnem delu, raziskovanje pa se je razširilo tudi v južne dele, kjer so že tako rekoč prišli do gostilne v Lazah – le še nekaj deset višinskih metrov manjka. Posebej razveseljivo je bilo sodelova-nje mnogih klubov pri akcijah, poleg JKŽ še Borovnica, Tornado, Rakek, Postojna, Novo mesto in Domžale. Glavni organizator in raz-iskovalec, tako nad vodo kot pod njo, je Uroš Ilič, za kar se mu iskreno zahvaljujem.

Poročilo predsednika JKŽ za leto 2003

.Miha.Čekada.

Poročila

Uroš.v.sifonu.severnega.dela.Logarčka..»Varuje«.ga.Jernej..Foto: Peter Gedei

Page 6: Bilten JKŽ, št. 25

4

Ko smo že pri potapljačih, ne smemo mimo velikega uspeha naših članov Uroša Iliča in Mateja Mihailovskega, ki sta izme-rila drugi najgloblji sifon v Sloveniji: izvir Dobličice v Beli krajini. Tudi v gorah smo raziskovali. Ekipa sedmih jamarjev je upri-zorila reprizo lanske odprave na Velika vrata nad Komno. Odkrili so 18 novih jam. Poleg raziskovanja jam je JKŽ dejaven tudi pri do-kumentiranju svojih odkritij. Lani smo oddali 121 zapisnikov v Kataster jam JZS in dosegli odlično drugo mesto.

Tudi v tem letu smo organizirali jamarsko šolo, tokrat prvič brez novačenja s plakati in reklamami, saj se nam je že med letom pridružilo dovolj nadobudnih novincev. Kot vsako leto pa je tudi lani začetna vnema po-pustila, tako do so v naših vrstah ostali štir-je, dva pa sta tudi opravila izpit za jamarja. Še več, Miha Staut in Ines Klinkon sta prva jamarja v Sloveniji, ki sta opravila izpit po novem, zahtevnejšem sistemu izobraževanja. Vse nove člane je seveda izdatno krstil Luci-fer v gozdni koči Pranger. Trije člani (Miha Celarc, Miha Čekada in Dejan Hladnik) sode-lujemo na usposabljanjih za inštruktorje, ne-

kaj naših članov pa tudi v JRS. Ekipa civilne zaščite je imela tri akcije v lanskem letu. To sodelovanje poteka že četrto leto in smo se dobro uveljavili. V zameno dobivamo redna finančna sredstva, ki jih vlagamo v jamarsko opremo.

Dve leti sta okoli in izšel je Bilten JKŽ. Še nekoliko debelejši kot prejšnja številka (ima kar 136 strani), najbolj razveseljivo pa je to, da je prispevke napisalo kar 19 različnih avtorjev, torej je resnično delo celega kluba. Uredila svta ga Miha Čekada in Peter Gedei. Na tem mestu se zahvaljujem tudi sponzor-jem, še posebej Slovenskim železnicam, saj nosimo prav po njih svoje ime.

Po treh letih predsednikovanja zapuščam mesto predsednika JKŽ. Od vzrokov za mojo odločitev naj poleg skorajšnjih družinskih obveznosti in obilice dela na mestu vodje Katastra jam JZS omenim tudi to, da je za vsak klub dobro, če se vodstvo menja. Sta-rejši odstopajo svoja mesta mlajšim, ki so polni svežih idej in v središču raziskovanja. Svojemu nasledniku Mihu Stautu želim vse najbolje pri vodenju kluba, vsem članom pa se zahvaljujem za sodelovanje.

Poročilo predsednika JKŽ za leto 2004

.Miha.Staut.

K ot je pri JKŽ v navadi, je tudi leto 2004 minilo v zmernem jamarskem ritmu.

Opravili smo skoraj 200 akcij, v katerih so bili člani, ki jim je to že v navadi, izredno aktivni in uspešni.

Še vedno so v teku nekateri kot kaže več-letni projekti. Jeseni so bili odkriti spodnji deli Ferranove buže. Po preboju Popkovine so namreč Milan Ferran ter Mojca in Boštjan Vr-

viščar naleteli na kolektor večjih razsežnosti, skozi katerega teče potok v tedaj še neznano smer. Danes je s 350 metri globine prav goto-vo najgloblja jama v porečju Ljubljanice, kar je za območje tako imenovanega klasičnega krasa, na katerem se porečje te reke razte-za, svojevrsten primat. V Breznu pri gamsovi glavici smo po pregledu starih delov jame, kjer smo se ustavili v Obupni dvorani (tako

Poročila

Page 7: Bilten JKŽ, št. 25

5

kot starejši kolegi pred več kot tridesetimi leti), presedlali v nove, kjer smo brez večjih težav jamo opremili do razširjenih spodnjih delov. Jernej Petrovčič je tako rekoč sam od-prl ozek prehod takoj za vhodom v Petrovo jamo pri Drenovem Griču. Jama sicer še ni izmerjena, vendar se njena dolžina ocenjuje na preko 500 metrov. Razen tega je Jernej na medklubski akciji Jožetu Pristavcu - Jocu in Petru Japlju - Perotu pomagal pri »raz-širitvi« sicer registriranega Brezna ob Stari trajbarci v jamo velikih dimenzij, ki se nahaja za požiralniki Planinskega polja v Škofjem lomu. Jamo so poimenovali Tau Tona in še ni dokončno raziskana.

Potapljaška sekcija, po kateri je JKŽ ne le v slovenskem merilu znamenit, je niza-la uspehe tudi to leto. Med večje slovenske uspehe sploh sodi odkritje spleta rovov pod izvirom Dobličice v Beli krajini. Matej Mihai-lovski, Uroš Ilič in Igor Vrhovec so ob pomo-či tamkajšnjih potapljačev raziskali del tega spleta do globine 121 metrov. Ob bok gotovo velikemu jamarskemu in potapljaškemu do-sežku pa gre nedvomno ponovna potrditev najdbe črnega močerila, ki je zaenkrat znan

le iz tega izvira. Uroš Ilič je nadaljeval razi-skave v obeh Okencih Retovja. V Malem, ki vodi proti izviru Močilnik, je premagal že okrog dve tretjini njune medsebojne razdalje, v Velikem, ki je sicer tehnično manj zahteven, pa po 267 metrih rov zapirajo podorne ska-le. V Vodni jami v Lozi so potapljači v ena-ki zasedbi na pobudo postojnskih jamarjev preplavali pritočni sifon ter raziskali rove, ki vodijo proti Markovemu spodmolu okrog kilometer daleč. Matej Mihailovski se je ude-ležil ekspedicije v Boko Kotorsko, kjer se je v izviru Ljuta pri odlični vidljivosti potopil 133 metrov globoko po rovu, ki vodi navpično navzdol v še neznane globine. Uroš Ilič pa se je z Arnetom Hodaličem potopil v mor-fološko zelo podobnem izviru reke Cetine na Hrvaškem do globine 90 metrov. Potapljači so leto zaključili na Floridi, od koder sta Uroš Ilič in Igor Vrhovec prišla z novima inštruk-torskima nazivoma.

Potapljači pa niso bili edini člani, ki so se udeležili ekspedicij v tujino. Šest naših članov (Danilo Bernik - Dane, Ines Klinkon, Miha Staut, Iztok Trček - Jolbe ter Mojca in Boštjan Vrviščar) se je avgusta udeležilo odprave na

Milan.v.prehodu.v.Popkovino..Foto: Peter Gedei

Poročila

Page 8: Bilten JKŽ, št. 25

Durmitor v Črni Gori, kjer so se pridružili mednarodni zasedbi jamarjev pri ponovni izmeri Jame na Vjetrenim brdima. Jamo so »poplitvili« s prejšnjih 897 na pičlih 760 me-trov globine. Jama je JKŽ-jevcem ostala v po-sebnem spominu, ker je ob izmeri vzela skalp tedaj najgloblje jame v Jugoslaviji Breznu pri gamsovi glavici. Krivico so po dvajsetih letih in razpadu države končno šli poravnat in jo ponovno postavili za Gamsovko.

V preteklem letu smo izpeljali dve vaji v okviru civilne zaščite. Eno v bližini Vrhnike in drugo, obsežno, ki je potekala v Ljubljani (Ljubljana potres 2004). Naša ekipa je oči-vidno briljirala, saj se je kasneje pojavila v večini časopisnih prispevkov. Na žalost so novinarji pozabili omeniti, da so na sliki ja-marji, člani JKŽ.

Zadnji izpit za direktni prehod v naziv jamar sta pod okriljem našega kluba opravi-la Živa Hribar in Jaka Kušar. Oba sta se na plezališču pri Škofji Loki odrezala z odliko

in bila temu ustrezno krščena. Poleg novih jamarjev je klub letos pridobil dva inštruk-torja jamarstva. To sta Miha Celarc in Dejan Hladnik. Prvi pa je poleg tega opravil še izpit za jamarja reševalca, Borut Jurkovič pa za re-ševalca pripravnika. Robi Renninger in Miha Celarc sta se v okviru JRS udeležila vaje, ki je potekala v Kačni jami.

Za konec velja omeniti še morda največje uspehe, po katerih se klub uspešno predsta-vlja tudi na mednarodnem prizorišču. To so fotografski uspehi Petra Gedeija. S svojimi fo-tografijami slovenskih jam se je uspel uvrstiti na koledar Speleo projecta, kar je najbrž eden večjih uspehov, ki jih jamar fotograf lahko do-seže, ter na Kodakov koledar. Razen tega je kot za šalo pobiral nagrade na mednarodnih tekmovanjih za najboljšo jamsko fotografijo. Med njimi so 2. in 3. mesto v skupini diapoziti-vi pri BCRA (British cave research association) ter nagrada direktorja slovaškega krasoslovne-ga muzeja (Liptovský Mikuláš).

Vaja.»Potres.2004«.enote.civilne.zaščite.JKŽ.na.Poljanah.v.Ljubljani..Foto: Peter Gedei

Poročila

Page 9: Bilten JKŽ, št. 25

Z okrog 160 akcijami smo leto 2005 za-okrožili v nekoliko bolj ležernem slogu.

Vendar je aktivnost le navidezno manjša, saj smo se to leto lotevali projektov in akcij, ki so v splošnem fizično oziroma organizacijsko zahtevnejši.

Milan Ferran ter ekipa, ki se mu je pri-družila, se je po velikem »razsvetljenju« v Ferranovi buži lotila raziskovanja stranskih rovov širokega spodnjega dela ter razisko-vanja hidroloških, speleoloških ter bioloških posebnosti te jame. Še posebej jih je zanima-la smer odtoka ter pritoka vodotoka, ki teče skozi spodnje dele Buže. V ta namen so za-hvaljujoč Nebojši Matijeviću izvedli vzorčenje v treh izvirih (Primcov, Bečkajev in Kožuhov

izvir) sredi Vrhnike. Potem ko na Inštitutu za raziskovanje krasa niso pokazali zanimanja za naše početje, je uporabil svoje povezave in omogočil profesionalno analizo vsebnosti sledila. Barvilo se je skoraj istočasno in zelo hitro pojavilo v vseh treh izvirih. Omeniti velja tudi požrtvovalnost obeh vzorčevalcev (Andreja Stržinarja in Marka Krašovca), ki sta na šest ur cel teden hodila pobirati vzorce. Pritoki so za identifikacijo precej težavnejši, saj bi bilo za nedvoumno potrditev treba iz-vesti podoben sledilni poskus, kot smo ga izvedli za povezavo z nizvodnimi izviri.

V okvir teh raziskav sodi tudi odkritje no-tranjih delov ponora Pikelščice, imenovanega Pucov brezen. Z jamo se je JKŽ že večkrat

Poročilo predsednika JKŽ za leto 2005

.Miha.Staut.

Prijetna.kopel.v.Pikelščici.po.uspešni.akciji. v.Pucovem.breznu..Foto: Peter Gedei

Poročila

Page 10: Bilten JKŽ, št. 25

spoprijel, vendar ga je vsakič posebej usta-vil čep žagovine, ki se je nabral kmalu za vhodom. Žaga blizu ponora je medtem ne-hala obratovati, čep je odneslo, Ljubo Golob in Milan pa sta se prebila v notranje dele jame. Jama ne bi bila celo s svojo kilometrsko dolžino in izredno lepoto nič posebnega, če se voda v njej ne bi raztekala na jadransko in črnomorsko povodje. To je edini pri nas znani primer take jame. Razen tega sta Pe-ter Gedei in Milan zgodbo o Ferranovi buži mojstrsko upodobila v obliki diaprojekcije, premierno predstavljene v Cankarjevem domu, nato pa še v Stari Vrhniki, na sreča-nju slovenskih jamarjev v Domžalah ter v Sv. Petru nad Dragonjo.

Akcija v Breznu pri Gamsovi glavici se preveša že v tretje leto, kar je le dokaz, da se je treba obsežnih in zahtevnih pro-jektov lotevati z veliko mero potrpljenja in delovnega zanosa. V letošnjih štirih akcijah so različne ekipe, ki so v pomembni meri vključevale tudi letošnji tečajniški »zarod« jamo opremile do aktualnega dna, znosile potrebno opremo za bivak ter ga tudi po-stavile. Razen tega so razširili nekaj ostrin ter ožin, ki so bile precej moteče in opremili del rovov, ki vodijo proti sifonu Babalu, cilju tega projekta.

Neumorni Milan se je letošnjo jesen podal tudi v Suho krajino, kjer je raziskal nekaj jam. Najgloblja med njimi ima okrog 70 metrov globine. Veliko odmevnost je dose-gla tudi t. i. fekalna akcija, na kateri nas je Nebojša z nekaj pajdaši popeljal v nevarno ljubljansko podzemlje.

Letošnje leto je minilo v znamenju pra-znovanja petdesete obletnice obstoja Ja-marskega kluba Železničar. Ob priložnosti smo pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana ter gospe županije Danice Simšič organizirali slavnostno sejo občnega zbora v

veliki dvorani ljubljanskega magistrata. Ak-tivnim članom v veselje se ga je udeležila večina ustanovnih članov ter veliko število starih članov našega kluba. Peter Gedei je obletnico počastil tudi z razstavo svojih fo-tografij v Cankarjevem domu ter že ome-njeno premierno uprizoritvijo projekcije o Ferranovi buži. Družabne aktivnosti pa se tukaj sploh ne končajo, saj smo tudi letos dostojno počastili že tradicionalne točke, kjer se JKŽ-jevci zbiramo v večjem številu. To so vinska vigred, Jolbetov piknik na Primostku in Luciferovanje, ki se jim je letos pridružil še piknik pred Ferranovo bužo ter nekaj ne-napovedanih vesljačenj.

Na kar smo v letošnjem letu morda še najbolj ponosni, je izredno kakovostna letina desetih tečajnikov, med katerimi jih je kar sedem pridobilo izpit za jamarja pripravnika. Na žalost so bili le štirje od teh tudi krščeni. Lucifer je rohnel. Tečaj je tokrat prvič pote-kal preko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je bil plačljiv. Na klubu smo mnenja, da se je izplačalo.

Člani civilne zaščite, ki so še vedno naš glavni vir financiranja, so bili kot vsako leto zelo pridni. Junija so se udeležili vaje v Mur-ski Soboti. Člani jamarske reševalne službe so julija potrenirali v Škocjanskih jamah, priskočili pa so na pomoč tudi domžalske-mu klubu pri treningu v Majčevem breznu. Drugi spet so pomagali pri razopremljanju najgloblje slovenske jame Čehi 2.

Za konec velja ponovno omeniti fotograf-ske uspehe, ki jih sedaj že kar redno dosega Peter Gedei. Letošnja ponovna uvrstitev na septembrsko stran koledarja Speleo Project ter prva in druga nagrada na natečaju British Cave Research Association je tega člana še en-krat afirmirala kot mednarodno pomembno osebo jamske fotografije.

Poročila

Page 11: Bilten JKŽ, št. 25

V začetku poletja 2004 sva se v jamo odpravila z Ljubom, opremljena tudi z

belim dimom, z namenom, da odkrijeva na-daljevanje. Nisva imela sreče z vremenom, saj je bilo le 15 °C in je v jamo le rahlo vleklo. Pr-vič sva zadimila pri Zankah, nato nad Stran-skimi vrati, vleklo je navzdol. Zadimila sva še v Puhlem dolu, kjer je dim šel navzgor. Ko sva pospravljala in razmišljala o sreči kdaj drugič, sva opazila, da se dim le vali navzdol.

Drugič sva z Boštjanom pregledala naj-nižji del in odprtina, kjer bi se lahko nada-ljevalo, je bila le ena. Zakurila sva žogico

za namizni tenis, privezano na žico, in jo porivala v špranjo. Dim ni šel čisto navzdol, ampak ga je prej potegnilo nekam v desno. Potrebno je bilo širjenje. Skozi nisva prišla, sva pa z metanjem kamnov ugotavljala, da bo to kmalu. Akcija je bila sicer kratka, a zelo naporna. Menda se nisem opomogel še do naslednjega dneva.

Nadaljevala sva z Ljubom in tudi kmalu prišla skozi ožino. Sledilo je brezno, globoko 15 m in visoko še nadaljnjih 8 m. Na dnu brezna je bilo spet nekaj možnosti za naprej. Zapodila sva se vsak na svoj konec. Jaz sem

Ferranova buža – ponovno

.Milan.Ferran.

V.ožini.Za.devetimi.gorami..Foto: Peter Gedei Popkovina..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 12: Bilten JKŽ, št. 25

10

splezal v kamin na drugi strani od vhodnega, gor je šlo, za dol pa sem nekaj jokal, naj mi Ljubo pomaga. Ker ga ni bilo zraven, je že od daleč brundal: »Da slučajno ne plezaš? Ali veš kje sva? Za devetimi gorami!« In to je tudi postalo ime za to brezno. V spodnjih rovčkih se je ponovno opazilo potoček. Skozi pa le nisva prišla, kar pa nama je uspelo v naslednji akciji. Pa ne prav daleč. Ob potočku se je kmalu zaključilo z nizkim in širokim ro-vom, zamašenim s prodom. Zgoraj je bilo še eno brezno, visoko 15×10×4 m, z metrsko odprtino na vrhu.

Z Mojco in Boštjanom smo šli merit in od-krivat. Boštjan je bil mnenja, da bi se splačalo prekopati prod ob potočku. Z Mojco še nisva končala meritve novih delov, ko je Boštjan klical, da je prekopal do razširitve. Takoj sva

mu sledila po vijugastem 1 m širokem me-andru, ki smo ga poimenovali »Popkovina«. Boštjan je hodil pred nama in je naenkrat zatulil, kot da bi mu skala padla na nogo. Prišli smo v dvorano, kaj dvorano, ko smo se malo razgledali, je bil to rov s potočkom. V daljavi se je slišalo bučanje slapu. Mojca ga je takoj poimenovala »Krasni novi svet«. Od kot priteka ta voda in kje prihaja na površje? Najbrž izpod Ulovke in smo to vodo tudi pili. Ko smo kasneje vodo dali na analizo, se je izkazalo, da je okužena. Torej voda ne pri-haja prav od blizu.

Najprej smo šli v raziskovanje pritočnega dela. To je rov 5×5 m z deli s podornimi bloki in glino. Po 100 m se rov razširi na 10–12 m in strop se spusti vse do vode. Za nadaljevanje bi potrebovali neopren. Odtočni

Po. napornih. ožinah. nekajletnega. raziskovanja. se. je.odprl.čudovit. rov..Foto: Peter Gedei

Krasni.novi.svet..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 13: Bilten JKŽ, št. 25

11

del pa je bil tako čuden, tako temen. Rov se najprej zoži in dvigne, spodnji deli pa so čisto črni. Po 70 m sledi drča, kjer se jama spusti za 10 m. Sledijo položni rovi z manjšimi sto-pnjami, tudi jezerci. Tako smo v odtočnem rovu prodrli 300 m daleč do »Sigaste kope«, kjer sledi 5-metrska stopnja. Na povratku sem prvič v jami videl polhe. V Hamexu so zlahka plezali po čisti vertikali.

Zunaj sem kljub pozni uri obvestil Ljuba, da je vse v redu. »V jamo smo prišli,« sem mu rekel. On pa: »Kje ste bili do sedaj?« »V luknji,« sem rekel in mu podal kratek opis. Ljubo spet: »Jaz sem to noč sanjal, da sva v Buži prišla do jezera velikosti nogometnega igrišča in da sem ti naročil, da vzameš s seboj nogometno žogo.« On sanja nogometna igri-šča, jaz pa kvečjemu kaj neprehodnega.

Naslednjič smo se jame lotili skupaj z Jer-nejem in Ljubom. Jaz sem meril Popkovino, onadva pa sta šla opremljat nadaljevanje v odtočni rov. Ko sem končal z meritvami, sem jima sledil in ju našel še 200 m naprej od Sigaste kope. Imela sta le še 15 m vrvi in sta opremljala brezno, v katerega je padal slap. Ta del smo poimenovali Oz. Z reflektorjem sem razsvetljeval okolico. Strop, kar se ga je dalo videti, je visok 40 m, na drugi strani se je komaj prepoznavalo detajle, dna pa se ni videlo. Jernej je metal »fape« v globino, ocenjevali smo na 50 m globine. Oz je bil zame najbolj vznemirljivo odkritje.

Začele so se večje padavine, zato smo opravljali le meritve in urejanje dostopa v starem delu jame. Največji pretok v Krasnem novem svetu smo ocenili na 500 l/s. Vode

Neprijeten. »tritočkovni«. blok,. ki. nad. seboj. drži. še.nekaj.podobno.vpetih..Foto: Peter Gedei

Pri.drugem.slapu..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 14: Bilten JKŽ, št. 25

12

je bilo toliko, da je bilo za prečenje potoka treba iskati primerno mesto. V tistih obiskih smo tudi opazili sledove zelo visoke vode. Ko sva z Ljubom opremljala Hamex, se je med akcijo voda tako dvignila, da sva jo ocenje-vala preko 20 l/s. Hamex pa je bil podoben Ozu. Ko sva se v splošni povodnji vračala proti vhodu, se je Ljubo spomnil puzanja v vojski: »Da oficir odredi pavzo po 5 km, bi protestiral, hoću još!«.

Tako je minil en mesec, preden smo se spustili na dno Oza. Slap je visok 50 m, pre-mer brezna pa 45×25 m. Na dnu pa je 20 m debela plast podornih blokov. Zgornji del brezna smo kolikor se je dalo osvetlili z re-flektorjem, dimenzije pa samo ocenili. Višina 60 m, pod kotom 75º, premer 20–30 m. Da smo lahko nadaljevali v Ozu, gre zahvala sta-remu blatnemu rovu, ki obide podor. Ta rov

nas po 50 m ponovno pripelje do glavnega rova. Tu se je akcija kmalu zaključila. Prišli smo do dvojne stopnje, skupne globine 15 m, kjer smo potrebovali vrv. Ocenjevali smo, da smo že blizu nivoja podtalnice.

To smo tudi kmalu ugotovili z Ines in Mihom. Že po 50 m dolžine in 10 m niže se jama korenito spremeni. Sledi rov Tar-tar, 2–3 m širok in 1–1,5 m visok. Po 70 m vodoravnega rova se strop toliko spusti, da nadaljevanje ni več možno. Vse kaže, da je to nivo podtalnice. To je bilo v novembru 2004.

V naslednjih akcijah smo fotografirali, merili in raziskovali stranske rove. Nadalje-vanje Tartarja smo raziskovali z neoprenom. Že po 15 m je sledil sifon. Ker mi je padel kompas v sifon, se je Uroš potopil kar brez opreme. Tako je jamo poglobil na 351 m, kar

Nihče.ni.pričakoval.50.metrov.visokega.slapu.v.dvo-rani.Oz..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Rov.proti.stopnji.Oz..Foto: Peter Gedei

Page 15: Bilten JKŽ, št. 25

13

je le 14 m više od izvirov na Vrhniki. Kakšen meter je tudi napaka pri meritvah.

Organizirali smo tudi potapljaško akcijo v pritočni sifon »Čau Tone«. Tako ga je imeno-val Ljubo, češ, tja greš, nazaj ne prideš. Uroš se je potopil z dvema trilitrcama. Rov je v glavnem visok 3 m in širok 2 m, spodnja 2 m sta zalita z vodo. Po 20 m se na enem mestu strop spusti v vodo in nato spet dvigne. Čez 5 m pa se odpre dvorana 10×25 m in viso-ka 5 m. Z ene strani dvorane je 2 m široka struga, drugi del je 1 m visoka popolnoma ravna bankina iz gline. Voda priteka skozi okno 80×80 cm na globini 3 m. Uroš se je z nogami naprej potopil še nadaljnje 4 m pod kotom 45º in odnehal.

Na sredi stropa dvorane je še en rov pre-mera 1 m. Tudi zaradi tega kaminčka sem izdelal 6 m dolgo sestavljivo lestev in jo v treh rundah tudi odnesel do Krasnega no-

vega sveta. Uroš se je vrnil, pred njim tudi Luka.

Odkrili smo tudi dva velika stranska rova, ki sta bila nekoč strugi istega potoka, sedaj pa sta popolnoma ločena. Sta najlepše zasigana dela v jami. Skozi enega od ož-jih rovov vleče močan prepih v nasprotno stran kot na vhodu. Ker se po 50 m konča s podorom, smo poleti zadimili z veliko ko-ličino belega dima. Zunaj je ekipa široko pregledovala okolico, ampak brez uspeha. Rovov, ki bi jih bilo treba pregledati, je še veliko. Zaradi dostopnosti bomo potrebovali tudi lestev.

Na zadnji akciji, ko smo se lotili barvanja v Tartarju, sva s Suzano šla v raziskovanje velikega rova v bližini Tartarja, Poimenovali smo ga »Via Stara Vrhnika«. Rov je 15 do 20 m višji od najnižje točke. Že lani, ko sem bil prvič na dnu, sem na začetku tega rova

Zadnja.stopnja.pred.koto.—340..Foto: Peter Gedei Vhod.v.Tartar..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 16: Bilten JKŽ, št. 25

10 m

FERRANOVA BUŽATloris

Vhod

Speleoliti v4.0

Kinoteka

Hamex

Popkovina

Krasni novi svet

Oz

Tartar

Page 17: Bilten JKŽ, št. 25

10 m

FERR

AN

OVA B

UŽA

Profil

Vhod

Speleoliti v4.0

Kinoteka

Ham

ex

Popkovina

-351 m

Krasni novi svet

Oz

Tartar

Page 18: Bilten JKŽ, št. 25

1�

opazil sled, ki bi lahko bila nivo poplavne vode. V tej akciji smo ponovno opazili nivo poplavne vode, ki je bil na enakem nivoju kot lanski. Tega dela še nismo izmerili, se pa bo dalo ugotoviti, na katerem mestu odteka-jo viški vode. Via Stara Vrhnika je premera okoli 5 m, na posameznih delih se zoži na 1 m. Stene so popolnoma prekrite z blatom. Vmes je kar nekaj pritokov in požiralnikov. Ožine so sprane, kar daje slutiti, da gredo skozi večji pretoki vode. Prišla sva 250 m daleč in gotovo daleč mimo sifona v Tartar-ju. Navzdol nisva raziskovala, ker je bilo že pozno in ostali so naju čakali.

Nazaj grede smo poskušali še fotografi-rati v stranskih rovih. Ker smo ugotovili, da vode iz Buže pritekajo tudi v Kožuhov izvir, ta zlahka »požre« poplavne vode. V tej akciji smo v zgornjih delih tudi natančno izmerili pretok vode, ki je znašal 11 l/s. To poletje je bilo veliko deževja, voda pa je le dvakrat narasla preko minimuma. Ta minimum je vedno enak ne glede na padavine.Prehod.v.»Via.Stara.Vrhnika«..Foto: Peter Gedei

Raziskave

V.Tartarju..Foto: Peter Gedei

Page 19: Bilten JKŽ, št. 25

1�

»Via.Stara.Vrhnika«..Foto: Milan Ferran

»Via.Stara.Vrhnika«..Foto: Milan Ferran

»Via.Stara.Vrhnika«..Foto: Milan Ferran

Izmerjenih rovov je trenu-tno 1.800 m, raziskanih a ne-izmerjenih pa je še kakih 600 m več. Skupna globina je 351 m. Raziskovanje bo potrebno še na več delih jame, nikjer pa ni več enostavno, ker je pleza-nje navzgor. V Popkovini sta dve taki nadaljevanji, treba bo razširiti Čau Tone, in to do vratu v vodi. V osrednjem delu so to kamini, najzanimi-vejši je vsekakor zgornji del Oza. Na dnu, na koncu rova Via Stara Vrhnika, sta tudi še dve nadaljevanji, en je stari pritočni rov v strmem bla-tnem podoru navzgor, dru-gi pa občasni odtok visokih voda. Eno je pa skupno, vse je postalo daleč.

Raziskave

Page 20: Bilten JKŽ, št. 25

1�

K o sem prebral knjigo »Underground Water Tracing« o sledenju z barva-

njem v zaledju Ljubljanice, sem obiskal po-nor Pikeljščico nad Godovičem. Tam sem tudi spoznal lastnika bližnje žage Janeza Pivka. Razkazal mi je vhode v jamo in okolico. Pre-tok Pikelščice bi lahko ocenil na nekaj deset litrov/s. Janez pa mi je pravil, da na vsakih 10 let pretok naraste, da na ponoru nastane

jezero, ki poplavi polje vse do njegove žage. Med naraščanjem vode iz bližnje njive bežijo živali iz zemlje: krti, kače in podgane. Za-dnja zelo visoka voda pred desetimi leti mu je tudi odnesla stari mlin s škarpo vred. Takrat je tudi naredila red v samem ponoru, odnesla je večjo količi-no žagovine. Pred 150 leti je bil na isti lokaciji

mlin, ki je pogorel, ostanke pa je odnesla visoka voda. Ljudje so vedeli povedati, da so ti ostanki prišli na površje na Vrhniki. So pa tudi vsakoletne višje vode, ki poplavijo samo vhodni del, ne pa polja pred jamo. Pravil mi je, da so jamarji prodrli 60 m globoko, kjer jih je zaustavil sifon z ožino.

Na Medvedje Brdo sem se še dvakrat odpravil ob deževju, v upanju, da bom ujel

visoko vodo. Pa nič, vse je zemlja popila.

V avgustu sva se v jamo podala z Ljubom. Poizkušala sva slediti vodi. Rov, kjer je odte-kala voda, se je že po 10 m globine nepreho-dno zaprl, je pa zgo-raj še en kamin, ki je vodil do večjega rova. Tudi ta rov se je po 25 m neprehodno zaprl.

Pucov brezen.Milan.Ferran.

Skozi.novoodkriti.prehod.sta.Milan.in.Ljubo.prišla.pod.slap.do.ostankov.mlina..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 21: Bilten JKŽ, št. 25

1�

Poizkusila sva zgoraj še v enem prehodu in med opremljanjem je Ljubo opazil rovček, v katerem je bila zagozdena velika veja. Lju-bo je rekel: »Tu je pa morala iti velika voda, da je nosila tako vejo.« Opremila sva in se spustila po ozkem in dobro izpranem rovu, skoraj navpično navzdol. Na globini 20 m se je rov cepil, voda je tekla iz več koncev. Več rovčkov je vodilo navzdol, ampak so se vsi končali s kupom peska ali zemlje. In končno sva našla prehoden rov. Treba se je bilo v celoti zmočiti, se je pa splačalo.

Ko sem se zrinil skozi 8-metrsko ožino, sem zaslišal bučanje slapu. Ljubo mi ni sledil, mi pa je dal 15 minut časa za raziskovanje. Po ožini se rov ponovno deli na več preho-dov, v nekatere sem pokukal, sledil pa sem šumu vode. Pod slapom je bil večji prostor 10×5×3 m, kjer so ležali ostanki Pivkovega mlina. Slap pa je višine kakih 7 m. Odtočni del je bil zamašen z velikimi kamni in s teža-vo sem si utrl prehod. Sledil je rov, kjer je bilo

treba do prsi v vodo in se kmalu nato uleči v vodo. Voda se je poglobila in razširila, da je komaj še tekla. Po 20 m se je strop spustil do vode. Iz strani je bilo še nekaj manjših pritokov. Pa drugič.

Bila sva navdušena, ne pa prepričana, da sva prišla v nove dele.

V naslednji akciji sva se v jamo podala z Urošem. Dol grede sva merila po novi poti

Ines.se.zabava.z.ostanki.Pivkovega.mlina..Foto: Peter Gedei

Naplavine.v.dvorani.pri.mlinu..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 22: Bilten JKŽ, št. 25

20

do sifona. Uroš je ocenil, da se tu ne bi bilo smiselno potapljati. Malo sva se razgledala okoli in kmalu odkrila več nadaljevanj. Ene-ga od teh smo poimenovali Pravljica. Čudovit spran rov, stolčen od kamnov, premera dober meter. Kazalo je, da bo ta rov obšel sifon. Zaustavila naju je 6-metrska stopnja.

To je privabilo močno ekipo za merjenje, fotkanje, raziskovanje. Kmalu po Pravljici se je glavni rov cepil. V tem delu ni bilo no-bene tekoče vode. Je pa bilo opaziti veliko starih konzerv in polivinila, vse »Made in Yugoslavia«, ter celo žagovine. Desni rov je vodil strmo navzgor, po logiki proti vzhodu, kompas pa je pokazal zahod. Pri merjenju se je pokazalo, da jama v dolgem loku zaokroži v nasprotni smeri urinega kazalca in prečka lastno strugo 40 m niže. V delu pod strugo se v velikem prodnatem bazenu tudi izgubijo nizke vode Pikelščice.

Zahodni rov je torej izgledal kot občasni

Vhodni. rovi.so.zelo.močno.sprani,.kar.kaže.na.veliko.moč.vode..Foto: Peter Gedei

Do. bifurkacije. nam. pot. prekriža. tudi. nekaj. krajših.stopenj..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 23: Bilten JKŽ, št. 25

21

pritok. Boštjan je opazil, da fasete kažejo na to, da je tudi to odtočni rov. Najprej se dvigne za 15 m, spusti za 20 m, ponovno dvigne za 15 m, dokler nismo prišli do 15-metrskega brezna.

Poskusili smo še v vzhodnem rovu. Prvi del je nizek, širok, prodnat, vodoraven. Kma-lu pa se prične spuščati. Zaključili smo na globini 50 m, kjer se rov cepi in se začenja-jo brezna. Uroš je v stranskem rovu odkril razvejan sistem in ponovno pritok okoli ene tretjine Pikelske vode ter prodrl do globine 70 m.

Ker smo že vedeli, da so pred 30 leti z bar-vanjem dokazali odtekanje vode Pikelščice v Podrotejo pri Idriji in v izvire na Vrhniki, smo sklepali, da smo odkrili suhi del bifurkacije. Visoke vode pa zalijejo celotno jamo, kar se je kmalu zgodilo.

V naslednjih akcijah smo raziskovali samo zahodni rov. To je razvejan rov z več pritoki,

Začetek. rova.proti.Črnemu.morju..Foto: Peter Gedei

Ines.sedi.na.znameniti.žagovini,.ki.je.pred.leti.zama-šila.pretok.vode..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 24: Bilten JKŽ, št. 25

22

kamini in obhodi, tudi sifoni. Glavni rov pa je bil kar prehoden. V enem od stranskih rovov smo odkrili kolo motornega kolesa, drugo smo opazili že na začetku jame po drugem slapu.

Prišli smo do meter globokega sifona, se je pa pokazalo, da ima nizek zračni žep. Uroš je poskusil priti mimo z usti tik ob stropu. Prišel je skozi in si ob tem zmočil ušesa, zato smo sifon poimenovali »Mokra ušesa«. Z dru-ge strani se rov ponovno dvigne za vsaj 20 m in se ponovno položno spušča. Po 50 m, pri prvi stopnji, se je obrnil, kjer bi bila potrebna vrv. In to so bili zadnjič tako suhi rovi.

Ko sva drugič prišla z Urošem, nama je Janez pripovedoval o kar visoki vodi pred enim tednom. Cev premera 1,8 m, skozi ka-tero teče voda pod njegovim dvoriščem, je bila namreč v celoti zalita, preko dvorišča pa se ni prelila. To Janez imenuje srednje visoka voda.

Rov.proti.Jadranskemu.morju. je.daljši. in.močneje.spran..Foto: Peter Gedei

V. tem. delu. jame. najdemo. tudi. ogromne. fasete. in.prodne.nanose..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 25: Bilten JKŽ, št. 25

23

Že na vhodu so bile veje ujete visoko pod stropom. Ljubov prehod, ki vodi v nove dele, je bil sveže izpran. V jami pa so se va-ljale nove smeti, vrečke čipsa in drugo še z veljavnim datumom uporabe. V stopnji po Pravljici naju je čakal sifon, globok vsaj 2 m. V vzhodnem delu nad sifonom sva odkrila prehod, ozek, blaten, moker. Lotila sva se merjenja. Težko je bilo s pisanjem na navadni papir in merjenje z laserjem, pa še mraz je pritiskal. Na koncu je sledila vertikala, kjer sem se jaz komaj splazi skozi, Uroš pa ne več. Povezava je v vzhodni prodnati del rova. Takrat se je Pikelščica pri Bifurkaciji prelivala in odtekala v zahodni rov, kjer je po 20 m ponikala neznano kam. Izmerila sva še ne-kaj rovčkov pod vhodom in kljub neoprenu prišla premražena ven. Pri Pivkovih so naju pričakali z narezkom in kavo. Seveda je bilo potrebno izčrpno poročanje.

Ko je Uroš izvedel, da je Boštjan poznal

Suzana.v.večji.dvorani.proti.koncu.Jadranskega. rova..Foto: Milan Ferran

Uroš.v.»By-passu«.Foto: Milan Ferran

Raziskave

Page 26: Bilten JKŽ, št. 25

24

lepo prehoden rov mimo trenutnega sifona, je napovedal, da ga bo za ušesa zvlekel in razkazal rov, v katerega sva se danes tlačila. Širši rov sva tudi uporabila v naslednji akciji. Na polovici rova se je slišal slap. Sledil sem šumu in prišel do lepega brezna premera 6 m in višine 10 m. Ta del se nahaja pod poto-kom. Odšla sva merit v zahodni rov. Prodnati nanosi v rovu so bili na novo preoblikovani, nekateri stranski rovi pa so bili zamašeni. Motorja ne bomo izvlekli, vsaj eno kolo je v zasutem rovu. Pri Mokrih ušesih je bil sifon globok vsaj 8 m.

Sledilo je močno deževje. Jamo smo za dober mesec pustili pri miru, nato sva jo obiskala s Suzano. Mimo Mokrih ušes sva prišla skozi ozek obhodni rov, dolg 20 m. Na žalost sva v delu, kjer se je zadnjič Uroš obrnil, naletela na globok sifon.

Izmerili smo 850 m glavnih rovov. Dela bo še veliko, ne samo za izmeriti.

Suzana.v.ozkem.obhodnem.rovu.mimo.Mokrih.ušes..Foto: Milan Ferran

Proti.sifonu. ....Foto: Milan Ferran

Raziskave

Page 27: Bilten JKŽ, št. 25

10 m10 m

Vhod

Vhod

PUCOV BREZENProfil

PUCOV BREZENTloris

bifurkacija

bifurkacija-74 m

Speleoliti v4.0 Speleoliti v4.0

Page 28: Bilten JKŽ, št. 25

2�

V hod v brezno se nahaja na območju Pršivškega krasa tik ob poti na planino

Viševnik na nadmorski višini 1609 metrov. Koordinati vhoda sta Y = 5410034 ter X = 5129234. Brezno pri gamsovi glavici (BPGG) je v Katastru jam Jamarske zveze Slovenije dobilo katastrsko številko 3457.

Najnižja točka v jami leži 776 metrov pod vhodom. Ker pa je jama povezana z Botrovo jamo, katere vhod je 43 metrov višje, je jam-ski sistem Brezno pri gamsovi glavici - Botro-va jama dejansko globok 819 metrov. Jami združuje rov, ki je danes neprehoden, saj ga je zasul podor v Masa dvorani. S primernim posegom bi bilo možno ponovno urediti po-vezavo, tako da bi bila varno prehodna za jamarje. Dolžina vseh rovov sistema BPGG - Botrova jama znaša 6 km in tako je uvrščen jamski sistem na enajsto mesto med najdalj-šimi in deveto med najglobljimi jamami v Sloveniji. V bližini je še nekaj zelo zanimivih jam: Majska jama, Brezno Martina Krpana, Cefizljeva jama, ki se vse končujejo s sifoni. Obstaja velika verjetnost, da so tudi te jame povezane z BPGG.

Značilnosti jameSvet okoli jame je močno zakrasel z veliko

škrapljami in podornimi vrtačami. Jama je nastala v zgornjetriasnem debeloskladnatem dachsteinskem apnencu. Na mnogih mestih v jami lahko opazimo lepo vidne srčaste pre-seke megalodontidnih školjk, velikih tudi do 25 cm. V rovu Yusar je apnenec dolomiti-ziran. Ponekod so med plastmi dachstein-skega apnenca opazni vložki zelenkastega apnenca. Za Francijevim prehodom vidimo v razpokah rjav roženec, v Yusarju pa leče temnosive apnenčeve breče. Stene nekate-rih meandrov, predvsem v Starem delu, in Blatno brezno so prekriti z glinenim nano-

som. Dna rovov za Francijevim prehodom prekrivajo podorni grušč, prodniki, peščeni in glineni nanosi. V Dinozavrovih jajcih so prodniki veliki okrog pol metra. V Fosilnem rovu, Zveznem rovu in rovu Via Govic so bili najdeni tudi prodniki bobovca (limonit). Jama je le mestoma zasigana, pred sifonom Babalu pa zasledimo manganove prevleke.

Na nastanek BPGG in jam v okolici je močno vplivala tektonika s prevladujočimi smermi W–E in N–S. Vhodno brezno je na-stalo ob prelomu 275/95. Sledijo mu brezna, razvita ob navpičnih razpokah in prelomih, ki jih povezujejo meandri. Za Francijevim prehodom pa se odpirajo rovi večjih dimen-zij, ki jih je izoblikovala voda predvsem s svojim abrazivnim delovanjem. Rovi od Masa dvorane do dvorane Gobi so v celoti razviti ob močnejši prelomni coni v smeri N–S. V spodnjem delu jame sta le Fosilni rov in rov Via Govic usmerjena v smeri W–E. Yusar je impresiven 412 metrov dolg poševen rov s povprečnim naklonom 30° in meri v širino in višino tudi nad 30 metrov. Na stenah in na mnogih zaobljenih podornih blokih, ki prekrivajo dno rova, so vidne tektonske drse. Ravno dno Gobija, okrogle dvorane širine in dolžine 40 metrov, prekrivajo prodniki in peščen nanos s sipinicami.

V jami se pretaka precej vode, bodisi v potokih po dnih meandrov ali v slapičih po breznih, vendar je je v zimskem času razu-mljivo manj.

Temperature v jami so precej nizke, okrog 2 °C, proti dnu jame pa se zlagoma poveču-jejo do 5 °C. V zimskem času so začetni deli jame do Polstebra poledeneli.

V jami so bili najdeni jamski krešiči (Ca-rabidae), dvojnonoge ali kačice (Diplopoda), skakači (Collembola), pedici (Geometridae) pa tudi hišice jamskih polžev v ilovici.

Brezno pri gamsovi glavici.Boštjan.VrVišČar.-.Bole.

Raziskave

Page 29: Bilten JKŽ, št. 25

2�

Jama je precej onesnažena, predvsem na mestih, kjer so prejšnje raziskovalne odprave bivakirale, tako da sta Biafra in Night club pravi smetišči. Tudi sicer so marsikje raztre-seni ostanki karbidnega apna in odvržene rabljene baterije, vzdolž celotne jame pa še vedno visijo potrgane žice telefonske nape-ljave preteklih odprav.

Zgodovina raziskavJamo so odkrili člani Jamarske sekcije Pla-

ninskega društva Železničar (JSPDŽ) na od-pravi v Triglavskem narodnem parku avgusta leta 1969, ko so speleološko kartirali območje pri planini Viševnik. Zaradi pomanjkanja časa so jo prvo leto raziskali le do globine 40 me-trov. Ime ji je dal Aleš Lajovic, ko je v bližini vhoda našel gamsovo lobanjo in jo na kol nataknjeno kot okras postavil pred vhod.

Leta 1970 so se v jamo podali dvakrat. V avgustu so prodrli 100 metrov globoko, v

oktobru pa so dosegli globino –172 metrov. Tukaj so morali raziskave ustaviti zaradi po-manjkanja opreme.

Naslednje leto v avgustu so jamarji JSPDŽ organizirali veliko raziskovalno odpravo ob materialni pomoči JK Luka Čeč iz Postojne, JK Črni galeb iz Prebolda, Jamarskega kluba Ljubljana Matica (JKLM) in ostalih sponzor-jev. Na akciji je sodelovalo kar 24 jamarjev in jamark JSPDŽ in Jurij Andjelić - Yeti iz JKLM. Dosegli so globino –366 metrov ter prekinili akcijo zaradi pomanjkanja opreme in utrujenosti raziskovalcev, saj so nekateri v jami preživeli celo 120 ur. Postavili so tudi bivak v globini –176 metrov in ga poimeno-vali Lucifer klub.

Zadnjo raziskovalno akcijo so Železničar-ji izvedli avgusta 1972 in po enotedenskem delu v jami so dosegli Brezupno dvorano pri –440 metrih. Šotore so postavili na tej odpra-vi v Biafri (–280 m). Pri povratku iz jame so

Uroš.počiva.na.Dinozavrovih. jajcih..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 30: Bilten JKŽ, št. 25

2�

s fluoresceinom obarvali potoček v Luciferju. Čez mesec dni se je ob močnejšem deževju pojavila obarvana voda v severozahodnem delu Bohinjskega jezera, kar je 1084 metrov nižje od vhoda. Tako so dokazali podzemno povezavo med breznom in jezerom.

Že v septembru istega leta so se spustili v jamo člani JKLM (takrat je društvo že imelo današnje ime Društvo za raziskovanje jam Ljubljana oz. DZRJL) in ravno tako prišli do Brezupne dvorane, celo štiri metre globlje kot Železničarji, in se ustavili pred neprehodnimi ožinami zelo ozkega, blatnega Ogabnega me-andra. Opazili so tudi, da je obarvana voda tekla v takrat še neodkriti del jame, in zato v naslednjih letih usmerili raziskave tja.

Vse nadaljnje odprave so organizirali člani DZRJL, saj so jim zaradi pomanjkanja opreme in ljudi Železničarji prepustili jamo in okolico v raziskovanje. Ostaja pa vendarle

dejstvo, da so slednji odkrili jamo in bistveno pripomogli k raziskovanju njenih skrivnosti.

Septembra leta 1973 je bila v jami prvič uporabljena izključno vrvna tehnika. Takrat je bil raziskan in izmerjen Vodovod, ki se prične pod Biafro v globini –290 metrov in se konča pri –374 metrih z neprehodno ožino. Odprava je bila sprva zastavljena kot večja akcija dvajsetih jamarjev DZRJL in JSPDŽ, vendar so se je na koncu udeležili le štirje, Daniel Rojšek kot nosač, Aleš Lajovic kot nosač in član zunanje ekipe ter Yeti in A. Wilkins, ki sta se spustila v jamo ter v njej preživela 20 ur.

Leta 1974 je jamo obiskalo več jamarskih ekip iz tujine, med njimi tudi francoski ja-marji, ki so jamo opremili s svedrovci. Tujci niso odkrili nobenih nadaljevanj, so pa nare-dili precej škode, saj so popolnoma uničili te-lefonske žice v zgornjih stotih metrih jame.

Po.»cunamiju«.v.bivaku.»Night.club«..Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 31: Bilten JKŽ, št. 25

2�

Avgusta 1975 je bila pri –327 metrih od-krita takrat še neprehodna Mučilnica. Tudi na tej akciji je sodeloval naš član, Janez Bar-bič - De Bejko. Takrat se je v jami pripetila edina resnejša nesreča, ki pa je k sreči minila brez poškodb. Ko sta bila Jurij Andjelić in Jaka Jakofčič v rovu pod Biafro, se je nad njima premaknila skala in zaprla izhod. Pre-iskala sta ta rov, ki še danes ni izmerjen in vrisan v načrt jame, in poskušala najti drug izhod. Višje sta dejansko našla prehod v Stari del. Yeti je prosto splezal gor in Jaku spustil vrv, tako da sta se rešila sama.

V letu 1976 sta bili organizirani dve akciji, avgusta in septembra. Na obeh so neuspešno širili Mučilnico. Na septembrski pa so razi-skali Zvezni rov, bližnjico do Zvončka, ki se izogne daljšemu in težjemu prehodu skozi Čokoladno dvorano, Lucifer in Harmoniko.

Leta 1977 je bilo v jami spet živahno, saj so po julijskem vrtanju minskih vrtin v avgu-stu le nekoliko razširili Mučilnico in se tako septembra lahko spustili v Kumbašistični rov ter dosegli globino –413 metrov, kjer jih je ponovno zaustavila neprehodna ožina. Pri povratku so pri –370 metrih v stropu rova našli obetajoč odcep v Blatno brezno.

Na odpravah, organiziranih leta 1978, so prodrli do Sablinega jezera pri –621 metrih. Pri tem so morali razširiti več ožin v Žuli meandru in Bermudih. V julijski akciji so so-delovali tudi člani JKŽ Aleš Lajovic, Arkadij Potočnik in Janez Drašler.

V januarju leta 1979 sta BPGG raziskovala Franc Malečkar - Arho in Janez Sabolek - Sa-bla. Uporabljala sta svojo vrvno tehniko YU-SAR. V rovu Yusar sta dosegla globino –768 metrov, in sicer v dvorani Gobi, v rovu Via Govic pa –740 metrov v dvorani Podmornica V jami sta prebila 182 ur. Istega leta v juliju je bil dosežen sifon Babalu pod Podmornico. Odprave sta se udeležila tudi dva člana JKŽ: Peter Japelj in Arkadij Potočnik. Avgusta so se v jamo neuspešno podali slovaški jamarji, saj so se morali zaradi slabe kondicijske pri-

pravljenosti obrniti že v Biafri. Septembra so se raziskovalci osredotočili na Fosilni rov.

Januarja 1980 sta Janez Sabolek in Janko Brajnik skupaj s poljskimi jamarji dosegla v Poljskem meandru končno globino –776 me-trov, kjer se rov konča s prodnim zasipom. Članek o tej odpravi je Speleoklub Tatrzański iz Zakopan objavil v svojem glasilu Biule-tyn Speleoklubu Tatrzańskiego 2 leta 1983. Istega leta se je poskušal v jami potapljati Marko Krašovec, vendar so morali akcijo v Biafri prekiniti, saj je bilo zaradi deževja v jami preveč vode, ki je onemogočala varno delo v jami.

Leta 1981 je bilo v jami več raziskovalnih odprav, med katerimi so poskušali najti tudi povezavo med Kumbašističnim rovom in Žuli meandrom, s čimer bi se izognili Blatnemu breznu. Septembra pa je Andrej Gosar soliral jamo in za spust do dna porabil 3 ure in četrt ter za povratek 5 ur in četrt, skupaj s počitkom 9 ur.

Avgusta leta 1984 so nadaljevali z razi-skavami v Starem delu. V Brezupni dvorani so našli prehod skozi Ogabni meander in na-predovali v Artulijevem meandru do globine –472 metrov ter se ustavili pred dvajsetme-trskim breznom.

Leta 1985 so povezali Stari del z Masa dvorano pri –530 metrih.

Leta 1986 so bile izvedene tri merilne in raziskovalne odprave.

Med raziskavami leta 1987 so novembra povezali Brezno pri gamsovi glavici in Botro-vo jamo v jamski sistem.

Leta 1988 so bile v jami le turistične in fotografske akcije. Avgusta istega leta pa je bil teodolitsko izmerjen poligon pomembnej-ših jam na Pršivcu.

V jeseni 1989 so šli v jamo Yeti, Franci Gabrovšek in Janez Vengar. Nameravali so do konca izmeriti del rova, ki povezuje BPGG z Botrovo jamo. Po predhodnem obisku pa so bile očitno v jami prave povodnji, saj je voda razdejala bivak v Night clubu in tudi

Raziskave

Page 32: Bilten JKŽ, št. 25

30

povezava z Botrovo jamo se je zasula. Verje-tno je segla voda tako visoko, da je v bližini prehoda premaknila skalne bloke ter s tem aktivirala podor, ki je prekinil zvezo. Sicer je dvajsetmetrsko brezno, ki povezuje obe jami, še vedno opremljeno.

Novejše raziskave JK Železničar

BPGG so se po dolgih letih v juliju 1999 lotili člani Jamarskega kluba Železničar in jo v petih akcijah do junija 2000 opremili do Akustične dvorane. Potem pa so v dveh akcijah v septembru in oktobru leta 2000 jamo razopremili.

Ponovno se je v klubu začelo govoriti o Bre-znu pri gamsovi glavici leta 2003. Vleklo nas je v njegove globine in kot glavni namen poleg ogleda in fotografi-ranja jame smo si zastavili potop v sifonu Babalu v globini –756 metrov ter morebitno podaljša-nje in poglobitev jame.

Z akcijami smo začeli 2. oktobra 2003 zvečer, ko smo najprej znosili vso potrebno opremo do vhoda. Dekleti sta se vrnili do parkirišča k avtom,

fantje pa smo še opremili jamo do Polste-bra, kjer smo pustili preostale transportke. Prespali smo na parkirišču, Ines Klinkon in Miha Staut v prtljažniku avta, Bole in Mojca Vrviščar Zazula v šotoru, Peter Gedei in Uroš Ilič pa kar na prostem. Le Borut Jurkovič se je po krajšem počitku odpeljal domov.

Zjutraj naslednjega dne nas je, prebuja-joče, presenetil čuvaj TNP. Ko smo mu po-jasnili, zakaj smo noč prespali na nelegalen način, smo namesto plačila kazni dobili šilce žganja. Tokrat sta se nam v jami pridruži-li tudi Mojca in Ines, ki sta tako zamenjali Boruta. Kot bi rekli trije mušketirji: »Vsi za enega, en jamar za dve jamarki.« Prodrli smo do globine okrog –350 metrov, to je malo pred Akustično dvorano. Pravzaprav se še

nismo zavedali, da smo v starih delih jame. Pred akcijo namreč nihče ni posebej preučil načrtov jame in zapisnikov, ampak smo opremljali jamo enako kot kole-gi pred tremi leti.

11. oktobra smo se Bole, Mojca, Ines, Miha, Uroš, Bo-rut, Nebojša Matijević, Jernej Udeleženci.zadnje.akcije.na.parkirišču. ....Foto: Boštjan Vrviščar

.... in. na. dnu. Gobija.. Foto: Boštjan Vrviščar

Raziskave

Page 33: Bilten JKŽ, št. 25

31

Petrovčič - Jerko in Robi Verbič iz DZRJL ponovno odpravili v jamo. Tokrat se je naše napredovanje nekoliko upočasnilo, saj se je jama iz relativno enostavnih prvih 350 glo-binskih metrov spremenila v prav zahtevno jamo z globokimi, ozkimi in blatnimi mean-dri, tako da smo se prebili le do Čakalnice. Vrviščarja sva že natančno preučila načrte in podvomila, da smo v novih delih jame. Zato je Bole na to akcijo vzel s seboj kompas, da bi izmeril smer v Biafri, a tega ni storil dol grede, saj je nadaljevanje vabilo naprej. Ko smo se vračali, pa je bil preveč utrujen za kakršno koli merjenje.

Na zadnji akciji v letu 2003, ki je poteka-la 22. novembra, smo se Bole, Mojca, Ines, Miha, Peter in Jerko uspeli prebiti do Brez-upne dvorane. Pokukali smo še v Ogabni me-ander, ki si, moramo priznati, zasluži svoje ime. Na steni dvorane nas je pričakal napis »DZRJL 26. 9. 1972«, ki je Mojci dokončno potrdil, da smo v Starem delu. Čeprav bi se tudi tukaj dalo nadaljevati proti sifonu, smo se odločili, da ta del jame raje razopremimo in napredujemo skozi novega, ki je tehnično lažji, saj se je Ogabni meander nakazoval kot zelo težaven in bi pri transportu potapljaške opreme predstavljal veliko oviro.

V letu 2004 sta bila 9. junija na prvi ogle-dni akciji Luka Kronegger - Kronglc in Borut. Spustila sta se le do Polstebra, saj so zaradi topljenja snega skozi vsa brezna padali slapo-vi in sta bila že takoj popolnoma mokra.

Stari del smo razopremili v dveh akcijah. Prve zabave s prasičkami smo se udeležili Bole, Miha, Kronglc in Uroš 15. julija. Na dno smo se spustili le prvi trije, Uroš pa je raje po-čakal v Akustični dvorani, saj ga ni ponovno vleklo v tesne, blatne objeme zaf... meandra. Do Biafre smo odnesli pet transportk.

Nekaj dela je ostalo še za Petra, Jerka in Robija Reningerja - Trakuljo, ki so dokončali razopremljanje 7. avgusta. Med drugim so morali do Biafre zvleči tudi dva merjasca, ma-ksi transportki, polna blatnih mokrih vrvi.

14. avgusta so Peter, Uroš in Kristina Ja-ger razvozlali vozle in pregledali vse vrvi, ki so jih čakale v Biafri, ter jih pustili na drugi strani v pralnici, da so se lepo umile in nas čiste pričakale za nadaljnje delo. Vponke in ploščice pa so odnesli na površje, ker so bile potrebne natančnejšega čiščenja. Skozi jamo jih je spremljala obilica vode, saj je deževalo ves petek in še v soboto zjutraj.

Nove dele smo začeli opremljati 29. av-gusta Kronglc, Miha, Ines in Vrviščarja. Prva trojka je šla v jamo okrog 23. ure, dol gre-de popravila sidrišče v Polstebru in se lotila opremljanja. S triurnim zamikom sva se v jamo podala tudi Mojca in Bole in se s prvo trojko srečala v Vodovodu. Kot prva ovira se je pokazala že Mučilnica, skozi katero pa smo se uspešno prerinili. Kronglc je opremil še dve stopnji, potem pa sta se z Ines obrnila proti izhodu. Delo smo nadaljevali Vrviščarja in Miha. Jamo smo v tej akciji opremili naj-prej do konca Kumbašističnega rova v globini –413 metrov, kamor so nas pri napredovanju zavedle telefonske žice. Na dnu rova smo ugotovili, da se tu ne da več naprej in da smo prišli do dna Kumbašističnega rova. Pri povratku in razopremljanju pa smo malo viš-je našli nadaljevanje v Blatno brezno in tam pustili transportke.

Milan Ferran in Uroš sta bila naslednja borca, ki sta 11. septembra brez težav pre-magala Blatno brezno in se znašla pred Žuli meandrom, ki je prava poslastica med ljubitelji tovrstnih ožin. Jagoda na smetani pa so Ber-mudi, v katere se Uroš ni drznil niti pokukati. Raziskal jih je Milan in prišel do brezna Tuš.

Tu sva 5. novembra nadaljevala Vrviščarja in jamo opremila do Obupnega meandra. Mojca se je sprehodila še do zadnje tretjine meandra. Zgolj da bi preverila, če si mean-der res zasluži ime. Ugotovila je, da bi si po tem, kar človek doživlja skozi prva dva, le-ta zaslužil ime Meander olajšanja.

Zadnja akcija v letu 2004 se je odvijala 23. decembra. V prvi vertikali je Boruta in

Raziskave

Page 34: Bilten JKŽ, št. 25

32

Miho pričakala na skalo primrznjena vrv, ki sta jo morala iz ledenega objema izklesati. No, vsaj snežilo v jami ni, na prijetno jam-sko temperaturo +2 °C pa se je zrak segrel šele v Lenčini dvorani. S tremi prasičkami sta prilezla skozi Obupni meander, opremi-la preostale tri krajše stopnje in se prebila skozi Francijev prehod. Mimo Dinozavrovih jajc sta se sprehodila do Masa dvorane in se vrnila na površje.

Prva akcija v letu 2005 je potekala 30. ju-lija. Najprej sta se v jamo spustila Miha Staut in Miha Melink - Glumac, ki sta razopremila Kumbašistični rov ter do Night cluba znosila tri prasičke, v katerih je bilo še nekaj vrvi in material za bivak. S krajšim časovnim zami-kom sta jima sledila Milan in David Rozman ter nekoliko razširila Mučilnico. Ponovno sta opremila Kumbašistični rov ter opravila še nekaj lepotnih posegov v Žuli meandru in Bermudih.

Uroš.med. izdelavo.novega.bivaka.za.štiri.osebe..Foto: Peter Gedei

Prvi. gostje. nadvse. udobnega. novega. bivaka.. Foto: Boštjan Vrviščar

Raziskave

Page 35: Bilten JKŽ, št. 25

33

13. avgusta sta se Uroš in Peter odpravila v jamo, da postavita bivak. Na poti navzdol ju je v nekaterih breznih lepo zmočilo. Na mestu opustošenega matičarskega bivaka v Night clubu, ki je spominjal na posledice delovanja cunamija, sta postavila bivak, ki zadošča za štiri jamarje. Tudi na poti nazaj ju je po breznih do Biafre pošteno pralo.

3. novembra so se v jamo podali Miha, Ines in Borut. Popravili so nekaj malenkosti na bivaku in se po končanem delu odpravi-li še v Yusar. Ker so s seboj iz bivaka vzeli premalo vrvi, so se morali ustaviti pred za-dnjo petindvajsetmetrsko stopnjo. Takrat je bila jama zelo suha, tako da so brez večjih problemov odplezali ven. Malo vode pa bi jim vendarle prišlo prav, saj so skoraj dehi-drirali.

19. novembra dopoldne smo se v jamo spustili Bole, David in Glumac. Poskusili smo meriti temperatuto zraka in vode v jami, a se je termometer odločil, da bo izmeril le zunanjo temperaturo –2,7 °C. V Polstebru, kjer naj bi začeli meriti v jami, pa se je uprl in ni hotel dati od sebe nobenega podatka več. Namen akcije je bil tudi spust v rov Via Govic. Opremili smo prvi brezni Kovačijo in Čigumi. Na dnu Čigumija nas je pričakalo jezerce, za premagovanje katerega bomo potrebovali manjši čolniček ali neoprenska oblačila, saj se prečnice zaradi obilice vode ni dalo narediti. Čeprav je bilo drugod v jami suho, nas je po obeh breznih pošte-no močilo. Nadaljevanje v Via Govicu tako ostaja še skrivnost. Ker nam volje in moči še ni zmanjkalo, smo se odločili, da ponovno opremimo Yusar in se spustimo do dna jame. Po zabijanju svedrovcev in popravilu prečke pri Savini luži nam je to tudi uspelo. Naužili smo se čarov Gobija ter se vrnili na površje, kjer nas je pričakalo ledeno mrzlo, a sončno nedeljsko jutro.

To je bila zadnja akcija v letu 2005, tako da je sifon Babalu zaenkrat še neznanka, prav tako kot tisto, kar nas čaka za njim.

LiteraturaAndjelić, J., Malečkar, F., 1979: Brezno

pri gamsovi glavici v Julijskih Alpah. Naše jame 20, 49–58

Andjelić, J., Modic, M., Pintar, G., Pre-stor, J., Rojšek, D., 1980: Poročilo o odpravi v Brezno pri gamsovi glavici. Glas podzemlja 10/1, 11–26

Andjelić, J., 1982: Kratek pregled raziskav v BPGG. Glas podzemlja 12/1, 13–16

Andjelić, J., 1985: Stari deli BPGG 1972–1984 v treh dejanjih. Glas podzemlja 17, 9–15

Andjelić, J., 1989: Zanimivosti kraškega sveta nad Bohinjskim jezerom. Proteus 51, 9–10, 323–325

Andjelić, J., 1994: Kratek prispevek k zgo-dovini raziskovanja Pršivskega krasa. Glas podzemlja, februar 1994, 20–29

Jenc, T., 1971: Razpoznavni znak: gam-sova glavica. Bilten 8, 12–18

Komisija za jamarsko reševanje. (1977) 1978: Pregled nesreč v jamah Slovenije do leta 1977. Naše jame 19, 96–97

Lajovic, A., 1970: Zlata jama na Viševni-ku. Bilten 8

Novak, D., 1972: Brezno pri gamsovi gla-vici. Naše jame 13, 123

Novak, D., 1972: Raziskovanje Brezna pri gamsovi glavici, kat. št. 3457. Bilten 10, 3–6

Pirnat, J., Planina, T., 1973: Brezno pri gamsovi glavici v Julijskih Alpah. Naše jame 15, 47–55

Skoberne, P., Peterlin, S., 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Sloveni-je, 2. del: osrednja Slovenija. Zavod Republi-ke Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, 606 pp, Ljubljana

Šubelj, M., 1972: Sto ur pri Luciferju. Bil-ten 10, 6–11

Vengar, J., 1994: Geodetska izmera leg vhodov v jame na Pršivcu. Glas podzemlja, februar 1994, 30

Zapisniki o Breznu pri gamsovi glavici, Kataster jam Jamarske zveze Slovenije

Raziskave

Page 36: Bilten JKŽ, št. 25

34

P oleti 2004 mi je Jaka Jafofčič povedal za sifon v Vodni jami v Lozi, kjer se je

leta 2001 potopil Dejan Maver in rekel, da sifon šiba. Mislil sem si – joj, še en sifon, a jih ni že dosti za »podelati«. Ko je obljubil, da bo organiziral ekipo za transport opreme, sem bil pa kar za.

Opis jameJama leži na Slavinskem ravniku. Začne

se z 38-metrskim breznom, nato se cepi v pritočni in odtočni del. Vodo so menda že barvali (kdaj, v literaturi nisem zasledil) in teče iz Markovega spodmola v Vodno jamo v Lozi, od tu pa proti Gabranci. Med raziskava-mi okoli 1952–56 so namerili 760 m dolžine

in 35 m globine, kar opisujeta France Habe in France Hribar v Geografskem vestniku 36 (1964). Nas je zanimal pritočni del. Nekaj 10 m po vstopu v pritočni del (točka 1 na načrtu) je bil svoje čase sifon z zelo nizkim stropom. Leta 1983 so ga člani DZRJ Luka Čeč ob zelo nizki vodi premagali brez potap-ljanja in za tem odkrili slabih 300 m rova – do naslednjega sifona (točka 2). To prvo oviro je JRS na vaji februarja 2000 razširila, dako da se da skozi tudi ob ne prav najnižji vodi brez potapljanja. Poleg tega so l. 1983 izmerili še en t. i. Obhodni rov v odtočnem delu in jamo podaljšali na 1235 m.

Prvi potopTako se dogovorimo za nedeljo, 1. 8.

2004, za ogledni potop. Glede na to, da sifon baje »šiba«, sem izbral dve 12-litrski jeklenki. V Postojni se dobimo z Jankom Marinškom, Simonom Klemnom in Kristja-nom Požarjem iz DZRJ Luka Čeč Postojna. Po precej dolgi gozdni cesti pridemo blizu jame. Dostop do jame sicer ni težaven, ven-dar moraš lokacijo vhoda poznati na terenu, sicer ga je težko najti. Janko opremi jamo. Pot do sifona je enostavna in kratka, pred sifonom se opremim in z vrvico zaplavam v sifon. Vidljivost je bila dobra, na začetku sem opazil dva zračna žepa, vendar nada-ljujem po sifonu, sproti pritrjujem vrvico. Po treh minutah pridem na drugi strani ven. Odložim jeklenke in nadaljujem peš. Sledim vodi, prehodim (in delno preplavam) 150 m in pridem do razpotja. Prostori do tam so bili veliki, vendar se vseeno odločim, da se, ker sem bil sam, raje vrnem. Nazaj grede sem sifon izmeril, naneslo je 50 m dolžine in 3,5 m globine. Kljub temu, da je bil po tleh mulj,

Vodna jama v Lozi dobi nove razsežnosti

.uroš.iliČ.

Vhodno.brezno..Foto: Matej Mihailovski

Raziskave

Page 37: Bilten JKŽ, št. 25

35

je bila vidljivost nazaj grede »sprejemljiva«. V jeklenkah sem imel še 190 barov zraka od začetnih 200.

Merjenje za sifonomNaslednji vikend, 8. 8. 2004, potapljaški

del okrepita Matej Mihailovski in Igor Vrho-vec, Postojnčanom pa se pridruži še David Ostanek. V jamo vodita dve brezni, Janko tokrat opremi obe. Seveda smo zahtevno-sti sifona primerno prilagodili potapljaško opremo – vsak je imel eno trilitrsko jeklenko. Vidljivost je bila občutno slabša kot prvič in vrvica, ki sem jo v sifonu pustil, je prišla kar prav. Takoj za sifonom smo začeli meriti, na odcepu šli najprej desno in se precej spustili do drugega sifona. Nato pogledamo levo in Igor najde prehod v zgornje, prav kičasto zasigane dele jame. Nato se jama spusti na-

zaj proti spodnji etaži in odpre se ogromna dvorana 20 × 30 m, visoka 15–20 m. Do konca te dvorane smo namerili 300 m rovov, naprej smo šli še cca. 50 m brez metra, jama (zopet spodnja etaža) še kar šiba. Možno, da se zgornja etaža nadaljuje, vendar bi za to potrebovali vrv.

Z Matejem sva naslednjič imela čas šele 5. 9. 2004 in šla pogledat, kam nas bodo pripeljali rovi za sifonom. Ker ni bilo pomoč-nikov (res hvala Postojnčanom za prvi dve akciji), sva sama opremila brezno, spravila robo do sifona in se potopila. Vidljivost je bila zopet slaba. Od zadnje točke sva nada-ljevala z merjenjem. Namerila sva 233 m. Vsi stranski rovi, ki se dvignejo, so prav lepo za-sigani. Na koncu sva našla iztrebke od polha in smrekovo vejico z zelenimi iglicami, kar kaže, da nismo prav daleč od površja (točka

Pod.vhodnim.breznom..Foto: Roman Kidrič

Raziskave

Page 38: Bilten JKŽ, št. 25

3�

Raziskave

Page 39: Bilten JKŽ, št. 25

3�

Vir:.

Tem

eljn

i.top

ogra

fski

.nač

rt.m

erila

.1.:

.5.0

00,.

©.G

eode

tska

.upr

ava.

Rep

ublik

e.S

love

nije

,.19

79

Raziskave

Page 40: Bilten JKŽ, št. 25

3�

3). Iskalci dihalnikov, na juriš! Vmes sva na-šla še en sifon in slabih 10 m globoko brezno (ocenjeno z metanjem kamna), iz katerega se močno sliši voda (točka 4). Za spust bi nujno rabli vrv. Po načrtu je možno sklepati, da sta oba najdena sifona pravzaprav začetek in konec enega sifona.

Nazaj grede sva izmerila še tisti stranski rov, ki smo ga zadnjič z Igorjem izpustili. Tega rova je naneslo 378 m in nisva prišla do konca. Izkazalo se je, da je to glavni rov, ki gre v smeri proti Markovemu spodmolu. Konec merjenja tega rova označuje točka 5.

Do tedaj smo namerili 50 m sifona, 627 m glavnega rova in 347 m stranskih. V treh ak-cijah smo torej »pridelali« dober kilometer.

Sedaj gre pa zaresLeto je naokoli, potapljači poleti ne naj-

demo nobenega časa in s še malo navdu-šenja od zadnje lanske akcije se z Matejem

končno dogovoriva za 17. december 2005. Dva dni prej sem zbolel za virozo, imel vro-čino, pogosto na in ob WC-školjki ter prav nesrečen čakal, ali bom čudežno ozdravel v dnevu in pol. In res se je to zgodilo. V petek popoldan pokličem Mateja – greva! Nisva imela namena meriti, ampak opremiti eno zoprno blatno strmino z vrvjo, preizkusiti sva želela tudi, kako skozi sifon držijo kovčki Peli (zelo odporni kovčki, ki naj bi zdržali 10 m globine, v jamarstvu se uporabljajo za prenos npr. inštrumentov, fotografske opre-me ipd.). Želela sva si tudi malo ogledati nadaljevanje rova proti Markovemu spod-molu (če bi morebiti spet naleteli na sifon). No, glavna namena sta bila nadvse uspešna. Pelija sta prišla skozi suha, midva pa sva se sprehodila po nadaljevanju glavnega rova. Že po 100 m prideva v (verjetno) najnižjo točko pritočnega dela jame. Do vode, prav-zaprav do reke. Takšnega pretoka do tam

Za.sifonom..Foto: Matej Mihailovski

Raziskave

Page 41: Bilten JKŽ, št. 25

3�

nismo zasledili (nekaj 10 l/min). Slediva pritoku, voda odteka v neprehodne lijake in med kamenjem. Najverjetneje gre pod dvorano, kjer smo lani slišali pretok vode, to je 400 m stran. Možno je, da se ta voda pojavi tudi v odtočnem delu jame, ki je ver-jetno 10 m niže.

Hodiva, plavava, plezava čez skale, ki pre-prečujejo hojo po vodi, spet hodiva, pravza-prav skoraj tečeva po strugi reke, preplavava eno prav globoko jezero. Za vsakim ovin-kom, ko sva videla, da gre jama naprej, sva bila vesela kot dva majhna otroka, ki dobita novo igračo. Da ne omenjam veliko stranskih rovov, ki jih nisva niti povohala. Rov je raz-giban, dimenzij od dva do 15 metrov in več. Jama je precej zakapana. V zgornjem delu sva našla nekaj smeti in lesa, ki ga je očitno prinesla voda. Obrnila sva se zaradi moje še ne dobro prebolene viroze.

Kako sva naredila oceno dolžine, da ni bila preveč po ribiško – nazaj grede sem štel korake po novoodkritih delih in izmerjenem delu. Izračunal sem 1722 m, z malo rezerve nekje med 1,5 in 1,7 km. Rov malo vijuga, glavna smer pa je okoli 330 stopinj, proti Markovemu spodmolu. Koliko je 1,5–1,7 km rovov zračne razdalje, je brez merjenja težko reči. Kaj takega, niti delček tega nisva pričakovala. Že ob 17h privlečeva vsak dve do vrha nabasani »prasici« iz jame. Moja je imela 27 kg, poleg tega sem imel še 100-metrsko vrv za vhodno brezno, ker je bila pač ravno najbolj pri roki.

Po izjemnem navdušenju prejšnjo soboto se 24. decembra ponovno odpravimo v jamo v okrepljeni ekipi. Z Matejem se nam pridru-žita še Igor Vrhovec in Roman Kidrič. Zaradi nameravanega dolgega časa za sifonom se za pomoč pri transportu opreme zopet nismo menili. Saj bo šlo, si rečemo. Na sredi vrvi pri povratku nam je pa zopet žal.

Pelije smo napolnili z merilnim komple-tom. Razdelimo se v dve ekipi. Matej in Ro-man sta z laserjem, natančnim kompasom

in naklonomerjem merila dele, ki sva jih odkrila zadnjič z Matejem in namerila 1702 m. Štetje korakov se očitno obnese.

Z Igorjem sva šla ta čas počasi gledat in merit stranske rove in najprej namerila en vzporedni rov v dolžini 180 m (»obhod« oko-li točke 5), nato pa se zapodiva v en stranski rov (od točke 6 desno), po 200 m prideva do pritoka vode, ki se izgublja v tleh, slediva vodi, rov se razdeli na dva dela, po enem pride več vode, po drugem manj. Po tem za-dnjem (leva smer) prideva do sifona (točka 7). Vode ni bilo veliko, utira si pot cik-cak po dvoranah, polnih blatnih nanosov. Vmes rov ni dosti večji od 1 × 1 m in nekajkrat sva se že pripravljala h koncu merjenja, Vendar ne, jama je vedno znova presenečala. Mer-jenje drugega (desnega) pritoka do konca pa nama prepreči ura (in tudi majhne di-menzije). Proti koncu (točka 8) je bilo polno listja, črvov, vejic ... Teh stranskih rovov sva namerila z navadnim metrom in potaplja-škim kompasom kar 1347 m.

V dvanajstih urah smo vsi skupaj namerili 3229 m novih rovov (na že izmerjen kilome-ter od lani za sifonom). V neoprenih smo prehodili vsak okoli pet kilometrov...

Ravno ob času polnočnic pa se peljemo domov.

Jama je izredno lepa, razgibana, nad novim odkritjem smo bili spet presenečeni! Jama je sedaj dolga (samo izmerjeni deli) 5588 m.

Končali smo torej 280 m zračne razdalje od začetka sifona v Markovem spodmolu. V katero smer gre 230 m dolgi in 40 m globoki sifon, ne vemo, naj bi bilo pa 150 m tlori-sa. Malo pred koncem glavnega rova je še en večji stranski rov, ki izgleda kot odtočni del ...

Hvala Jaku za informacijo o sifonu in po-stojnski ekipi za pomoč na začetku.

Dokler se ne bo stopil ves okoliški sneg, bo jamo raziskovala le voda, za spomladi pa imamo seveda nove načrte.

Raziskave

Page 42: Bilten JKŽ, št. 25

40

D obličko jezero, izvir reke Dobličice, je naj-pomembnejši izvir in vodno črpališče v

Beli krajini. Njegovo zaledje in globine pa nam do nedavnega niso bile poznane, dokler ...

Prve raziskave izvira so bile opravljene v letih 1986–1990 v okviru reševanja vprašanja oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. Ob tej priliki so bili opravljeni prvi potopi v izvirnem jeze-ru, vhoda v sifon pa takrat niso našli. Sledilo je nepričakovano odkritje črnega proteusa, ki se je izkazal za novo podvrsto navadnega proteusa (Proteus anguinus parkelj).

S tem odkritjem pa je izvir še dodatno pri-dobil na veljavi, saj je eden od redkih izvirov, kjer je možno najti te edinstvene živali. Na enem od naših potopov, ki smo jih opravili,

je Martin Ilenič našel ostanke mrtvega črnega proteusa, kasneje, 15. februarja 2004, pa smo Martin Ilenič, Arne Hodalič in Matej Mihailov-ski prvič do sedaj našli živi primerek te vrste v naravnem okolju, 18 let po odkritju te živali.

Prvi, ki je odkril vhod v sifon Dobličkega jezera, je bil Martin. Ob pomoči še nekaterih potapljačev je sifon raziskal do globine 45 metrov in približno 70 metrov daleč.

Rov se od globine 11 do 18 metov hitro spusti, nato pa se zlagoma spušča do globine 24 metrov. Tam se zoži in prevesi v globino, na 30 metrih pa se položno nadaljuje do glo-bine 45 metrov.

Od tam naprej se rov nadaljuje v dveh sme-reh, ki pa jih Martin takrat še ni raziskal.

Raziskovanje izvira reke Dobličice

.Matej.MihailoVSki.

Matej.v.sifonu..Foto: Arne Hodalič

Raziskave

Page 43: Bilten JKŽ, št. 25

41

Člani Jamarskega kluba Železničar, po-tapljači Potapljaškega kluba Bela krajina, Društva za raziskovanje jam Ljubljana in Jamarskega društva Dimnice smo se odlo-čili nadaljevati raziskave med novoletnimi prazniki 2002/2003. Namen takratnih razi-skav je bil pregledati že znano nadaljevanje in raziskati razpoko, ki jo je Martin opazil 24 metrov globoko na svojih prvih potopih v izviru.

Na prvem potopu smo pregledali že zna-no nadaljevanje in prišli do globine približno 50 metrov, vendar pomembnejših odkritij ni bilo. Naslednji dan je bil namenjen pregle-dovanju razpoke v začetnem delu jame. Z Martinom sva se potopila do razpoke, skozi katero sem se dokaj hitro prerinil in na moje veliko presenečenje po nekaj metrih pod se-boj kmalu zagledal brezno ogromnih dimen-zij. Rov se od razpoke na 24 metrih strmo spušča in se na približno 40 metrih prevesi

v vertikalo premera 15 do 20 metrov. Zara-di nezadostne opreme sem potop zaključil na dnu brezna, 67 metrov globoko, in takoj pohitel s pripravami za naslednji potop, Arne Hodalič pa je poskrbel za fotografsko doku-mentiranje jame.

S sopotapljačem Urošem Iličem sem se tako že naslednji dan s pomočjo plinskih mešanic potopil do globine 100 metrov. Na 80 metrih globine naju je pričakala naslednja ožina, skozi katero sem se prebil sam, Uroš pa me je počakal pred njo, da bi mi v primeru težav pri povratku lahko pomagal.

Za to ožino se odpre večji rov, ki se ponov-no prevesi v globino. Potop sem pri globini 100 metrov končal, ker mi mešanica v jeklen-kah ni omogočala varnega nadaljevanja.

Navdušena nad novim odkritjem sva se hitro odpravila proti gladini in po dolgi dekompresiji sklenila, da je treba raziskave nadaljevati. Še isti dan sva se odpeljala proti

Matej.v.sifonu..Foto: Arne Hodalič

Raziskave

Page 44: Bilten JKŽ, št. 25

42

Ljubljani, kjer sva si pripravila plinske meša-nice in opremo za naslednji dan.

Ob že napeljani vrvici sva se hitro spustila po rovu do zadnje znane točke in zaplavala v nove, še neraziskane dele. Rov se je še naprej položno spuščal in po približno 40 metrih sva se ustavila na globini 121 metrov, kjer pa na žalost nisva opazila nadaljevanja. Kljub temu je postal to drugi najgloblji sifon v Sloveniji, predvsem pa zelo nenavaden in nepričako-van pojav na plitvem belokranjskem krasu.

Ker je zimski čas nadvse primeren za potapljanje v jamah, smo se naslednjo zimo (2003/2004) odločili, da ponovno obišče-mo izvir. Naše že skoraj tradicionalno razi-skovanje in odkritja so pritegnila pozornost tudi drugih jamskih potapljačev, zato je bila druga akcija številčnejša.

Pozornost smo namenili velikemu breznu, ki sta ga raziskovala Igor Vrhovec in Uroš Ilič. Tam sta ponovno našla nekaj možnih nada-ljevanj. Najzanimivejše med njimi je tisto na 75 metrih globine, ki je zelo prostorno in meri v dolžino preko 30 metrov. Tega dela

zaradi pomanjkanja časa še nismo raziskali in izmerili do konca.

Sledila pa je tudi zanimiva povezava med starimi in novoodkritimi deli jame, ko sem na globini 55 metrov ob pomoči Simona Oprešnika preplaval ozek zamuljen rov in prišel v veliko vertikalo v novoodkritih delih jame.

Po opravljenih potopih smo narisali ski-co celotnega sifona, natančnejše meritve pa bomo opravili na prihodnjih potopih.

Prihodnje raziskave bodo namenjene predvsem iskanju nadaljevanja na globini in pregledovanju sten velikega brezna. Celotno raziskovanje nam je nekoliko olajšala razme-roma dobra vidljivost in ne premočan tok. Raziskovanje tega izvira pa je še toliko bolj pomembno zaradi poznavanja zaledja izvira in ugotavljanja količine čiste pitne vode, ki je primanjkuje v vsej Beli krajini.

Vsako novo odkritje je pomenilo za nas novi uspeh. Na koncu naj se zahvalim še vsem tistim, ki sem jih pozabil imenovati, pa so nam kakorkoli pomagali pri raziskovanju.

Sifon izvira reke DobličicaSkica:.Uroš. Ilič,.Matej.Mihailovski

Raziskave

Page 45: Bilten JKŽ, št. 25

43

V juniju smo se geografi, predvsem ljubitelji krasa in posledično tudi slu-

šatelji študijske usmeritve Geografija krasa, odpravili spoznavat hercegovski kras. Preu-čevali smo značilne kraške oblike, pojave in procese, kraško hidrologijo in še kaj. Seveda tudi brez jam ni šlo. Zato smo se šestega dne terenskih vaj odpravili v Vjetrenico, najbolj znano jamo v Hercegovini.

Vjetrenica leži 300 metrov vzhodno od Zavale na zahodnem robu Popovega polja in spada v območje občine Ravno v Bosni in Hercegovini. Speleološko je posebna za-radi prostranih rovov in dvoran, lepih sigo-vih tvorb in oblik, številnih jezer, slapov in pojava močnega vetra na vhodu.

Še dobro, da za obisk jam vreme ni pre-več pomemben faktor, saj je tega dne mimo prineslo zablodelo hladno fronto, ki sta jo

spremljala grmenje in močan dež. Pa naj še kdo reče, da v Hercegovini poleti res ne de-žuje! Zbudili smo se v plavajočih šotorih v improviziranem kampu, ki smo ga postavili na igrišču pred osnovno šolo Ravno. Po zače-tni paniki in iskanju stvari, hitrem zajtrku in predvsem kavi smo se odpravili proti Zavali. To je danes porušena vas, v bližini katere je jama Vjetrenica. Spotoma smo pobrali še gospoda Iva Lučića, člana Speleološkega društva Vjetrenica - Popovo polje, ki je tudi nekakšen lokalni vodič in se zelo zavzema za večjo prepoznavnost jame. Že po desetih minutah vožnje smo prispeli pred vhod, kjer nas je za začetek pozdravil močan in hladen veter, po katerem je jama dobila ime. Tu nam je gospod Lučić razložil značilno cirkulacijo vetra, ki smo jo lahko zelo intenzivno občutili na lastni koži.

Vjetrenica.Mirela.Čehić.

Improviziran.kamp.na.šolskem. igrišču..Foto: Mirela Čehić

Iz tujine

Page 46: Bilten JKŽ, št. 25

44

V topli polovici leta, zaradi izenačevanja temperature zraka v jami in višje temperatu-re zraka na površju, iz jame piha močan in hladen veter. Na površju se namreč nahajajo manjši vhodi v jamo, skozi katere uhaja to-plejši zrak, ki se nato ohladi in izhaja sko-zi glavni vhod jame. Ta zrak lahko doseže hitrosti do 13 m/s. Pozimi, ko je zunanja temperatura izrazito nižja od temperature jamskega zraka, veter piha v obratno smer. V hladni polovici leta se ta cirkulacija pogo-sto prekine, saj je v tem času v jami veliko vode, ki zalije sifon v notranjosti Vjetrenice in onemogoči prehod zraka. Ker je na vho-du močno pihalo, smo pohiteli v notranjost jame. Da bi bila izkušnja še bolj »jamarska«, smo se v jamo odpravili s čelnimi svetilka-mi, saj je bila električna infrastruktura med vojno povsem uničena.

Vjetrenica je zelo razvejana jama. Njena srednja etaža Glavni kanal poteka horizon-talno, nad njo pa se vertikalno dvigujejo rovi in dimniki, ki jo povezujejo s površjem. Pod

Glavnim kanalom sta v nižjih etažah Donja Vjetrenica in Absolonov kanal.

Prvih 150 m od vhoda je jama nizka in orientirana od severovzhoda proti jugozaho-du. Nato se razvije v visok in širok rov, ki se naslednjih 600 metrov od Prostrane dvora-ne nadaljuje v glavni smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Rov nato poteka proti jugu do konca Skrivnega kanala.

Prva dvorana je dolga okoli 40 metrov in se končuje v okroglem prehodu premera 2,5 metra, ki je nastal z erozijo. Skozi prehod, ki se imenuje Vrata, pridemo v okoli 20 metrov široko Rogljasto dvorano. Preko nje se jama na-daljuje v Prostrano dvorano, ki je dolga več kot 100 metrov, široka pa med 15 in 25 metri.

Jama se 210 metrov od vhoda nadaljuje v Spodnjo Vjetrenico, ki je dolga 370 metrov in se razteza v dve smeri. V njej je več jezer.

Glavni kanal je od vhoda v Spodnjo Vje-trenico v dolžini kakih 100 metrov prekrit s sigovimi ponvicami, imenovanimi Prvi pjati (pjat = lokalni izraz za krožnik). Po tej poti

Pred.vhodom.v.Vjetrenico..Foto: Mirela Čehić

Iz tujine

Page 47: Bilten JKŽ, št. 25

45

pridemo v vzporedni rov, kjer je najlepša Zlatna dvorana. Stene so zaradi ilovice, ki prehaja iz vrtač na površju, obarvane rde-če. Dvorana je dolga 45 metrov in je lepo okrašena s kapniki. Precej je odlomljenih kapnikov, kar je posledica nezavarovanosti jame med vojno.

Okoli 480 metrov od vhoda je Treće kal-citno jezero, prvo stalno jezero v Glavnem kanalu. Takoj za njim stoji skupina stalagmi-tov Tursko groblje (Turško pokopališče). Po 20 metrih naletimo na Hajdučki stol, to je umetno narejena kamnita miza s stoli, kjer se konča turistični ogled jame.

Od tu naprej se začne nov niz sigovih pon-vic – Drugi pjati. Nato se Glavni kanal razširi in se na desni strani odcepi v Radovanovićev kanal. Mi smo nadaljevali pot po Glavnem kanalu, ki ga tu prekrivajo gline in ilovice. Te omogočajo zadrževanje vode in oblikovanje periodičnih ali stalnih vodnih površin. V tem delu se nahaja nekaj manjših ponorov, ki pri-našajo vodo s Popovega polja. V hladni polo-vici leta, ko je jama hidrološko bolj aktivna, je prehodna le do 700 m od vhoda, naprej pa je zalita z vodo. 920 metrov od vhoda so v Glavnem kanalu Treći pjati, sigove ponvice, ki niso več aktivne. Na 1100 metrih od vhoda se Glavni kanal razširi v Novo dvorano, ki je delno zapolnjena s skalami, nato pa se na 1200 metrih zoži in zavije levo. Naravnost poteka rov, imenovan Visoki kanal. Po 150 metrih nas pot pripelje do Velikega jezera, ki je s premerom 180 metrov in globino 4 do 5 metrov največe jezero v Vjetrenici. Dostop je možen s treh krakov Visokega kanala. Tu se je naša pot končala, saj je prehod naprej dostopen samo raziskovalcem.

Po isti poti smo se v hitrejšem tempu vrnili na površje, kjer smo ugotovili, da še vedno dežuje. Sledil je še dogodek, zaradi katerega je naš asistent Uroš rahlo prebledel. »Saj sem šla samo lulat,« je bila izjava neprevidne sošolke, ki je očitno spregledala tablo »POZOR OPA-SNOST OD MINA, RIZIČNO PODRUČJE!« in

se šla olajšat h grmu ob cesti. K sreči se takšne stvari v prihodnosti ne bodo več dogajale, saj so 15. novembra na spletni strani www.vjetre-nica.com objavili novico, da je prostor okoli jame očiščen min. To je spodbudno tudi za nadaljevanje raziskovanja.

Vjetrenica se sicer od Velikega jezera na-prej nadaljuje v sistem številnih rovov, dvo-ran, potokov in jezer. Zadnja tri leta v jami potekajo intenzivne raziskave, v katerih so odkrili 400 metrov novih kanalov. Trenutno je skupno odkritih 6.230 metrov rovov. Neka-teri strokovnjaki predpostavljajo, da je Vjetre-nica sestoj rovov, dvoran, potokov in jezer, ki se razprostira vse do Jadranskega morja.

Jama je posebna tudi zaradi velike biot-ske raznolikosti. Do zdaj je zabeleženih več kot sto različnih vrst, od tega jih je 35 prvič najdenih in opisanih v Vjetrenici. Vse to so dobri razlogi, da Vjetrenica pride pod zaščito UNESCA, za kar se zelo zavzemajo številni strokovnjaki in znanstveniki.

Treće. kalcitno. jezero. v. Glavnem. kanalu.. Foto: Mi-rela Čehić

Iz tujine

Page 48: Bilten JKŽ, št. 25

4�

A vgusta leta 2004 je Akademski spele-ološko-alpinistični klub iz Beograda

(ASAK) ponovno organiziral mednarodno speleološko odpravo na Durmitorju, da bi natančneje izmerili Jamo na Vjetrenim Br-dima. Sodelovali smo jamarji iz Srbije, Črne gore, Hrvaške, Rusije, Poljske, Bolgarije, An-glije in Slovenije. Tokrat je bil Jamarski klub Železničar zastopan v večjem številu, saj so poleg Vrviščarjev, ki sva se udeležila pred-hodne odprave na Durmitorju leta 2002, na letošnji sodelovali še Miha, Ines, Jolbe in Mali Dane - Butnskala (nadimek je dobil šele na odpravi).

Karavana treh avtomobilov je iz Metlike odrinila v ne ravno zgodnjih urah, saj so se zadeve rahlo zakomplicirale že na samem začetku. Dane namreč ni imel potnega lista

in ni mogel potovati skozi Bosno. Tako smo se ločili v dve skupini: Jolbe in Dane sta kre-nila proti Črni gori po avtocesti ob hrvaški obali in ostali štirje skozi BiH. Dogovorili smo se, da se srečamo v Plužinah, oziroma nas Dane in Jolbe počakata tam, saj bosta gotovo hitrejša, ker bosta potovala po avtocesti.

Zgodilo se je ravno obratno. Med potjo smo si z mobilnimi telefoni sporočali trenutni položaj, ki je kazal, da sta Jolbe in Dane v bistveni prednosti. Ta pa je kmalu skopnela, ko sta pred Splitom vpadla v kolone in tako se je njuna začetna ležerna pot sprevrgla v pravo kalvarijo, ki se je zaključila s prihodom v Plužine šele ob petih zjutraj.

Boštjan - Bole, Mojca, Miha in Ines smo se po dolgi poti skozi Bosno, tudi po maka-damskih cestah, gozdnih poteh in cestah, ki

Jama na Vjetrenim Brdima 2004

.Boštjan.VrVišČar.-.Bole.

Udeleženci.odprave.med.sproščanjem.v.Guči..Foto: Iztok Trček - Jolbe

Iz tujine

Page 49: Bilten JKŽ, št. 25

4�

vmes prehajajo v njive, le prebili do bosan-sko-črnogorske meje na Šćepan Polju. Tu so nas prestrašili še bolj preplašeni italijanski pripadniki SFOR-ja, ki so nas sprejeli v polni bojni opremi z orožjem, pripravljenim na strel. Po opravljeni obmejni kontroli smo v Plužine tako prispeli prvi, okrog enih zjutraj, parkirali smo pred pošto ter takoj zaspali.

Že pred sedmo uro zjutraj smo se spet vsi zbrani zbudili in se po jutranji kavici brez mleka odpeljali na Durmitor. V osamljeni ob-cestni gostilni smo se ustavili na kosilu in se po dveh urah hitro namenili naprej, saj smo istega dne želeli obiskati festival trubačev v Guči. Spotoma smo pod Savinim kukom pri Zloči pustili Jolbetov avto in se odpeljali na žur le z dvema voziloma.

V Gučo smo prispeli zvečer in s težavo na-šli parkirni prostor na razmočenem travniku pred zasebno hišo, ki je bil kasneje tudi naše prenočišče. Peš smo se podali na vaške trge,

kjer je potekala nora zabava. Eden izmed tisoč Slovencev, ki smo jih naključno srečali na glavni ulici, je bil tudi Boletov brat, ki je s prijateljem ravnokar nesel drugega, precej ovinjenega prijatelja na treznjenje. Pa naj še kdo reče, da svet ni majhen.

K avtoma smo se vrnili šele proti jutru, oddremali nekaj uric, si dopoldne še enkrat ogledali kraj, tokrat s soncem obsijan, ter obrnili karavano proti Durmitorju.

Vmesni postanki v Užicu in obcestnih »ka-fanah« so pot precej podaljšali, tako da smo v Žabljak prispeli šele ponoči. Vzpon v bazni tabor smo morali preložiti na naslednji dan, zato smo prespali kar pri Zloči.

Zjutraj smo šli v Žabljak na zajtrk in po-tem še do Črnega jezera. V tem gorskem bi-seru smo se mlajši štirje kljub mrzlemu dne-vu okopali, nato pa smo obiskali restavracijo pri jezeru, vendar nas črnogorski gostinci v tej dopoldanski uri niso bili preveč veseli. Končno smo zgodaj popoldne le odrinili proti

Izsek. jame,.ki.so.ga. izmerili.naši.člani.

Iz tujine

Page 50: Bilten JKŽ, št. 25

4�

Sedlu, kjer smo parkirali avtomobile ter se začeli pripravljati na vzpon do tabora. Pri-pravljal pa se je tudi dež in zato smo proti njemu zaplesali polko ob Avsenikovi melodiji Na Golici, ki je pripomogla le še k močnej-šemu nalivu.

No, nekako so se Kranjcem črnogorska vremena razjasnila in uspelo se nam je po-vzpeti do tabora ter še pred temo postaviti šotore. Zvečer je sledila spoznavna zabava, saj smo prinesli iz Srbije kar nekaj zalog piva in iz Slovenije cel arzenal žganih pijač. Zabava je uspela, saj so se je udeležili vsi udeleženci odprave razen tistih, ki so bili takrat v jami. Rusi so zapeli Katjušo, ki je pred našim prihodom nikakor niso hoteli, in že je po okolici odmevala Katjuša v ruskem, poljskem, srbskem in slovenskem jeziku ter v angleškem momljanju. Dva jamarja so z zabave odnesli, v šotoru – kuhinji pa smo pustili pravcato razdejanje. Ko se je kuhar naslednji dan pozno dopoldne privlekel do kuhinje, da skuha čaj, se je skoraj sesedel ob pogledu na s praznimi steklenicami, pla-stičnimi kozarci, zeljno solato in pasuljem nastlana tla.

Nad celotnim taborom je ves dan vladala spokojnost, posledica maliganov preteklega večera. Vodja odprave je v šali dejal: »E, Slo-venci, zjeb... ste nam odpravu!«

Slovenci smo se razgledali po taboru in se seznanili z izbranimi mesti za umivanje in ostale potrebe; kje je kuhinja, pa smo tako

Polka.pred.baznim. taborom..Foto: Iztok Trček - Jolbe

Merilno-raziskovalna. ekipa. JKŽ.. Foto: Iztok Trček - Jolbe

Iz tujine

Page 51: Bilten JKŽ, št. 25

4�

že vedeli. Sledil je še aklimatizacijski sprehod do Škrčkih jezer.

Naslednji dan nas je čakalo delo v Jami na Vjetrenim Brdima. Izmeriti bi morali zadnje opremljene metre jame. Kot je kazalo pred našim spustom v jamo, jame tudi to leto ne bi uspeli v celoti opremiti. Bolgari, ki so jo opre-mljali zadnji, so namreč povedali, da zaradi močnega slapu ni možno nadaljevati dela. Po besedah jamarjev, ki so že bili v jami, pa nas je tudi sicer čakalo veliko vode. Čeprav te informacije niso ravno vzpodbudno vplivale na nas, smo se vseeno veselili spusta.

Po dolgotrajnih pripravah v taboru je ce-lotna ekipa iz Slovenije krenila proti jami. Jolbe in Dane sta nas le pospremila, Bole, Mojca, Miha in Ines pa smo se v jamo tudi spustili. Bole in Mojca sva dve leti predtem v jami prišla do globine –450 m, zato sva ta del jame poznala. Kakšen je prehod v spodnje dele, pa smo se prej dobro pozanimali pri predhodnikih, da se ne bi ponovila zgodba izpred dveh let, ko sva se kot mnogi pred

nama zgubila, sledeč puščicam v meandru.Spuščali smo se brez problemov in po

nekaj urah že dosegli mesto, kjer smo za-čeli z merjenjem. Če je bila jama zgoraj še relativno suha, pa so se tu na vertikalah že pojavljali slapiči. Merjenje je bilo zaradi tega precej težavno. Čeprav smo želeli ostati suhi, nam to ni ravno uspevalo. Izmerili smo 77 metrov v globino in ob osmih zvečer zaklju-čili delo. Mojca se je spustila še po zadnji vertikali ter izmerila dolžino zadnje vizure. Tu, kjer so Bolgari jamo nehali opremljati, je ugotovila, da je napredovanje možno, saj se je dalo slapu izogniti.

Premraženi, tudi malce utrujeni, smo pri zadnji izmerjeni točki, torej v globini –660 metrov, nekaj malega pojedli in se takoj obr-nili proti površju. Vračali smo se v dvojicah, tako kot smo se prej tudi spuščali. Dogovorili smo se, da se srečamo v bivaku. Tam smo se okrepčali s sveže skuhanimi Boletovimi juhicami in se malo spočili. Ker pa je bil bi-vak sestavljen le iz polivinilaste ponjave, s

Vhod.v.Jamo.na.Vjetrenim.brdima..Foto: Iztok Trček - Jolbe

Iz tujine

Page 52: Bilten JKŽ, št. 25

50

katero smo se ogrnili, in dveh spalnih vreč, na katerih smo sedeli, je bil počitek precej utrujajoč in vsi drgetajoči od mraza smo se raje odpravili dalje. Mojca in Bole sva vmes počakala še pri Veliki vertikali na Ines in Miho in po sedemnajstih urah in pol, ob 510 zjutraj, smo bili vsi zunaj.

V taboru smo povedali, da smo svojo nalogo opravili, in seveda naznanili glavno novico, da lahko delo v jami nadaljujejo. Takoj so določili opremljevalno in merilno skupino, ki sta kasneje opremili in izmerili jamo do dna (–775 m) in s tem je bil namen odprave dosežen.

Dan po naporni akciji sta Stauta porabila za regeneracijski spanec, Vrviščarja sva po-hajkovala po okoliških hribih in se kopala v Zelenem viru, člana Sveta modrcev pa sta se ob spremstvu gospodične iz Srbije povzpela na Bobotov kuk.

Slovenska delegacija se je v jamo podala še enkrat, tokrat je poleg prejšnje ekipe so-deloval tudi Jolbe. Turistično smo se spustili do dna Velike vertikale (–160 m), kjer smo srečali nekaj jamarjev, ki so se vračali proti površju. Utrujenemu, premraženemu in mo-kremu Bolgaru smo ponudili hrano in pijačo, kar je zavrnil, saj je želel le cigarete, teh pa mi nismo imeli. No, čisto turističen pa naš spust le ni bil, saj je Miha pomagal Angležu, ko je prevzel težjo od njegovih dveh transportk.

Naslednji dan smo se poslovili in ostalim zaželeli uspešen zaključek dela. Odpeljali smo se do Žabljaka, kjer smo pojedli zaslu-ženo kosilo, in nato proti Nikšiču. Prespali smo v avtomobilih pred neko tovarno in se zjutraj ločili v dve ekipi. Stauta sta še malo zakrožila po Črni gori, ostali pa smo se na-potili proti domu.

Med povratkom smo si ogledali famozno cesto, ki se nenadoma odsekano konča, in znamenite stenske slikarije, ki jih ni, ter se v morju pri Dubrovniku še oprali, da smo se čisti vrnili domov. Jolbe in Dane hitro po avtocesti, Vrviščarja pa lagodno po navadnih poteh.

Iz tujine

Page 53: Bilten JKŽ, št. 25

51

Iz tujine

Page 54: Bilten JKŽ, št. 25

52

K ot po navadi za prvomajske prazni-ke smo se tudi tokrat odločili nekaj

dni posvetiti raziskovanju sifonov. Odločitev je padla in že v nekaj dneh se je karavana treh avtomobilov, do vrha napolnjenih z ra-znovrstno potapljaško in jamarsko opremo, odpravila proti črngorskemu primorju. Naš cilj so bili izviri v kotorskem zalivu z velikim zaledjem Lovćena in Njegušev.

Po prihodu v Bijelo smo se naprej udobno namestili po sobah tamkajšnjega hotela in po hitrem čiščenju odpadlega stropnega ometa v sobah ter manjšem popravilu vodovodne pipe odhiteli na prvi ogled izvirov z name-nom, da bi se laže odločili, kje začeti.

Po predhodnih pogovorih z lokalnimi po-tapljači smo izvedeli, da je nekaj izvirov bolj

plitvih in dokaj dolgih, eden pa je globok in rov v njem pada skoraj navpično v globino. Na žalost je bil vodostaj takrat previsok za potapljanje in iz majhne odprtine med ska-lami je bruhal močan hudournik ...

Prvi dan smo namenili raziskovanju izvira Gurdić, ki leži dobesedno pod glavno cesto ob starem kotorskem obzidju in mestni tr-žnici. Zanimivo je bilo opazovati potapljače, ki so po cesti hodili v »popolni bojni opre-mi« med drvečimi avtomobili in začudenimi gospodinjami, ki so mimo tekale z vrečami, polnimi zelenjave z bližnjih stojnic.

Izvir Gurdić deluje kot estavela. Ker leži ob obali na morski gladini, vodo v času plime požira, v času oseke pa voda izvira. Količina izvirne vode zelo niha, glede na njeno količi-

no v zaledju. Ob našem obisku je bilo veliko vode, toliko, da je vstop v sifon zelo oviral močan tok, ki te je, če nisi bil dovolj pazljiv, kar odplaknil iz sifona.

Začetek sifona je zanimiv, saj so stene popolnoma preraščene z vitičnjaki, kar je si-

Črna gora 2004Potapljanje v kotorskih izvirih

.Matej.MihailoVSki.

Iz tujine

Page 55: Bilten JKŽ, št. 25

53

cer videti lepo, ampak že ob najmanjšem dotiku prerežeš obleko in rokavice na njiho-vih kot britev ostrih lupinah.

Jama se nadaljuje s polo-žnim rovom do globine pribli-žno 30 metrov, ki se po 300 metrih dvigne na površino, kjer pridemo v lepo dvorano, polno kapnikov in sigastih kop. Na prvi potop sem se od-pravil z Arnejem Hodaličem. Namen najinega potopa je bil pregledati sifon in poiskati morebitna nadaljevanja.

Takoj za vhodnim delom sva našla varnostno vrvico, ki je verjetno v jami ostala še od francoskih potapljačev, ki so jamo raziskovali pred leti. Morda pa celo od Cirila Mlinarja - Cica in Marka Krašovca, ki sta se že leta 1984 kot prva potopila v Gur-dić in raziskala sifon do globine 47 metrov globoko, ob tem pa odkrila podvodno dvo-rano s kapniki (C. Mlinar: Speleopotapljaške raziskave v Hercegovini in Črni gori. More, 4/1984). Vrvica naju je v nekaj minutah pri-peljala do suhih delov. Sam sem si v jezercu, kjer sva z Arnejem izplavala, snel težke je-klenke in ostalo opremo ter po sigasti kopi splezal na suho. Želel sem si ogledati tudi suhe rove in drugi sifon, ki pa je pravzaprav samo druga pot proti izhodu. Med plezanjem po deloma zablatenem podoru v okorni suhi potapljaški obleki mi je zdrsnilo in v nekaj trenutkih sem se ustavil nekaj metrov niže med kapniki, ki so preprečili, da bi se moj padec končal pod skalno stopnjo nekaj me-trov niže. Zadovoljen, da sem jo odnesel brez kakšne zlomljene kosti, sem se napotil nazaj proti sifonu, kjer me je čakal Arne. Hitro sem si nadel jeklenke in že sva oba zdrsnila nazaj pod gladino v lep in čist sifon, kjer mulja, ki bi pokvaril vidljivost, skoraj ni. Nadaljevanja nisva našla, potop pa je bil kljub temu lep.

Naslednji dan je Arne fotografiral, Samo

Morel pa je raziskoval nadaljevanje v glo-bljem delu sifona in ugotovil, da z običaj-no konfiguracijo opreme ne bo šlo. Treba bi bilo imeti jeklenke, pritrjene ob bokih (sidemount), da bi potapljač laže napredo-val skozi ožino na 50 metrih globine. Damir Podnar - Dado pa je preizkušal svoj zaprti dihalni sistem.

Še istega dne proti večeru, ko je vročina že popuščala, smo se odpravili na ogled jame Sopot. Dokaj velik jamski vhod se odpira ob cesti proti Kotorju. Rov se strmo spušča v globino, voda pa je bila ob našem obisku daleč pod vhodom, tako da smo misel na potapljanje tukaj kaj kmalu opustili zaradi napornega transporta in premajhne ekipe. Kot zanimivost pa naj omenim večje števi-lo raznovrstnih kosov lončenine, ki smo jih našli v jami, saj so ljudje vanjo v preteklosti zahajali zaradi čiste pitne vode, ki pa je v teh krajih vedno primanjkuje.

Dva dni pred našim odhodom pa je vo-dostaj v izviru Ljuta močno upadel, kot bi nam jama hotela dati še zadnjo priložnost za odkrivanje njenih skrivnosti. Iz mogočnega hudournika se je izvir dobesedno čez noč prelevil v majhno kotanjo s kristalno čisto vodo in že sam pogled v temno, zalito brezno je dajal vtis velikega sifona.

Ljuta.po.močnih.padavinah..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 56: Bilten JKŽ, št. 25

54

Podobno zgodbo sta doživela daljnega leta 1984 Ciril Mlinar - Cic in Marko Krašo-vec, ki sta se že takrat potapljala v Ljuti (C. Mlinar: Divja reka. Grif, 6/1999) in dosegla za takratne čase lepo globino. Opravila pa sta tudi serijo uspešnih potopov po vsej Ju-goslaviji.

Nemudoma smo pohiteli s pripravami na prvi ogledni potop v Ljuti. Najprej je bilo treba napolniti jeklene s primernimi plinski-mi mešanicami, pripraviti varnostno vrvico in cel kup ostalih pomebnih drobnarij, ki omogočajo varne potope na velike globine. Samo, Arne in Roman Kidrič so poskrbeli za vse dekompresijske postanke in v sifonu postavili jeklenke, potrebne za varen povra-tek na površino. Sam sem pripravil mešanice za globino okrog 100 metrov. Po transportu opreme do jame sem se opremil in se hitro pognal v sifon.

Takoj ko sem zapustil gladino in se spustil v vhodno dvorano, sem bil močno presene-čen nad velikimi dimenzijami rova, še bolj pa nad odlično vidljivostjo, ki je v slovenskih jamah nisem vajen. Takoj zatem sem sledil rovu oziroma breznu, ki se navpično spušča v globino. Spust je kar trajal in trajal in ko sem na 80 metrih zagledal prvo skalno polico, je bilo razburjenje na vrhuncu. Ob robu dvora-ne sem posvetil v manjšo razpoko, zadaj pa nič, tema, ki je obetala nadaljevanje proti globini. Po nekaj minutah sem se moral na 103 metrih obrniti. Že med dvigom in dol-

gočasnimi dekompresijskimi postanki sem v mislih pripravljal vse potrebno za naslednji dan. Na tem potopu sem dosegel globino, ki so jo dosegli francoski potapljači pred nekaj leti, a nas je čakal naslednji potop. Noč je hitro minila in poln pričakovanja sem že zgo-daj zjutraj še zadnjič preveril vse potrebno, saj sem se pripravljal na moj najgloblji jamski potop do sedaj.

Ponovno sem se zapodil v že znane rove, na 103 metrih vzel kolut z varnostno vrvico, ki sem jo tam pustil prejšnji dan, in nadalje-val s spustom. Razpoka se je začela na 110 metrih širiti. Kmalu nisem videl več nobene stene in na 133 metrih globine, ki sem jih dosegel, sem lebdel sredi ogromne dvora-ne. Tudi tokrat sem se ustavil še daleč pred koncem sifona in še dosti potopov bo treba opraviti, da bo jama raziskana do konca. Med potopom so se mi kasneje pridružili še Arne, Samo, Roman in Dado, ki pa so jamo še dodatno pregledali do globine okrog 100 metrov. S temi potopi je ta izvir postal drugi najgloblji raziskani sifon na področju bivše Jugoslavije, takoj za Divjim jezerom.

Seveda smo takoj po zadnjem potopu sklenili, da se tja še vrnemo in nadaljujemo z raziskavami. Kljub temu, da se je naš obisk v Črni gori prekmalu končal, smo bili na kon-cu zadovoljni z doseženim. Še polni vtisov z zadnjih potopov smo pospravili opremo, radovednim domačinom opisali vse potope in se počasi odpravili proti domu.

Marko.Krašovec.v.sifonu.Ljute. leta.1984..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 57: Bilten JKŽ, št. 25

55

Grenlandske saniZaledenela jezera so mirovala pod debelim

snežnim pregrinjalom. Nizala so se drugo za drugim, v skokih, kakor bele terasaste polja-ne. Skromni vodni curki, ki jih zimski mraz še ni umiril, so pršeli prek lehnjakovih pregrad in gradili nove in nove ledene skulpture. Številne poti ob bregu, prek leta tako polne obiskoval-cev, so bile pod globokim snegom. Snežno prostranstvo je bilo zavito v tišino, le enako-merno švistanje krpelj skozi rahel novozapadli sneg je motilo zimsko idilo. Krplje, ta genialna severnjaška iznajdba mi je omogočala, da sem lahkotno hodil po površju svežega snega, ne da bi se mi pri tem udiralo do prsi.

Tik za mano, tako blizu, da mi je njegova sapa na zatilju ledenela v ivje, je na turnih smučeh sopel fotograf in založnik Bogdan Kladnik. Vprežen kot tovorna živina, v ne-kakšen vlečni pas z naramnicami, podoben pasji vpregi, je močno naprej nagnjen vlekel dolge grenlandske sani, naložene s potaplja-ško opremo. Grenlandske sani, potapljaška oprema? Kakšna eksotika pa je to, tukaj na zaledenelih Plitviških jezerih? Ja, potopili se bomo pod led Unescove naravne dediščine, da bomo videli, kako živijo jezera pozimi.

Za Bogdanom je na krpljah korakal Ante Bionda, glavni nadzornik parka, ki se je oseb-no zavzel, da je potapljaška akcija potekala brez problemov. Prvič sva se z njim srečala pred tremi tedni v njegovi pisarni Znanstve-nega centra dr. Ivo Pevalek, ki nosi ime po hrvaškem akademiku, biologu, ki je prvi opi-sal biodinamiko rasti lehnjakovih pregrad. Tistikrat, ko sem se z Biondom dogovarjal za prvo potapljanje, sem še optimistično ra-čunal na motoriziran prevoz.

Februarsko potapljanje»Motorne sani?« me je presenečeno po-

gledal Ante, potem ko smo si prisrčno izme-njali dobrodošlico in pozdrave.

»Ja, tako so mi dejali v Zagrebu,« sem pojasnil.

»Da, da, to je tudi naša dolgoletna želja!« je nato simpatični nadzornik zamahnil z roko in v kali zatrl moje pričakovanje.

»Mogoče nam jih bo ministrstvo odobrilo za naslednjo zimo. Mogoče!?«

»Torej gremo z vašim Land Roverjem?« sem bleknil na slepo – tudi zanj so mi po-vedali v Zagrebu.

»Land Rover? Ha, ha, dober vic! Še niko-li ga nismo imeli. Na voljo imamo le staro Lado Nivo,« je postajal Bionda čedalje bolj

Ledena avantura.Ciril.Mlinar.-.CiC.

Polarne.sani,.smuči. in.krplje.so.nam.omogočile.pri-stop.do.Gornjih. jezer..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 58: Bilten JKŽ, št. 25

5�

razigran, »pa še ta je trenutno na popravi-lu. Morala bosta s svojim avtom. Cesto smo splužili do jezera Milanovac, posebej za vaju. Slavko Vuković, ki vama bo v pomoč, bo po-kazal pot,« je pojasnil Ante in nama predsta-vil enega od čuvajev parka.

Slavko, domačin srednjih let, je dobrodu-šno pokimal in zadeva je bila dogovorjena. Pritrdili smo verige in se spustili navzdol po snežnem tunelu, kakor po bob stezi, zalede-neli avanturi naproti.

Dva kilometra, kolikor je bil oddaljen naš cilj, smo se vozili iznad največjega in s svo-jimi 46 metri tudi najglobljega Plitviškega jezera Kozjak. Ležalo je pod nami zalede-nelo in zasneženo, kot velika bela poljana. Kozjak je poleg velikosti in globine (kadar ni ujeto v ledeni oklep, vozijo po njem turistič-ne barke s po sto potniki) znamenit tudi po

gozdnatem otoku in po potopljeni lehnjakovi pregradi. Ta je še pred nedavnim ločevala je-zero na dve manjši jezeri, danes pa se nahaja nekaj metrov pod jezersko gladino. Pregrado je prerasel spodnji lehnjakov prag na koncu Kozjaka, prek katerega pada enajst metrov visok niz slapov. Na Plitvicah je namreč vse živo, vse raste in se spreminja hitro, tako re-koč pred našimi očmi. Tudi kamen! Na koncu Kozjaka, ob širokem slapišču, kjer se priče-njajo Dolnja jezera, je bilo vožnje konec.

O svečkah pod nosomNizka oblačnost je dajala zaprti pokrajini

brezbarvno depresivno ozračje. K turobne-mu vzdušju pa sta še dodatno prispevala nekoliko negotov, skoraj prestrašen Slav-kov pogled, saj ni natančno vedel, v kaj se pravzaprav podajamo, in prehlajeno poka-

Ribji.pogled.skozi. luknjo.v. ledu. je. razkril.Bogdana.s.krpljami..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 59: Bilten JKŽ, št. 25

5�

šljevanje jamskega potapljača Mateja Mi-hailovskega. Verjetno sta tedaj oba, vsak s svojega gledišča, razmišljala, kako takemu zabasanemu nosu in prehlajenim dihalom prav nič ne koristi podvodna zimska idila. A prehlajeni nosovi med najhujšimi potapljači niso nobena redkost.

Preden sem pred 20 leti na srečanju ja-marjev v Avstriji spoznal Johana Hassenma-yerja, sem si ga predstavljal nekoliko po svo-je, kot visokega zagorelega atleta. V kakšni zmoti sem bil, sem ugotovil šele, ko je pred mene stopil majhen suhljat moški bledega obraza, z rdečim kronično prehlajenim no-som, mi krepko stisnil roko in se s slabotnim glasom predstavil:

»Jaz sem Johan!«Takrat je bil as vseh asov, svetovni globin-

ski rekorder v jamskem potapljanju! Toliko o prehlajenih nosovih in gripoznem pokašlje-vanju. Kdor se potaplja vse letne čase, ne glede na vremenske razmere, mu to pač ne uide.

Slavko naju je opazoval z nekakšnim strahospoštovanjem, ko sva z Matejem na snežni plato pred avtom pričela zlagati ne-navadno potapljaško opremo. Največji in hkrati najtežji sta bili dve dvojni potapljaški jeklenki, ki sta bili prirejeni za potapljanje v jamskih sifonih. Ker je v zaledenelem jeze-ru nad glavo strop, prav tako kot v jami, je takšna dvojna oprema nujna. Tako ima vsak potapljač tudi rezervni sistem za dihanje, za varnost, če mu zaradi nizkih temperatur regulator med dihanjem zmrzne. Čeprav je Matej prisegal na zelo suh zrak svojega kom-presorja, sem jaz prvo stopnjo na regulatorju še dodatno zaščitil s kapo proti zmrzovanju. V kolikor takšne originalne kape nimamo, jo lahko za silo nadomesti tudi kondom, ki ga ima vsak pravi potapljač vedno pri roki. Seveda pred tem vanj ulije malo merico alkohola, ki ne dovoli zmrzovanja vitalnih delov na prvi stopnji regulatorja. Medtem ko sva se midva oblačila v suhi potapljaški

obleki, si je Slavko oprtal težko jeklenko in brez besed zagazil navzdol proti prvemu od spodnjih jezer.

Jezero pod ledomJezero Milanovac spada s svojimi 300

metri dolžine med manjša Plitviška jezera. Pregrada nad njim, zaradi katere je pravza-prav nastalo jezero Kozjak, je bila prepre-dena s slikovitimi slapovi, ki so bili delno zaledeneli. Pod njimi so se skrivale značilne jame v lehnjaku, med njimi znana Milanova pećina. A suhe jame pod slapom me takrat, ko sem si že nataknil na glavo posebno zim-sko neoprensko podkapo, niso zanimale več. Kapa, ki je imela izrezano le odprtino za oči in nos ter malo luknjico za ustnik regulator-

Jamarski.komplet.dveh.med.sabo. ločenih. jeklenk.z.regulatorjema,. zaščitenima. pred. zamrzovanjem,. in.bobnom..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 60: Bilten JKŽ, št. 25

5�

ja, je postala na suhem preveč neokretna in dušljiva, zato sem si želel le še čim prej pod vodo. Pred tem pa sem si moral kapo cen-trirati, tako da je luknjica legla natančno na usta. Ker je to brez ogledala malo teže, sem si pomagal tako, da sem odprtinico poiskal z jezikom in ko je jezik pogledal skozi, je bila luknja na pravem mestu. Ta operacija je Ma-teja neznansko zabavala, tako močno, da je pred potopom čakal le še nanjo. Šele potem, ko je videl mojo bedasto »faco« z višnjevim jezikom na sredi, se je med krohotom zado-voljen potopil.

Gornji del jezera v okolici slapov je bil brez ledu, tako da pred potopom ni bilo treba izsekati ali izžagati odprtine, temveč sva v jezero preprosto zdrsnila, kot dva vesoljska tjulenja. Zdelo se mi je nadvse imenitno, da sem eden redkih, ki ima priložnost za zim-ski potop na tako eminentnemu kraju, kjer razen redkih izjem pod led še ni zaplavala človeška plavut. Ena takšnih redkih izjem je

bila Cousteaujeva ekipa, ki je med letoma 1989 in 1990 snemala film o porečju Do-nave. Tako se je sredi zime znašla tudi pod ledom jezera Kozjak na Plitvicah.

Vidljivost pod vodo me je naravnost očarala. Toliko bolj, ker sem imel v glavi še vedno podatek iz neke »učene« knjige o plitviških čudesih, kjer je bila zabeležena vi-dljivost med štirimi in osmimi metri. Tu pa se je gotovo videlo nad petnajst metrov!

Preden sva zaplavala pod ledeni pokrov, je Matej pritrdil vrvico na vejo potopljenega drevesa in si prižgal svetilke na potapljaški čeladi. Ledena ploskev je bila pod snežno oblogo mračna, kot bi si tedaj, ko ni sonca, nadel sončna očala z zelo temnimi zelenimi stekelci. In sonca res ni bilo. Jezersko po-bočje in dno pa je bilo na debelo prekrito z rjavim bukovim listjem, kar je še dodatno temnilo podvodni ambient.

Podvodna pokrajina je bila povsem pra-zna. To je bilo tisto, kar me je že od vsega

Mogočna.potopljena.drevesa.v. jezeru.Milanovac..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 61: Bilten JKŽ, št. 25

5�

začetka motilo, pa nisem mogel ugotoviti, kaj je to. Voda okoli naju je bila povsem sterilna, prav nobene ribe, niti čisto majce-ne ribice ni bilo videti. So se umaknile pred nama, ali prezimujejo pri dnu, kjer je voda pozimi zaradi zmrzovanja površinskih plasti najtoplejša?

Ko je minilo pol ure, je Matej pričel kazati za nepoznavalca nenavadne znake. Jaz sem jih seveda dobro poznal. Sporočal mi je, da ga zebe v prste »kot svinjo« in je preklinjal v ustnik, zakaj vendar ni vzel s seboj suhih potapljaških rokavic. Na obrazu je kazal tako trpljenje, da mi za fotografiranje ni bil več zanimiv, zato sva jo družno odkurila nazaj na breg.

Slavko si je vidno oddahnil, jaz pa šele, ko sem po grlu spustil toplo pijačo iz nepo-grešljive termovke.

S pisalnim strojem v kadiNi me zeblo, vendar sem čutil, da z mojo

suho obleko ni vse tako, kot bi moralo biti. Nekaj mi je žvrkljalo v stopalih, zato sem sklenil preoblačenje na mrazu preskočiti in se odpeljati do tople sobe kar v potapljaški obleki. V hotelu sem nehote prestrašil re-ceptorko, vendar ne premočno; že po treh minutah je bila ponovno v taki formi, da mi je lahko izročila ključ od sobe. Pozneje se je gospa od srca nasmejala in priznala, da sem ji s svojo ekstravagantno potapljaško pojavo popestril monotone ure za pultom vsaj za tri dni vnaprej.

V hotelski sobi mi je romantiko pokvarilo Matejevo truplo v pikastih boksaricah, ki je smrčalo v zakonski postelji, zato sem se raje umaknil v kopalnico ter si privoščil vročo ko-pel. Ko sem si ležeč v kadi počasi dvigal tem-peraturo podhlajenega telesa, sem se spom-nil noči izpred davnih let, ko sem ležal prav tako v kadi istega hotela, nemara v istem nadstropju, nemara v isti kopalnici? Bila je noč pred pomembnim jutranjim sestankom z vodjo marketinga Plitviških jezer, še v tistem

času, ko smo bili Slovenci, skupaj s Hrvati, še člani iste širše domovine. Joža Movčan, tedanji vodja oddelka, je bil navdušen nad podvodnim filmom o jamskih potapljačih, ki sem mu ga zavrtel tisto popoldne.

»Nekaj takega, ja ... nekaj na ta način ... a vendar malo drugače, nekaj na našo temo ... to bi rabili tudi mi na Plitvicah ...« je takrat med projekcijo sam zase meditiral veliki šef.

Dolgo sem razmišljal, s čim bi ga zjutraj presenetil. Potem sem po večerji legel v vro-čo kopel, prek roba kadi položil vrata oma-rice in na staro Olimpijo natipkal scenarij za film Podvodni svet Plitviških jezer.

Nov dan, nov potopPo dneh, ko je vreme obremenilno vpliva-

lo na počutje vremensko občutljivih ljudi, kot bi dejali biovremenarji, se je zračni tlak pričel strmo dvigati. Sonce je predrlo kopreno in bledo pokrajino obarvalo s toplejšimi toni. To jutro sem med sprehodom po globoko zasneženih bregovih Plitvic doživel čudovito presenečenje. Sinička mi je med hojo prilete-la na fotografsko stojalo, ki sem ga nosil na rami, le dve pedi od mojega obraza, nagnila glavico in nekajkrat začivkala, češ, daj mi vendar kaj za v kljun! Zatem je odfrfotala na tla in počakala, da sem ji na sneg na-tresel drobtinic. V tem drobnem naravnem in hkrati tako nenavadnem srečanju je bilo več lepote, kot so mi ga dotlej uspela dati čudovita Unescova jezera.

Nov dan je prinesel dva nova pomočnika. Bila sta čuvaja parka, kot Slavko, toda poka-zalo se je, da sta iz povsem drugega gnezda. Ko je bila vsa oprema pred avtom, je eden od njiju stopil korak nazaj, kot bi se je prestrašil, medtem ko je drugi, očitno korajžnejši, ostal nepremično na mestu.

»To mora biti pa težko!« je dejal ob po-gledu na jeklenke.

Potem je pristopil bliže, da je izgledalo, kot da bo jeklenko dvignil, a je povlekel le za

Iz tujine

Page 62: Bilten JKŽ, št. 25

�0

eno od naramnic in se takoj strinjal s svojim prejšnjim predvidevanjem: »Res je težko!«

Na prigovarjanje, da bi vendarle rabil po-moč, sta oba združila sile in eno od jeklenk skupaj odvlekla po snegu za tri dolžine avta daleč, do prve strmine. Od tam dalje pa je bilo vse zaman. Bilo je pretežko, prestrmo, preveč je drselo, skratka bilo je nevarno »za umret« ... celo za dva izkušena nadzornika parka! Počasno nategovanje obeh »pomočni-kov« me je malo ujezilo, zato sem sam za-grabil jeklenki, se zadričal z njima po bregu in nemudoma zdrsnil pod led.

Sončni žarki so napolnili jezersko kotanjo. Bilo je za tri zaslonke svetleje kot včeraj, a pod sneženim pokrovom še vedno temno kot v gozdu. Od sonca stopljeni sneg je naredil vodo malce mlečno, da se je vidljivost neko-liko zmanjšala. Nad potapljačem se je po vsa-kem izdihu izoblikoval tenak zračni kolobar, ki se je z vsakim naslednjim izdihom širil v vse večji ploščat mehur. Ta je kot živo srebro

nemirno begal po stropu in iskal izhod izpod ledenega polja. Včasih sem v pulzirajočem zračnem mehurju zagledal nekoliko popa-čenega, na hrbet obrnjenega Mateja, ki se je tresel kot sveža žolca. Ob vsakem izdihu je izginil in se čez čas spet migetajoč pojavil v nekoliko drugačni obliki.

Podrta, na pol potopljena debla dreves so skrivnostno izginjala skozi ledeno ploščo, kot bi bila odrezana z laserskim nožem in prislonjena ob strop. Bila so, kot vse v jezeru, prekrita s plastjo lehnjaka ...

Od časa do časa sem na koži pod »vodo-tesno« potapljaško obleko in debelo kosmato podobleko začutil skeleče mrzlo vodo dveh stopinj Celzija. Suha potapljaška obleka, ki sem jo pred odhodom temeljito servisiral, je bila vse prej kot suha. To sem ugotovil že včeraj, ko se mi je med slačenjem izlilo liter vode na hotelski tapison. A voda je prodirala pod obleko tako počasi, da se je lahko sproti segrevala in me zato ni zeblo, vendar zadrga

Jamski.potapljač.Matej.Mihailovski. v.»zimski«.opravi..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 63: Bilten JKŽ, št. 25

�1

je puščala vztrajno in ves čas, da mi je do konca potopa napolnila stopala. Matej mi je pozneje zaupal, da sem s svojo »vodote-sno« zadrgo, iz katere so rojili drobni zračni mehurčki, pod vodo izgledal kot akvarijski razpršilec zraka. Bo že vedel, saj je bil kot majhen mulec akvarist.

Po gimnastiki Matejevih dlani in prstov, vedno pogosteje jih je mečkal, stiskal in tol-kel, sem sprevidel, da je nastopil čas za po-vratek, čas za termovko, puhasta oblačila in vročo kopel. Obrnila sva se in navila vrvico nazaj na boben. Pomočnika sta na srečo že zdavnaj pobegnila, tako sva ostala povsem sama, sredi zasneženih teras.

Gornja jezeraTako je bilo prvikrat, ko sva se potapljala

z Matejem na Dolnjih jezerih, enostavno sva se pripeljala tik nad jezero, se spustila do vode in se potopila. Tokrat pa je bila zadeva nekoliko bolj zamotana. Treba je bilo priti na drugo stran, do Gornjih jezer, ki so ob visokem snegu zelo težko dostopna. Da bi nosili opremo po poldrugi meter globokem snegu, sem si težko predstavljal in tedaj sem pomislil na Bogdana, transportne sani in njegove grenlandske izkušnje. Sani so bile izdelane po francoskem izvirniku, ki so ga posebej razvili za pešačenje na severni tečaj. Po obliki so bile še najbolj podobne obrnje-nemu avtomobilskemu prtljažniku – »trugi«, le namesto trdega pokrova so bile pokrite z vodoodporno tkanino. S podobnimi sanmi je Bogdan lani že naskakoval Grenlandijo, a takrat mu zaradi izredno slabega vremena podvig ni uspel. Naslednje leto bo poskusil znova. Tako je naneslo, da je prav tu na Plitvicah prvič preizkušal svojo novo opre-mo. Tudi smuči je imel nove, prav takšne, s kakršnimi je Davo Karničar kot prvi človek smučal z Everesta!

Prvotna zamisel za zimsko potapljanje na Plitvicah pa je bila še drznejša. Bogdan naj bi s seboj vzel svoj par haskijev, ki naj bi vlekla

težke sani. A pokazalo se je preveč pasjih problemov, od dolgotrajne vožnje, ki slabo vpliva na volčje sorodnike, do prenočevanja psov v parku in nenazadnje tudi zaradi vzne-mirjanja gozdnih živali, zato sta živali ostali lepo doma. Njuno mesto pa je prevzel Bog-dan, ki je sedaj s takšnim pasjim trpljenjem na obrazu vlekel sani, da ga je bilo treba pri vleki kar se da hitro zamenjati. A potem sem bil prekleti haski jaz. In za mano Ante. Pa spet Bogdan ... dokler nismo pridrsali do zaledenelih slapov.

Pod slapomPozno jutro se je prevesilo v zgodnje do-

poldne, ko smo iz mrzle sence pod hribom stopili pred osončene slapove. Lehnjakove stene so bile zamrznjene in led se je bleščal v čisti belini in modrikastih odtenkih. Sneg in led na malih jezercih sta se zaradi vse moč-nejšega marčnega sonca ponekod že stopila, da se je videlo plitvo svetlozeleno dno. Za po-top sem izbral malo jezerce brez imena, pod jezerom Galovac, v katerega je z majhnim curkom padal slap Galovački buk. S krpljami smo utrdili mali snežni plato za sani, v katere sem nato sedel, udobno kot v čoln, in se začel rutinsko pripravljati na potop. Bogdan je ob tem hudomušno pripomnil, kako vsestransko uporabne so njegove sani. Da bi mi olajšal spust, bi me lahko kar v njih porinil v jezero, zlasti uporabne pa bodo, če bo treba nazaj grede vleči truplo kakega potapljača. Potem se je fotograf vrgel na fotografiranje slapov, nadzornik se je podal na raziskovanje svežih sledov vidre, ki jih je našel ob vodi, jaz pa sem oblečen v neopren in izdatno obtežen z dihalnim aparatom in utežmi stopil iz sani. Brez krpelj! Nanje sem že zdavnaj pozabil in čeprav je bil sneg steptan, se mi je v hipu udrlo do pasu. Bil sem pretežak in preveč neokreten pod vso opremo, da bi se izvle-kel brez pomoči, zato sem dal regulator v usta, se nagnil proti jezeru in kar po snegu zaplaval v vodo.

Iz tujine

Page 64: Bilten JKŽ, št. 25

�2

Jezerce je bilo svetlo in plitvo, njegova bistra zelena voda pa je migetala v sonče-vih svetlobnih vzorcih, da je ščemelo v očeh. Zdelo se mi je, da je tako prozorna, da lahko s pogledom zajamem vse jezero hkrati. Ob bregu je bilo potopljeno gosto vejevje in če je bilo kaj rib v bližini, so se morale umakniti tja, kajti videti ni bilo nikjer nobene. Galo-vački buk, ki se je prelival prek kaskade in v tankem curku padal v jezero, je pod gladino ustvarjal temne vrtince kipečih mehurčkov, da je izgledalo, kot bi voda vrela. A to je bilo le na enem mestu, medtem ko je bila vsa preostala stena globoko zamrznjena. Obloga ledu je bila ponekod debela več metrov, tako je bil med kamnito steno in jezersko gladi-no nekaj metrov širok in prek deset metrov visok ledeni strop.

Led, ki je pokrival preostanek jezera, je bil na nekaterih mestih prekinjen, da je sončna svetloba lahko neposredno prodrla do dna. To je tvorilo slikovita svetlobna žarišča, ki so

širila vidno obzorje in zmanjševala utesnje-nost pod ledom. Skozi eno takšnih oken sem zagledal Bogdana. Stal je na obali jezera in gledal proti meni v vodo, pri tem so mu ži-vordeče krplje štrlele čez rob snega. Pomahal sem mu in mu podal podvodni fotoaparat, da mi je zamenjal film. Takšno redko prilo-žnost, da imaš ob sebi nekoga, ki še zna v klasični kameri zamenjati film, sem z vese-ljem izkoristil!

Dva pod vodo in ledom posneta filma laica sta bila izkupiček današnjega dne. Za-dovoljen sem se vrnil na breg v Bogdanovo krsto, ki se je še kopala v opoldanskem son-cu. Popoldne prihaja pooblačitev z jugom, je poročal Ante svežo vremensko napoved. Jutri bo dež. Kar težko je bilo verjeti, da je z zimo konec, zlasti v globokem snegu sre-di zimske pokrajine. Ko sem visoko nagnil termovko in se zazrl v modrino neba nad nami, sem med drevjem iznad Čagalj planine opazil težke deževne oblake.

Pod.zasneženo. ledeno.ploščo. je.že.v.mali.globini.mrakobno..Foto: Ciril Mlinar - Cic

Iz tujine

Page 65: Bilten JKŽ, št. 25

�3

J ama je prostor pod zemeljskim površjem. Če je suha, potem malo pomislim, pa se

nekako le spravim vanjo. Če nekje po njej teče potok ali reka in sem vsaj malo moker, je raz-mišljanja že manj. Če je v celoti zalita z vodo, pa o obisku oziroma potopu sploh ni treba razmišljati. Severni del Floride je poln jam. Največja nadmorska višina Floride je 105 me-trov, povprečna pa le okoli 15 metrov. Zato so praktično vse jame zalite z vodo. Meka.

Ideja za potapljanje na Floridi je padla po pogovoru z avstrijskim inštruktorjem jam-skega potapljanja Horstom Schmidom, ki je s svojimi avstrijskimi potapljači v letu 2004 načrtoval 14-dnevno jamsko potapljanje na Floridi. In tako smo na Floridi, v ravnini, mivki, ravnih cestah in topli jamski vodi od 15. novembra pa do 10. decembra 2004 uži-

vali Uroš Ilič, Matej Mihailovski in jaz.Sama pot do Orlanda na Floridi ni bila nič

groznega, celo tehtanje opreme na Brniku je potekalo brez problemov; Matej je imel 53 kg prtljage, Uroš okoli 50 kg in jaz »le« 48 kg. Na prekooceanskih letih velja izjema – namesto običajnih 20 kg omejitve so nas razveselili z 2 × 30 kg po osebi. S seboj smo vzeli praktično vso opremo, potrebno za potapljanje v jamah, na Floridi smo si izposodili le jeklenke.

Internet je lepa stvar. Odpreš iskalnik, vtipkaš par besed in preko telefonov, e-mai-lov ter faksov rezerviraš avtomobil, pa pre-nočišče in jeklenke. Zmenili smo se tudi za opravljanje tečaja NACD DPV (DPV – Diver Propulsion Vehicle ali po domače tečaj vo-žnje podvodnega skuterja), z Urošem pa sva se zmenila še za opravljanje tečaja Cavern

Florida 2004.igor.VrhoVeC.

Sušenje.opreme.pred.našim.»trailerjem«..Foto: Uroš Ilič

Iz tujine

Page 66: Bilten JKŽ, št. 25

�4

Instructor, prav tako po šoli NACD (National Association for Cave Diving).

Po prihodu na letališče v Orlando smo se sprehodili skozi milijon rentgenov, dali pr-stne odtise, se slikali, pa še psi so prevohljali našo prtljago. No ja, ne vso, saj so Mateju en kovček izgubili. Na informacijah so dejali, da ga dobi čez par dni. Po treh dneh ga je res dobil, dostavili so mu ga v motel, kjer smo stanovali. Po opravljenih carinskih for-malnostih smo morali prevzeti še rent-a-car. Rezervirali smo »full size car«, pač v okviru naših finančnih sposobnosti. Kar iznenada nam nudijo dvovratnega, češ, da štirivratne-ga nimajo. Trije potapljači, pa še vsa oprema v dvovratni avto? Za doplačilo smo se potem odločili za en razred več, torej »premium« in ker je bila izposoja za 25 dni, so nam za isti denar dali »luxury car«. Vse v usnju, vse na elektriko, gretje in hlajenje sedežev in ogromen motor. In velik prtljažnik. Oprema avtomobila sicer popolnoma neprimerna za

prevažanje potapljačev, ampak saj niso vedeli ... Najbolj uporabno vozilo bi bil pick-up ali pa terenec. Pick-upe so nehali posojati, te-renci pa so grozno dragi.

Do High Springsa, kjer smo stanovali in se potapljali prvi del našega izleta, smo se pri-peljali brez problema, High Springs Country Inn, naš motel, pa smo tudi našli.

Naslednji dan (16. novembra) smo bili zmenjeni z Avstrijci in se odpeljali do Lar-ryja Greena, kjer smo si izposodili jeklenke. Uporabljali smo dvojne jeklenke velikosti 104 kubične čevlje (približno 2 × 16 litrov), sestav-ljene z jeklenimi obroči in ventilom z manifol-dom. Uporaba wing kompenzatorja plovnosti in hrbtne plošče je torej obvezna. Larry Green je glavni inštruktor (training director) orga-nizacije NACD in je edini, pri katerem se da po tej šoli opravljati inštruktorske tečaje. Od njega smo se seveda hitro odpeljati napolnit jeklenke in šli v vodo. Za prvi potop smo iz-brali izvire, imenovane Ginnie Springs.

Američani.so. tako. leni,.da.se. jim.še. jeklenk.ne.da. jemati. iz.avta.za.polnjenje..Foto: Uroš Ilič

Iz tujine

Page 67: Bilten JKŽ, št. 25

�5

Ginnie Springs je privatni park, v kate-rega te pustijo le, če plačaš vstopnino. Vsto-pnina na dan za pešca je 1 dolar, za open water potapljača 27 dolarjev, za jamskega potapljača pa 20 dolarjev. Pokazati moraš ustrezno certifikacijsko kartico, plačaš in do-biš »prelepo« zapestnico. Nanjo napišejo, ka-kšne vrste obiskovalec si in kaj smeš početi. V parku imajo jamski sistem, imenovan Devil’s System, ki ga sestavljajo Ballroom, Devil’s Ear, Devil’s Eye in Little Devil. Za potapljanje sta uporabna le Ear in Eye, pa še tadva sta le različna vhoda v isto jamo. Ballroom je ogromna kaverna (cavern), Little Devil pa jama, katere začetek zahteva konfiguracijo opreme »no mount« (torej moraš vse skupaj držati v rokah in pred seboj potisniti skozi vhodno odprtino) in je zato neuporaben za potapljanje. Prvi potop sva naredila z Uro-šem v spremstvu Horsta v izvir Devil’s Ear, Matej pa se ni potapljal, ker smo na njegovo opremo še čakali (saj veste, izgubili so jo).

Potop je bil namenjen seznanjanju z zna-čilnostmi floridskih jam. Osnovno pritrditev vrvice je na srečo delal Horst, kajti tok iz jame je bil zelo močan, zaradi hurikanov in poplav pa je bilo še huje kot običajno. Našo vrvico smo po razvitih 20 metrih pritrdili na glavno vrvico. Glavna vrvica je rumene barve, tako da se jo enostavno loči od ostalih vrvic, ki vodijo v stranske rove ali ki bi jih napeljali potapljači. Jeklenke smo imeli napolnjene na približno 240 barov pritiska in tako smo z razpoložljivi-mi 80 bari (pravilo tretjin) prišli 1500 čevljev daleč (približno 450 metrov). Potop v jamo je bila kombinacija plavanja, vlečenja in psova-nja. Ampak; temperatura vode 22 °C, vidljivost odlična (kolikor nese luč), največja globina 30 metrov in povratek na kratko dekompresijo s pritiskom 120 barov. Tok je močan in na po-vratku iz jame te nosi kar samo od sebe. Z zamahi plavuti le malo korigiraš smer. Noro.

Zvečer pa z Urošem ugotoviva, da imava dovolj rezervne opreme, da lahko iz nje za

Vožnja.s.skuterjem..Foto: Igor Vrhovec

Iz tujine

Page 68: Bilten JKŽ, št. 25

��

Mateja skompletiramo večino opreme. Ma-lenkost ali dve smo si še sposodili in drugi dan smo se že lahko potapljali vsi trije. Do vključno 22. novembra smo se tako potapljali v Devilsih, po glavni vrvici smo z jeklenkami na hrbtu najdlje prišli do dolžine 1700 čevljev (približno 510 metrov). Drugače pa smo raje »raziskovali« stranske rove in sicer do tam, kjer je za našo konfiguracijo opreme rov še bil dovolj visok. Rovi v jami spominjajo na naše suhe jame. Voda jih je naredila na enak način kot rove v naših jamah (apnenec, no ja, pa tudi peščenjak in fosili), a na Floridi, ka-tere večji del je na nadmorski višini 10 do 20 metrov, si voda ne more najti nižjih etaž, po katerih bi tekla in za seboj pustila suhe rove, saj niže ne more. Jame so torej takšne, kot bi pri nas z vodo zalili katero od suhih jam!

22. novembra sva z Urošem uspešno opravila inštruktorski tečaj in prišel je čas, da gremo pogledat še kakšne druge jame.

Tako smo se naslednji dan odpeljali pro-ti severu do jamskega sistema Peacock (40 milj vožnje). Sestavljata ga izvira Peacock I in Orange Grove ter sifon Peacock III. Po

ameriški terminologiji je izvir tisto, od koder voda priteka in potapljač plava v izvir proti toku. Sifon pa je tisto, kamor voda odteka in v sifon plavaš s tokom. Tretja možnost pa je »sump«: po suhem rovu prideš do vode, strop se spusti do vodne gladine, skozi to vodo se potapljaš in na drugi strani spet nadaljuješ po suhem rovu (te oblike za razliko od Slovenije na Floridi praktično ni). V lokalnem Dive Shopu smo napolnili jeklenke in se odpeljali do parka. Ta park je za razliko od Ginnieja državni. Cena na potapljača na dan je 10 dolarjev, letna dovolilnica za potapljača je malo manj kot 50 dolarjev, letna dovolilnica za poln avto potapljačev pa je 85 dolarjev. Torej smo vzeli letno na avto.

Od vhoda v park peljemo dalje, zagleda-mo vodo in hop vanjo (koga briga, kaj to je, samo da se tauha ...). Tam pa ... groza, razočaranje! Vidljivost morda kakšnih 5 me-trov, stene črne, polno je mulja. Svetlobo z naših močnih svetilk je tako požiralo, kot bi se potapljali s svečami. Potem pa pridemo iz vode in mimo se pripelje predstavnik oblasti, glavni in edini ranger v parku: ona. Da, ona,

Povsod.se. trudijo,.da.bi.nejamske.potapljače.odvrnili.od.potapljanja.v. jamah..Foto: Uroš Ilič

Iz tujine

Page 69: Bilten JKŽ, št. 25

��

rangerka, visoka kakšnih 160 cm, pa s pri-bližno toliko kilogrami tudi. In še visok ton glasu ... Ampak prijazna ter korektna in baje se celo potaplja po jamah. Pa jo povprašamo, kje so kakšni izviri in kje smo se prej sploh potapljali. In tako smo potem le izvedeli, da smo bili v Orange Grovu in tudi kje so ostali izviri in »sinki« (»sink« je luknja sredi gozda, kjer se je nad podvodnim rovom podrl strop, pri nas bi ob dovolj visokem nivoju podtalni-ce sinki bila brezna).

Na potopu smo sicer prišli do tako ime-novanega Challenge Sinka (1800 čevljev, tj. približno 540 metrov v eno smer), a bilo je kar neprijetno. Razlog za slabo vidljivost so bile poplave, ko je bila gladina reke Suwa-nee kake 3 do 4 metre višja kot običajno. In namesto da bi voda tekla iz jam v reko, je reka tekla v jame in v njih nanesla umaza-nijo; lokalni potapljači jo imenujejo kar »ri-ver mud«. Posledično so bile sicer svetle in čiste stene popolnoma temno rjave oziroma črne, po tleh je bila nekaj centimetrov debela plast mehkega mulja. Kje so tisti prizori čistih jam iz interneta ali knjig?! Drugi potop smo naredili v sifonu Peacock III, ki pa zaradi visoke vode (ob času našega obiska še vedno 2 metra višje, kot bi bilo normalno) ni bil sifon ampak izvir. Od poplav dalje se v njem ni potapljal nihče. Prišli smo kakšnih 1300 čevljev daleč (približno 390 metrov) in med plavanjem iz jame čistili vrvico; na njej je viselo ogromno svinjarije.

24. novembra smo se odpeljali na jug, v State Park Manatee, kjer je izvir Manatee Spring. V parku je ogromno veveric, znan pa je po morskih kravah (manatee). Videli seveda nismo nobene. V jamo se je dalo priti skozi glavni izvir ali pa preko dveh »sinkov« (Catfish Hotel in Friedman’s Sink). Preko glavnega iz-vira ne gre v jamo nihče, ker je tok premočan. Tako smo šli v vodo v Catfish Hotelu. V jami nas je čakala logična posledica poplav: močan tok. Glavna tehnika premikanja je bilo vlečenje po kamnih na dnu in stenah. Povratek s tokom

21.. novembra. 2004. smo. se. spomnili,. da. so. ostali.naši.člani.na.Luciferovanju..Tudi.mi.smo.imeli.Luciferja.in.spili.pivo.na. ta. račun..Foto: Uroš Ilič

Na.tabli.se.vidi,.do.kam.je.bila.voda.med.poplavami,.Foto: Uroš Ilič

Iz tujine

Page 70: Bilten JKŽ, št. 25

��

pa je bil super. V parku imajo drugače pravi-lo, da je naenkrat v vodi lahko le omejeno število potapljačev, in sicer z vstopom preko Catfish Hotela največ osem, z vstopom preko Friedman’s Sinka pa le štirje.

2. decembra smo se preselili 40 milj proti severu, čisto blizu sistema Peacock. Tokrat smo motel zamenjali za tradicionalni ameri-ški »trailer«. To je daleč od dobesednega pre-voda – prikolice, gre za kar prostorno hišo. Sledili so dnevi potopov v sistemih Peacock in Devil’s. Med drugim smo ponovili »zgo-dovinski potop« (star kakih 25 let) in pripla-vali iz izvira Orange Grove v izvir Peacock I. Dolžina poti je 4700 čevljev (okoli 1400 metrov), potrebovali smo 65 minut. Potop je »zgodovinski« zato, ker ga je do podrobnosti v svoji knjigi »Caverns Measureless to Man« opisal sedaj že pokojni pionir med ameriški-mi jamskimi potapljači Sheck Exley. Takrat je bil to velik dosežek.

Več potopov smo opravili tudi v izviru Tel-ford Spring. Nahaja se na državni zemlji in ker ni v nobenem parku, je eden redkih brez vstopnine. Značilnost jame je, da se konfigu-racija rova vsakih par deset metrov spremeni. Nekaj časa je rov lepo polkrožen in po tleh ležijo kamni, malo kasneje je po tleh pesek ali mivka, potem se priplava v nizek del, ka-teremu sledi navpična razpoka in tako vse do prav lepih razvejanih rovov z muljem po tleh. Rov je bil na splošno sicer umazan, kar je bila seveda posledica poplav (tako kot sis-tem Peacock tudi ta leži ob Suwanee River). Iz obiska v obisk se je vidljivost izboljševala, tok manjšal in na zadnjem potopu smo ob pomoči dodatne jeklenke priplavali več kot 3300 čevljev daleč (okoli 1000 metrov).

Zadnjih deset dni smo obiskali še jame Cow Spring, Madison Blue, Little River Spring, Lower Orange Grove in Jackson Blue Spring.

Jama Cow Spring je v privatni lasti orga-nizacije jamskega potapljanja NSS-CDS. Va-njo se lahko potapljajo le člani organizacije

in njihovi gosti. Tako smo na hitro včlanili Mateja in imel je čast, da naju je z Urošem trikrat »peljal« na potop. Matej, hvala! Vhod v jamo je zelo ozek, z dvojno jeklenko na hrbtu se ravno nekako še stlačiš skozi. Jama je zelo lepa, na delu, kjer so zelo lepo vidne plasti kamnin in je tok zelo močan, so na-peljali debelejšo vrv, da se potapljači lahko zanjo vlečejo in ne uničujejo tal. Ko smo bili tam zadnji dan, smo na drugi strani »jezerca« opazili divjega prašiča. Zbežati ni mogel, saj mu je manjkalo pol riti. Nekaj ga je ugriznilo, najbrž kakšen aligator.

Madison Blue je spet državni park, a od-dan v upravljanje privatnikom, ki ga odprejo le ob sobotah in nedeljah, za večje skupine pa tudi med tednom. Potop v jamo je bil med lepšimi. Prvih 600 čevljev (180 metrov) je bila voda umazana in vidljivost kakih 6 metrov. Ugotovili smo, da vsa umazanija prihaja iz enega od stranskih rovov. Nadaljevanje poto-pa po glavnem rovu je bilo res v znaku besede »blue«: voda je bila čista in modrikasta.

Privoščili smo si celo en potop z mešani-co trimix (helij, kisik in dušik). Izvir Orange Grove ima namreč spodnjo etažo, ki jo prav domiselno imenujejo Lower Orange Grove. Šla naj bi skoraj do globine 60 metrov. Stra-šili so nas z zelo skritim in ozkim vhodom. Našli smo neko odprtino, zaplavali noter in bilo je zelo enostavno. Tako najprej sploh nismo bili gotovi, ali je rov pravi. Bil je, o Američanih in njihovem kriteriju za velikost ožin pa smo si mislili svoje ...

Proti koncu smo za en dan obiskali še Jackson Blue Spring. Jama je 120 milj od-daljena od prej opisanih. Poplave je zato niso popolnoma nič prizadele. Voda je kristalno čista, vidiš tako daleč, kolikor nese luč ozi-roma kot smo za šalo dejali: vidiš do prvega ovinka. Stene so bele, tla ravna kamnita ali glinena z ogromno fosili. Stene in strop po obliki tvorijo polovico ovala in s tlemi tvorijo lep tunel. Širina rova je tudi do 15 metrov. Ko plavaš sredi rova in gledaš sopotapljače,

Iz tujine

Page 71: Bilten JKŽ, št. 25

��

se ti zdi, kot da na nevidnih nitkah visijo s stropa. Vode sploh ni videti, tako čista je. Postopek za potapljanje v jami pa je nasle-dnji: oglasiš se na lokalni policijski postaji (Sheriff’s Office), kjer podpišeš izjavo, da oni ne bodo nič krivi, pa naj se karkoli že zgodi, plačaš 25 dolarjev dnevne vstopnine in dobiš ključ za vstop v park. Poveš, kdaj se boš vrnil in če te ob napovedanem času ni nazaj, gre nekdo v park pogledat, kaj se dogaja. Če avto tam je, ti pa še vedno v vodi, sprožijo reševalno akcijo. Policijska postaja je kake pol ure vožnje z avtomobilom od parka in če si tam več dni, se moraš vsako jutro in vsak večer javiti na postaji. Tipično ameriško. Park je za potapljanje odprt le pozimi, poleti pa je zaradi kopalcev potapljanje enostavno prepovedano.

Še nekaj o opremi: potrebna je celotna oprema za potapljanje z dvojnimi jeklenka-mi. Ameriške jeklenke so zelo težke in kom-penzator plovnosti mora v primeru potaplja-nja s suho obleko imeti vsaj 20 kg vzgona,

ob potapljanju z mokro obleko pa vsaj 25 kg. V nasprotnem primeru s polnimi jeklen-kami in polnim kompenzatorjem plovnosti komaj lebdiš na gladini. Ker je temperatura vode 22 °C, je mokra obleka zadosti topla, ampak debeline 7 ali 8 mm, kajti kar malo se razvadiš in potem se ti zdi, da voda ni več tako zelo topla ... Primerna možnost je tudi suha potapljaška obleka iz trilaminata. Kakšno opremo uporabljamo, ni preverjal pravzaprav nihče, morda je kdo nanjo malo poškilil, a ni rekel nič. Bolj pomembno je, da imaš certifikacijsko kartico o opravljenem ustreznem tečaju, potem pa verjetno smatra-jo, da si se na tečaju že naučil, kaj vse moraš imeti s seboj v vodi.

Čiste ameriške jame so prava protiutež našim majhnim, ozkim, umazanim in hla-dnim vodnim jamam. Kaj hitro ti postane jasno, zakaj se je ogromno ameriških jamskih potapljačev enostavno preselilo na Florido.

Ampak slišal sem, da so jame v Mehiki še lepše ...

Glavna.vrvica. je. rumena,.nanjo.se.pritrjujejo. t.. i.. jumpi.za.obiske.stranskih. rovov..Foto: Igor Vrhovec

Iz tujine

Page 72: Bilten JKŽ, št. 25

�0

N o, pa smo dočakali tudi 50. rojstni dan našega kluba, leta so se tako hitro na-

brala kot beraču uši, je v uvodu članka o petdesetletni predstavitvi Ajzenpona zapisal Aleš v jubilejni številki Biltena, s katero smo obdarili našega abrahamovca.

Priprave so bile kar obsežne, a skupnimi močmi nam je nekako uspelo in nastopil je dan JKŽ-ja, ki smo ga že prav nestrpno pri-čakovali. Počastili smo ga s svečanim občnim zborom v Veliki sejni dvorani ljubljanske Me-stne hiše, 18. marca 2005. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Slovesnosti so se udeležili tako aktivni kot starejši člani (še posebej je treba pohvaliti prisotnost še ži-

večih ustanovnih članov JKŽ), pa tudi pred-stavniki drugih jamarskih klubov, mestne oblasti, vrh Jamarske zveze Slovenije. Celo starosta slovenskega krasoslovja, akademik prof. dr. Ivan Gams je prišel na slovesnost. Častno predsedstvo in povezovalni del pro-grama je vodil dolgoletni član in akademik prof. dr. Andrej Kranjc. Pokroviteljica ome-njenega dogodka je bila županija mestne ob-čine Ljubljana, gospa Danica Simšič, ki pa se slovesnosti žal ni mogla udeležiti. Pozdrav in dobrodošlico nam je v njenem imenu zaželel podžupan gospod Miloš Pavlica, ki je izrazil navdušenje nad našim jamarskim delom in raziskovanjem, katerega vloga je pomembna

Praznovanje 50. obletnice Jamarskega kluba Železničar

.ineS.klinkon.

Pevci.Ljubljanskega.okteta.na.svečanem.občnem.zboru..Foto: Denis Sarkić

Zanimivosti

Page 73: Bilten JKŽ, št. 25

�1

za širši slovenski prostor kot tudi za Mestno občino Ljubljana.

Že uvodna multivizija in filmski odlomki bratov Gedei o življenju in delu kluba ter odpravah v tujino v tem častitljivem obdobju so članicam in članom prav gotovo zbudili poseben ponos in občutek pripadnosti neki skupnosti, v kateri so preživeli dobršen del svojega življenja. Opomnili so, da je bilo v teh letih pravzaprav narejenega veliko koristne-ga na raznoraznih področjih, od družbenega do raziskovalnega življenja, pomembnega za klub in tudi za širši slovenski prostor. Pomen našega raziskovalnega dela, ki vključuje raz-lične raziskovalne interese posameznikov, pa povezuje tudi skupna želja po druženju in zabavi. Povedano drugače, JKŽ-jevci se ima-mo preprosto radi fajn, kar nas še posebej notranje povezuje in nasploh vliva sveže krvi našemu jubilantu, ki še zdaleč ne kaže toliko let, kot jih dejansko ima. To ugotovitev je v udarnem uvodu osrednjega govora izpostavil tudi predsednik kluba Miha Staut.

Pot našega abrahamovca pa vsekakor ni bila lahka. Na njegove prelomne trenutke in na boj za obstanek pod soncem je opozoril dolgoletni predsednik in član, že prava legen-da, Aleš Lajovic. Pohvale pa smo bili deležni tudi s strani predsednika Jamarske zveze Slovenije Jordana Guština, ki je poudaril, da je naš klub veliko pripomogel tudi k nastan-ku Jamarske zveze Slovenije. V JZS pa se ne vključujemo le kot klub, temveč naši člani že tako rekoč od začetka obstoja zveze aktivno sodelujejo v vodstvu in upravljanju slovenske-ga organiziranega jamarstva. Pri tem je ome-nil Miho Čekado, ki je ne le uspešno in od-govorno prevzel vodenje zvezinega katastra, ampak je njegovo organiziranost in vsebino uspešno nadgradil tako, da danes predstavlja izredno uporabno »orodje«, kot jih je v nepo-srednem sosedstvu Slovenije le malo. Omenil je tudi Naceta Labernika, ki je vrsto let skrbel za knjižnico JZS, in Boštjana Vrviščarja, ki ga je v zadnjem letu uspešno nadomestil.

Posebne pozdrave in čestitke pa smo do-bili tudi od Planinskega društva Železničar, v okviru katerega je kot sekcija deloval tudi naš klub prvih deset let.

Glasbeni pridih svečanosti so dodali pev-ci Ljubljanskega okteta. Umetniško navdah-njenost pa so še posebej izkazali njihov in naš član Aleš Lajovic, ob spremljavi Tanje Zalokar na citrah, s pesmijo »Dej dol čelado jamar«, ki je predramila celotno občinstvo, ter Viktor Robič - Brko, ki se je občinstvu prikupil z recitalom lastnega soneta.

Za tako svečano prireditev se po navadi spodobi nagraditi najbolj prizadevne. Zahvale smo podelili še živečim ustanovnim članom Nadi Čadež - Novak, Marjanu Raztresenu, Marjanu Lešerju, Branku Kocmanu, Jožetu Jelencu in Marjanu Podobnikarju. Prizna-nja so prejeli Nace Labernik za dolgoletno aktivno delo v klubu in skrbništvo zvezine knjižnice, Uroš Ilič za potapljaške dosežke, zlasti v Velikem in Malem okencu na Vrhniki, Milan Ferran za raziskovalne dosežke, pove-zane predvsem s Ferranovo bužo nad Vrh-niko, Ljubo Golob za prispevek k jamarski tehniki in za raziskovalne dosežke in Gorazd Grmek za aktivno delo in raziskovalne dosež-ke, zlasti v Jami pri gnezdu. Srebrne diplome so bile podeljene Mateju Mihailovskemu za potapljaške dosežke in aktivno delo v klubu, Tiborju Gedeiju za dolgoletno aktivno delo v klubu in vodenje klubskih financ, Danieli Štrempfelj za dolgoletno aktivno delo in ja-marske dosežke in Mihi Čekadi za aktivno delo v klubu in zgledno vodenje zvezinega katastra. Za konec pa smo proglasili še za zaslužne člane Jamarskega kluba Železničar Toma Vrhovca (posthumno) za izjemne dosežke pri raziskovanju zlasti potopljenega podzemlja, Špelo Klemen (posthumno) za raziskovalno in organizacijsko delo v klubu, Igorja Perparja za obsežno raziskovalno in organizacijsko delo v klubu in Petra Gedeija za dolgoletno raziskovalno, organizacijsko in umetniško delo.

Zanimivosti

Page 74: Bilten JKŽ, št. 25

�2

Po uradnem delu svečanega občnega zbora je sledil še krajši sprejem ob slanem, sladkem in opojnem, ki ga je organizirala mati županija. Žal je tudi ta potekal v njeni odsotnosti.

Redni del občnega zbora se je po kakšnem kozarcu ali dveh ali treh (za nekatere pa tudi več) kot vsako leto nadaljeval v prostorih ga-silskega doma na Poljanah poleg Cukrarne. Lačne želodčke smo nahranili z odojkom in napojili z dobro vinsko kapljico. Kot je že v navadi, je Peter Gedei večer popestril še s predstavitvijo multivizije o Ferranovi buži. Vse dogajanje je v članih podžgalo spomi-ne na čarobno mladost JKŽ-ja, ki so tudi s kakšno pikantno začimbo pogrevali družbo še dolgo v noč.

Vzporedno s slavjem in že cel mesec pred njim je v okviru 50. obletnice potekala v Mali dvorani Cankarjevega doma razstava medna-rodno uveljavljenega fotografa Petra Gedeija, ki je med drugim tudi naš član. Razstava je plod Petrovega dolgoletnega fotografskega udejstvovanja in pretanjenega občutka za

prostor in trenutek. Trud je bil poplačan z gromkim aplavzom občinstva.

Seveda pa nas ob tem prazniku niso spregledali niti mediji. O našem praznova-nju so poročali na RGL-u, Radiu Slovenija, v osrednjih slovenskih časopisih, kot sta Delo in Dnevnik, ter tematskih revijah, kot je na primer Nova proga. V prilogi Dela in Slovenskih novic Polet sta prav v tem času izšla članka Boštjana Vrviščarja o raziskavah Brezna pri gamsovi glavici in Cirila Mlinarja - Cica o zimskem potopu v Plitviških jezerih. Kakšen mesec kasneje nas je v Vranji jami, kjer smo urili tečajnike, obiskala še ekipa RTV in posnela o nas krajši prispevek.

Ob vsem tem se človeku upravičeno za-zdi, da prepoznavnost in popularnost JKŽ kot tudi jamarstva nasploh kar naraščata. Ljudje se iz teh ali onih razlogov vse bolj zanimajo za čudake, ki vsak vikend kot ob-sedeni rijejo pod zemljo in glej ga zlomka; tu in tam se najde tudi tak, ki nas razume in se klubu in dejavnostim, ki potekajo v njegovem okviru, pridruži.

Običajno.zborovanje.pri. »gasilcih«..Foto: Peter Gedei

Zanimivosti

Page 75: Bilten JKŽ, št. 25

�3

K er je gostota jamarjev na Češkem pre-segla število 10 na kvadratni kilometer

kraškega površja, so se jamarji začeli med samo ovirati. Zaradi tega je bilo treba ne-kaj storiti. Ena od možnosti je bila ta, da se omeji število jamarjev (metanje v brezna ali speleoevtanazija v jamah, bogatih s CO2). Ta, na srečo, ni bila sprejeta. Pojavila se je nasprotna ideja – razširiti delovanje jamarjev tudi na nekarbonatna območja. Ampak na katera? V magmatskih ter metamorfnih kam-ninah bi v naših razmerah našli bolj malo jam. Ostale so še sedimentne kamnine, od

katerih je najbolj pogost peščenjak. Zakaj pa ne?

Nekatere jame in votline, izoblikovane v peščenjakih, so bile človeku znane že v pre-teklosti (še pred ustanovitvijo Češke jamar-ske zveze). Že takrat so o njih pripovedovali zgodbe (o zakladih, ki so v njih skriti, in da tam tudi lahko živi hudič). Vsake toliko je kak pastir izgubil ovco, ki je nepričakova-no padla v podzemlje. Pozornost nekaterih jamarjev in tudi strokovnjakov se je tako preusmerila v te jame in začeli so se ukvar-jati s psevdokrasom. Tako se imenujejo

Psevdokraške jame v Beskidih (Češka)

.nikola.jurkoVá.

Knehynska. jama.–.najgloblja.škrbinska. jam.v.Evropi..Foto: Ivo Baroň

Zanimivosti

Page 76: Bilten JKŽ, št. 25

�4

vse oblike v podzemlju in na površju, ki so podobne kraškim, vendar so se raz-vile na drugačen način in ne z raztapljanjem kamnin. Vendar smo vseeno v bistvu jamarji, zato nas zanimajo predvsem podzemeljske oblike, torej psevdokraške jame.

Psevdokraška območja se nahajajo marsikje na Češkem. Eno od speleolo-ško najpomembnejših ob-močij so Moravsko-šlezijski Beskidi – tukaj se nahajajo t. i. škrbinske jame. To hri-bovje spada med Zahodne Karpate in je na-stalo med alpidskim gubanjem. Sestavljeno je iz fliša – tu se menjajo plasti peščenjakov in skrilastih glinovcev. Prav njegova geološka zgradba je bila osnova za nastanek jam.

Torej, kako so nastale škrbinske jame?V terciarju, ob t. i. alpidski orogenezi,

ob kateri so se dvignile poleg Beskidov tudi Alpe in Himalaja, so se nagubale debele pla-sti fliša, ki so se usedle med mezozoikom in zgodnjim terciarjem. Pri gubanju so se v kam-ninah pojavile razpoke in špranje. Ozemlje je bilo med pleistocenom zelo blizu celinskemu ledeniku, ki je sem segal s severa. Zato so tukaj prevladovali periglacialni pogoji in ka-mnine so bile izpostavljene zmrzalnemu pre-perevanju. Voda, ki je prenikala v razpoke, je v hladnem podnebju zmrznila in jih zaradi povečane prostornine razširila. Led je nastal tudi v lezikah in deloval kot nekakšen »tobo-gan«, po katerem so drseli celi peščenjakovi skalni bloki. S podrtjem odtrganih plasti po mehkih plasteh glinovcev in ledu so nastali sistemi razpočnih rovov in večje votline. Raz-poke so postopoma prekrile druge spolzele plasti in odtrgani bloki peščenjakov. Tudi se-daj še prihaja do pobočnih procesov – pred-vsem podpovršinskega polzenja. Stekajoča

voda odnaša na splošno manj odporne plasti gli-novcev, kar povzroča po-mikanje ter padanje velikih skalnih blokov.

Kako pa izgledajo take psevdokraške jame?

Večinoma so sestavljene iz ravnih rovov, ki predsta-vljajo razširjene razpoke, in so dolgi nekaj deset me-trov. Bolj zapletene jame so sestavljene iz sistemov križajočih se škrbin in dvo-ran, dolgih od 300 do 400 metrov. Razširjene razpoke imajo včasih nekaj metrov

globoka brezna, ter visoke razpočne dvora-ne. Škrbinski rovi se po navadi pravokotno križajo, njihovi stropi so iz monolitne plasti peščenjakov ali prosto vklinjeni bloki. Jam-ska tla so pokrita z glinami, ki so sem prišle s padavinsko vodo ali pa s škornji jamarjev.

Beskidski psevdokras spada v razredu pe-ščenjakov med največje na svetu. Trenutno je tam registriranih 28 pomembnejših jam. Največja jama v Beskidih je Cyrilka (dol-ga 370 m), ki je hkrati najdaljša škrbinska jama na Češkem. Najgloblja pa je Knehyn-ska jama. Globoka je 57,5 m. To pomeni, da je v svojem razredu najgloblja v Evropi. Je skupek navpično položenih razpočnih rovov in votlin, njena dolžina naj bi bila 280 m. V njeni notranjosti je skrito tudi najgloblje psevdokraško brezno (13 m).

Posrečilo se mi je obiskati obe jami. Prisrč-no, a ni tako lahko, kot se zdi. V jami se ves čas oziraš in opazuješ preteče skalne bloke pod tabo in nad tabo in se bojiš, da ne bo prav tebi padla na glavo kaka takšna, več ton težka gmota. Za nameček na tleh ni samo blato, ampak tudi spolzko, kdo ve koliko staro listje. Premagovanje tistih velikanskih blokov na dnu jam je marsikdaj plezalsko delo.

Torej, psevdokraški jamarji – zdař bůh!

Knehynska. jama...Foto: Josef Wagner

Zanimivosti

Page 77: Bilten JKŽ, št. 25

�5

P okud řekneme kras v České republi-ce, většina jeskyňářů si vzpomene na

Moravský kras, někdo možná zná ještě naše další nejvýznamnější a největší krasové úze-mí, Český kras. Avšak kromě těchto dvou oblastí je zde i spousta větších či menších nebo úplně maličkých vápencových ostrův-ků rozesetých po celém území ČR, ve kterých najdeme řadu krasových jevů, hlavně jesky-ní, z niž ty nejzajímavější jsou zpřístupněny veřejnosti. Některé z nich byly vytvořeny ve vápenci, jiné v mramoru či dolomitu nebo jeskyně s aragonitovou výzdobou.

Jedno takové malé krasové úze-mí s půvabnými jeskyněmi leží na severovýchodě ČR, blízko polské hranice, na území bývalých Sudet. Proto bylo také v rámci karsologické-ho členění ČR nazváno kras východ-ních Sudet. Tvoří jej malé vápencové ostrůvky a pruhy, které pokračují i za českou hranici, do Polska (jaskinia Nied-zwiedza).

Tyto vápence jsou devonského stáří, při pozdějších horotvorných pochodech byly metamorfovány a roztrhány na kry. Zdejší mramor je velmi kvalitní. Již od 19. stol. se těžil a stále ještě těží v několika lomech pro stavební a dekorační účely. Pro svou krásu bývá také nazýván slezská carrara.

Krasovění bylo vázáno na období klidu mezi horotvornými pochody. Největší roz-voj tohoto procesu nastal v tropickém kli-matu paleogénu (terciér), v mnohem menší intenzitě však pokračuje dodnes. Velký vliv na charakter krasových procesů měl severský pevninský ledovec, který v pleistocénu (kvar-tér) zasáhl až na toto území. V důsledku toho došlo k setření typických povrchových jevů,

docházelo také k hlubokému promrzání až do hloubky 30 m a řícení jeskynních stropů a stěn. Vývoj jeskyní silně ovlivnily i pohyby podél významného regionálního zlomu, kte-rý zde probíhá. K pohybům na tomto zlomu dochází i v současnosti.

Povrchové krasové jevy jsou omezené. Vyskytují se zde malé, mělké závrty (průměr 2 – 3 m, hloubka do 0,5 m) a několik hlubších závrtů (průměru 10 – 15 m a hloubce 5 m),

malé poloslepé údolí, kde se pod 5 m vyso-kou skalní stěnou ztrácí občasný malý tok.

Nachází se zde okolo 30 malých jeskyní, z nichž mnoho nedosahuje ani 10 m, obvyk-lá délka je několik desítek metrů. Největším systémem je turisticky zpřístupněná jeskyně Na Pomezí (přes 1000 m), druhá velká jes-kyně, j. Na Špičáku, je také zpřístupněná. Většina jeskyní vznikla rozšiřováním puklin srážkovou vodou, pouze v některých starších geologických obdobích mohly být dočasně protékány podzemními toky. Několik jes-kyní bylo vytvořeno aktivním tokem, který jimi stále protéká, Tyto jeskyně mají typický,

Malé ale naše (kras východních Sudet, Česká republika)

.Viola.altoVá.

Zanimivosti

Page 78: Bilten JKŽ, št. 25

��

tunelovitý tvar chodeb, jejich průměr je cca 2 m, na stropě jsou facety. Typické pro zdejší jeskyně jsou řícené stropy a stěny, což je výsledek působení hlubokého promrzání v ledových dobách a aktivní tektoniky.

Nejvýznamnějším jes-kynním systémem je j. Na Pomezí, která je nej-delší jeskyní v mramoru v ČR. Byla objevena ve 30. letech 20.st. při těžbě v lomu. V r. 1950 byly zpřístupněny veřejnos-ti. Délka celého systému je asi 1000 m, pro-hlídková trasa měří 530 m. Je to typická puk-linová jeskyně s úzkými chodbami. Má boha-tou krápníkovou výzdobu. Druhou největší jeskyní je jeskyně Na Špičáku. Je to nejstarší písemně doložená jeskyně ve střední Evro-

pě (z r. 1430). Na konci 19. st. byla zpřístupněna veřejnosti. Celková délka je přes 400 m, zpřístup-něných je 230 m (je pří-stupná i pro vozíčkáře). Vývoj krasových prostor byl výrazně ovlivněn tav-nými vodami ledovce, které daly jeskyni koneč-nou podobu a chodbám charakteristický srdcovitý profil (tzv. laugdecken). Vznikly působením kon-vektivního proudění stag-

nujících vod). I když je toto území malinké a s omeze-

nými krasovými jevy, jejichž rozměry mohou ve srovnání se Slovinskem vzbuzovat úsměv i lítost, mají všechno to, co nás jeskyňáře přitahuje, skrytou krásu podzemních prostor, nádech tajemství i příslib naděje.

Majhne ampak naše (kras Vzhodnih Sudetov, Češka)

Kras na Češkem ni samo Moravski kras pri Brnu ali Češki kras pri Pragi, temveč tudi polno majhnih apnenčastih otočkov, v katerih so se kraški pojavi bolj ali manj razvili. V nekaterih od teh ozemelj se nahajajo večje jame, čeprav so v primerjavi s Slovenijo res majhne. Najlepše in najbolj zanimive so odprte za javnost. Eno takšnih ozemelj se nahaja v severovzhodnem delu Češke blizu meje s Poljsko, v majhnih otočkih devonskih kristalnih apnencev (v marmorjih).

Najbolj intenzivno zakrasevanje je bilo tukaj v tropskem podnebju paleogena (terciar), v pleistocenu je prišel do tega ozemlja celinski ledenik s severa. Zato tukaj površinski kraški pojavi niso tako pogosti. Globoko zmrzovanje je imelo velik vpliv tudi na razvoj in značaj jamskih prostorov.

Tu se nahaja okrog 30 jam, njihova dolžina je najpogosteje do 10 m, nekatere so dolge največ nekaj deset metrov. Največji jamski sistem je za javnost odprta jama Na Pomezi, ki je dolga okrog 1000 m in ima lepo kapniško okrasje. Druga največja (tudi za javnost odprta) je jama Na Špičaku (dolžina 400 m). Ta jama je z najstarejšo omembo v pisnih virih (1430) v srednji Evropi. Rovi s srčastim profilom so edinstveni (laugdecken), nastali so zaradi konvekcijskega kroženja stagnirajoče vode.

Čeprav so te jame majhne, imajo svoj čar in se jih splača pogledati.

Izvleček

Zanimivosti

Page 79: Bilten JKŽ, št. 25

��

K er je varovanje kraškega ozemlja po-membno tako za ohranjanje pitne vode,

organizmov in neokrnjene narave kot za znan-stveno proučevanje in dopolnjevanje znanja o delovanju kraškega sistema, sem se v okviru seminarske naloge na fakulteti (Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) ukvarjala z vplivi turističnega in jamarskega obiskovanja na podzemne jame. Na tem mestu povzemam nekaj mnenj jamarjev, ki sem jih dobila na podlagi anketiranja (numerus je bil 32).

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na zako-nodajo, povezano z varovanjem podzemlja. 91 % anketiranih jamarjev je odgovorilo, da so seznanjeni z zakonodajo o varovanju pod-zemnih jam. 72 % jih je mnenja, da so jame zakonsko dovolj zaščitene, kar 81 % pa, da se zakoni ne upoštevajo dosledno. Kot razloge za neupoštevanje predpisov so navajali, da ni dovolj nadzora nad dejanji posameznikov in dejavnostmi skupin, saj tudi ni ustreznih »služb«, ki bi nadzor in ukrepe na terenu izvajale. Mnogi so bili mnenja, da se pogosto prav jamarji, iz prevelike želje po osvajanju novih jamskih predelov, kljub poznavanju predpisov, teh ne držijo. Tako prihaja v jamah do razširjanja ožin, vrtanja v sigo, lomljenja kapnikov, včasih za seboj ne odstranijo niti lastnih smeti. Pri tem je treba navesti, da so takšni jamarji v manjšini in da si večina, upam, prizadeva, da bi za seboj puščala čim manj sledi. Veliko anketiranih je tudi mnenja, da je velik problem neosveščenost lokalnega prebivalstva, saj ti kljub urejenemu odvozu smeti še zmeraj pogosto odlagajo odpadke v bližnja brezna in vrtače.

88 % anketiranih jamarjev meni, da obi-skovanje jam vpliva na jamski prostor, od tega jih je 75 % prepričanih, da so vplivi negativni.

Naslednje vprašanje se je glasilo, ali so bolj obremenjene turistične ali neturistične jame. Odgovor na to vprašanje je težji, kot se na prvi pogled morda zdi, saj je treba upo-števati vrsto dejavnikov, ki vplivajo na jame: število obiskovalcev, pogostost obiskovanja, način obiskovanja, dejavnosti v jamah, nad-zor nad jamo in nenazadnje tudi značilnosti same jame. Tako tudi ni presenetljivo, da se je zgolj 63 % jamarjev odločilo, da so bolj obremenjene turistične jame.

84 % jih meni, da turistične jame vplivajo pozitivno na razvoj kraja, kjer se jama na-haja. Polovica anketiranih je odgovorila, da se uporaba jam v turistične namene splača tako iz ekonomskega kot iz naravovarstve-nega vidika (72 % jih meni, da se splača iz ekonomskega, in 53 %, da iz naravovarstve-nega vidika). 81 % tistih, ki menijo, da je uporaba utemeljena na podlagi obeh vidikov, je koristnost turističnih jam argumentirala s tem, da se tako obremenjuje zgolj nekaj jam, vendar to odtehta širjenje zavesti in znanja o kraških jamah. Anketirani jamarji pa so prepričani tudi, da obremenjevanje ni tako močno, če upravitelji za jame dovolj vestno skrbijo. 60 % jih je tako prepričanih, da jame lahko varno uporabljamo v turistične namene.

Pri naslednjih petih vprašanjih so se ja-marji odločali med vrednostmi od ena do pet glede na predloženo lestvico. Ena je po-

Mnenja jamarjev o vplivih obiskovanja jam

na jamski prostor.Mateja.Ferk.

Zanimivosti

Page 80: Bilten JKŽ, št. 25

��

menilo nepomembno, dva manj pomemb-no, tri srednje pomembno, štiri pomembno in pet zelo pomembno. Pri vprašanju, kako pomembne so jim jame, jih je največ izbra-lo vrednost pet ali štiri. Glede pomembnosti efektivne zaščite jam jih je prav tako največ izbralo najvišjo vrednost, kar pomeni, da jim je zaščita jam zelo pomembna. Anketi-rani so bili mnenja, da je turizem srednje pomemben dejavnik pri uničevanju jam in da pomembno vpliva na razvoj okoliških kra-jev. Prav tako se jim zdi, da bi bil razmah jamskega turizma pomemben dejavnik pri nadaljnjem škodovanju jamam.

Naslednji sklop vprašanj se je nanašal na ocenjevanje domnevane stopnje vplivanja obiskovanja jam na kraške procese, kot so korozija, izločanje sige ... Vpliv so vredno-tili z vrednostmi od ena do pet, kjer je ena pomenilo najmanjši in pet največji vpliv. Stopnjo vplivanja na jame so ocenjevali v naslednjih primerih: občasen obisk jamar-jev, pogost obisk jamarjev, pogost obisk ja-marjev in zmeren obisk turistov, turistično zelo obiskana jama, lahko dostopna jama, nezahtevno brezno, zahtevna jama, zahtev-no brezno z več vertikalami in od društev zaprte jame. Za najnižjo vrednost (vplivi so najmanjši) se je večina odločila v pri-meru občasnega jamarskega obiskovanja jam (63 %), v primeru zahtevnih jamah (52 %), zahtevnih brezen z več vertikala-mi (58 %) in v primeru, da je jama zaprta s pravilno nameščenimi vratci (47 %). Z najvišjo stopnjo vplivanja je večina (34 %) ocenila turistično zelo obiskane jame. Pri ostalih primerih so se mnenja anketiranih zelo porazdelila in so se povprečno gibala okoli vrednosti tri.

Prav tako so anketirani na enak način ocenjevali domnevano stopnjo vplivanja na jamski habitat ob enakih pogojih. Odgovori

so bili podobni. Za vrednost ena se je veči-na odločila v primeru občasnega jamarskega obiska jam (68 %), v primeru zahtevnih jam (50 %), zahtevnih brezen z več vertikalami (73 %) in v primeru od društev zaprtih jam (40 %). Za najvišjo stopnjo vplivanja na jam-ski habitat so se odločili v primeru turistično zelo obiskanih jam (42 %).

Pri naslednjem vprašanju, kaj predlagajo za bolj efektivno zaščito jam, je največ an-ketiranih predlagalo, da bi bilo v prvi vrsti treba razširiti znanje širše javnosti o procesih v kraškem podzemlju, predvsem pa prebival-cev, ki bivajo na kraškem območju. Najboljša zaščita pa bi seveda bila, da bi se naravo-varstveni predpisi, tako v zvezi s krasom in jamami kot drugi naravovarstveni predpisi, upoštevali. Predlagali so še omejevanje šte-vila obiskovalcev v jamah, pravilno name-ščanje vratic na vhode, zaprtje več jam, večji nadzor nad obiskovanjem jam itd.

Zadnje vprašanje se je glasilo, ali bi se moralo pri obiskovanju jam kaj spremeniti. 62 % jih meni, da bi bile določene spremem-be potrebne. Spremembe si anketirani želijo predvsem pri nadzoru lastnih dejavnosti, ozi-roma večji nadzor nad dejavnostmi jamarjev. Pokazali so se konflikti med jamarji samimi, oziroma med različnimi njihovimi navadami in razvadami. Čutiti je potrebo po tem, da bi jamarji še resneje nastopili pri znanstvenem raziskovanju in vložili več truda v ohranjanje kraškega podzemlja.

Na podlagi anket lahko sklepam, da ja-marji cenijo neokrnjenost kraškega podze-mlja in da je v prihodnje možno pričakovati izboljšanje trenutnega stanja, predvsem z bolj doslednim upoštevanjem naravovarstve-nih predpisov. Poudariti pa moram, da je bilo v preučevanje vključenih premalo jamarjev, da bi lahko z gotovostjo trdila, da rezultati kažejo mnenje celotne populacije.

Zanimivosti

Page 81: Bilten JKŽ, št. 25

��

B rezno pri gamsovi glavici je naše dru-štvo začelo raziskovati že daljnega leta

1969. V poletju 1972 je že bila dosežena globina 440 metrov, pozneje pa je številka narasla skoraj do vrednosti 800. »Tole se pa sliši že kar spoštljiva globina,« sem si mislil, ko sem prvič na klubskem sestanku poslušal posvetovanja o nadaljnjih odpravah. Naš na-slednji večji cilj je namreč prodor do sifona Babalu na koncu rovov Via Govic. Tam naj bi naši potapljači raziskali nadaljevanje brezna (in prodrli do Govica?!). Pred tem pa je treba v jami še veliko postoriti.

V poletju 2005 sem sodeloval na svoji prvi odpravi v »Gamsico«. Že v petek zvečer smo se iz Ljubljane odpravili Milan Ferran, Miha Staut, Miha Melink - Glumac ter jaz. Izkoristili smo dobre odnose nekaterih naših kolegov (beri Badi) in gospodarja koče na Vogarju in se v miru naspali. Po polurnem jutranjem »švicanju« v jamarski opremi smo dospeli do vhoda in se spustili v globine že ob 9. uri. Razdeljeni v dve ekipi smo dokaj hitro napredovali. Miha in Miha sta se takoj odpravila proti Night clubu, kamor sta do-stavila nekaj novih delov za bivak, midva z Milanom pa sva nameravala razširiti kritične dele jame.

Prvič sva se ustavila pred Mučilnico. Soč-ne kletvice Glumca pred menoj so mi takoj pojasnile, čemu takšno ime ožine. Vzela nama je kar nekaj časa, toda trud je bil poplačan in na koncu se je odluščil pošten del skale. Še nekaj zamahov s kladivom in Mučilnica je postala le še učilnica. Sledilo je spuščanje do Blatnega rova, na dnu katerega so naju čakali Žulji. Zame so bili to prvi me-andri. Brez večjih problemov sem se zbasal mimo zavojev, ki so ravno prav podmazani z blatom iz Blatnega rova. »Ah tile zloglasni meandri, to pa res ni nič posebnega,« sem si

mislil in nadaljeval proti Bermudam. Vendar sem takoj, ko sem se pririnil do tja, ugotovil, da sem prehitro prišel do svojih lahkomisel-nih sklepov. Hitri Milan je bil že zavoj pred mano, tako da sem le približno predvideval, katero pot si je izbral on.

Povsod je izgledalo precej ozko, pa sem kar pogumno začel z rinjenjem po razpoki med ostrimi skalami, ki jih je v zavojih raz-jedla voda in oblikovala visoke meandre. Kmalu se ustavim. Ne gre in ne gre naprej. Vprašam Milana, kako mu je za boga uspelo priti tod mimo. Svetoval mi je, naj se uležem na bok in poskusim v takšnem položaju. Ko se obračam, mimogrede zdrsnem še malo niže. Uporabim vse dele svojega telesa, od prstov na nogah do trepalnic in vendarle se uspem premakniti še nekoliko naprej. Težka »prasica« me rine globlje, kjer je meander še ožji. Kmalu se mi zatakne še čelada, tako da sploh ne morem premakniti glave. Za name-ček mi vsake toliko ponagaja še karbidka. Z nogami se nemočno odrivam od sten in kmalu v temi zadihan obmirujem: »Kaj naj naredim? Kako naj se rešim? Kamorkoli, samo ven iz tega!«

Nato se oglasi Milan in me sprašuje, kaj je z mano. Opišem mu svoj brezupni polo-žaj. Končno se vrne do mene in ugotovi, da sem začel celo nadstropje previsoko in da bo treba nazaj. Problema se je treba lotiti sistematično. Najprej sem nekako spravil »prasico« pod sabo, tako da jo je dosegel Milan in me osvobodil vsaj tega bremena. Nato se umirim, nekoliko premislim in se brez sunkovitih gibov začnem osvobajati. Pridobivam centimeter za centimetrom in končno si osvobodim glavo. Zdaj že lahko zadiham! Ritensko se počasi le prebijem na-zaj na začetek meandrov, srečen, da sem se izvil iz skalnega objema. Nekaj minut sem

Gamsova in jaz.daVid.rozMan.

Vtisi

Page 82: Bilten JKŽ, št. 25

�0

si vzel zase, da sem se pripravil za nov po-skus. Tokrat sem začel po nasvetu Milana nekoliko niže in tudi brez »prasice«, ki jo je zame tovoril še malo naprej. Umirjeno sem nadaljeval in dohitel Milana že med delom. Med mojimi akrobacijami si je ogledal že cel teren in našel nekaj kritičnih štrcljev, ki so se tudi njemu tako zamerili, da jim ne more odpustiti. Ob moji asistenci je izvrtal luknje in po pol ure plazenja naprej in nazaj po opremo sem se v Bermudih že kar udomačil in popolnoma izgubil strah.

Kmalu sva zaslišala glasove druge ekipe, ki se je že vračala nazaj. Ko sva s kladivom opravljala še zadnje lepotne popravke, sta do naju prisopihala že Miha in Miha ter dru-žno smo se obrnili proti izhodu. V manjši kamrici smo si privoščili počitek in malico. Odprem svojo »prasico« in nenadoma me preseneti oster vonj po acetilenu. Presene-čen pomolim glavo noter in zagledam lepo pobeljeno notranjost. Očitno se je v ožinah

posoda s karbidom med kladivi in ostrimi dleti za razbijanje kamna stlačila, tako da se je karbid razsul po transportki. Tudi vrečka s sendvičem ni bila več cela, zato je imela malica zelo »jamarski« okus, ampak ker sem bil lačen, mi je prav teknila.

Ker je v drugem akumulatorju vrtalnika ostalo še nekaj energije, sva jo z Milanom seveda koristno uporabila in nekoliko raz-širila še Žulje. Pot navzgor me je dodobra izmučila, še posebej zaradi težke »prasice«, pa tudi zelo uporabnega pantina takrat še nisem poznal. Sem pa podrl svoj osebni globinski rekord, zato se utrujenosti nisem sramoval. Kot zadnji sem prilezel na plano okrog 22. ure. Zunaj je bila že tema, zato so me lučke kolegov prav prijetno presenetile: »A to je že vhodni?!«

Sredi novembra smo se zopet začeli dogo-varjati o novi akciji v Gamsovo. Tokrat je bil glavni pobudnik Bole. Bivak je bil že zgrajen, naslednja naloga je torej opremljanje stopenj

Zadnja.stopnja.pred.dnom..Foto: Boštjan Vrviščar

Vtisi

Page 83: Bilten JKŽ, št. 25

�1

proti Babaluju. Boštjan me je vprašal, če bi šel zraven, in dodal, da bi šli lahko, če bo ostalo še kaj časa, tudi v Gobi; do dna! Požrl sem slino in mu odvrnil, da sem zraven.

Tako smo 19. novembra iz Ljubljane proti Gorenjski odbrzeli trije člani. Poleg mene še Boštjan Vrviščar - Bole in Miha Melink - Glumac. Na parkirišču na Vogarju nas je pričakal oster gorenjski zrak s svežimi tem-peraturami, zato smo se hitro preoblekli v našo jamarsko opravo. Za spremembo je to-krat vzpon proti vhodu prav prijal, saj nas je lepo pogrel. Ob vhodu sem se zagledal v napis na skali: –771 m +46 m. Od zgor-njega vhoda do dna meri jama torej 817 metrov.

Opremili smo vhodno brezno in se spu-stili na »toplo«. Navzdol je šlo hitro in brez problemov. Ob Polstebru, čez Zvonček in že smo se spustili v Biafro in nato do Mučilnice, ki to ni več. Sledi še nekaj stopenj do starih znancev meandrov in že si preko 400 metrov minusa. Globina raste in raste, mi pa še kar šibamo naprej. Ko smo se spustili do Obu-

pnega meandra, smo imeli ožin že počasi dovolj. Boštjan je nama novincema obljubil, da je od tu naprej jama prostornejša. No ja, nekoliko je bilo treba še potrpeti. V zadnjem delu Obupnega nas je čakala prav lepa cev, dolga kakih 15 metrov in ravno pravih di-menzij, da se jamar po hrbtu splazi skoznjo do Francijevega prehoda.

Od tu naprej se rovi in razpoke res raz-širijo. Kot smo se šalili, smo lahko iz Homo Sapiens Speleologicalis napredovali v novo vr-sto – vzravnanega človeka. Sprehodili smo se čez manjšo dvorano s skalnim podorom proti Sablinemu jezeru, kjer smo obnovili prečnico. Voda res ni globoka, pa vseeno se na vrvico za obešanje perila ravno ne gre obešati. Premagali smo še nekaj preprek in vstopili v Triglavski rov. Spremljalo nas je šumenje vode, vendar je bila jama v tem času nasploh precej suha. Miha, ki je šel tod mimo že na prejšnji akciji, je potrdil, da je bilo v tem delu veliko več vode in da prehod po dnu struge, vrezane v belo skalo, takrat ni bil mogoč. Kmalu se je rov razširil in za

Poležavanje.v.Gobiju..Foto: Boštjan Vrviščar

Vtisi

Page 84: Bilten JKŽ, št. 25

�2

vogalom smo zagledali ponjave bivaka, ki se stiska pod stransko steno. V okolici biva-ka je še kar nekaj bolj ali manj neuporab-nega orodja, loncev, vrvi in celo stojalo za fotoaparat. Smuknili smo v notranjost, da bi preizkusili zavetišče. Ko smo se udobno namestili, prižgali kuhalnik in svečo, ki jo je Miha našel nekje pod skalo, je prostorček postal kar prijeten. Nato nas je pogrela še Boštjanova juhica, ki nam je dala moči za nove podvige.

Najprej smo se lotili primarnega cilja naše akcije: opremljanja Via Govic. Poiskali smo odcep iz glavnega rova in se spustili do prve stopnje – Kovačije. Boštjan je zabil svedrovec, opremil brezno in se spustil v bučanje vode pod nami. Sledila sva mu še midva z Glum-cem. Nekje na polovici 25-metrskega spusta me je presenetila osvežitev v obliki slapu. Kar najhitreje sem se spustil do dna in zbe-žal na suho. »Ampak kako bo šlo tole gor?« sem se vprašal. Bole je za vogalom zabijal že nov svedrovec nad Čigumijem. Z Miho sva ga spet le opazovala in mraz je počasi prodiral vse globlje pod premočene kombi-nezone. Sidrišče je precej zoprno in precej časa smo potrebovali, da smo našli najboljši način za prepenjanje na vrv, ki prosto pada v 21-metrsko globino. Dno brezna je zalito z vodo. Prelep modrozelen odtenek se končuje nizko pod stropom v obliki trikotnika, tako da je misel o kakršnikoli prečnici preko vode zgolj mokra utopija. Čez jezero lahko prideš suh le v čolnu. Zdaj ko smo vedeli, kaj nas čaka v naslednji akciji, smo se obrnili nazaj proti Triglavskemu rovu. Seveda je slapič v Kovačiji poskrbel, da nam na poti ni bilo preveč vroče.

Pri bivaku smo pobrali preostalo »štrika-rijo« in odrinili dalje. Po kakih 100 metrih nas je ustavila 10-metrska stopnja. Medtem ko smo pripravljali sidrišče, sem z balkončka opazoval rov, ki se je razširil do ogromnih dimenzij. Šele ko nas je več naenkrat po-svetilo v isto smer, smo v daljavi zagledali

strop. Ko tako opazuješ podor pod seboj, ki se nadaljuje v temo, se zaveš, kako majhen si. Manjši od tiste skale tam spodaj, ki je le delček stropa, ki se podira morda že tisoče let. Rov pada pod dokaj velikim naklonom, zato je plezanje po zglajenih skalah v veli-kosti balvanov marsikje nevarno, vedno pa se najde neki prehod. Ustavila nas je nova stopnja, tokrat nekoliko višja. Boleta je od za-bijanja že pošteno bolela roka, zato smo vrv navezali kar okrog velike skale. Spustil se je v globino, nato pa zopet kletvice: »*.$.%.&.#., pa samo en meter še rabim!« Ni preostalo drugega, kot da se vrne nazaj in »zakuca« še zadnje sidrišče.

Po stopnji smo se skobacali še čez nekaj skal, nato pa čudovit pogled. Pred seboj sem zagledal ravnico, nasuto s fino mivko. Stekli smo na plato in naše vreščanje se je razlilo po celi dvorani. Končno nam je uspelo! Po 35 letih je naše društvo doseglo dno Gamso-ve glavice. Uresničile so se nam sanje naših predhodnikov. Nekateri od njih so v breznu prebili več kot teden dni, mi pa smo se po slabih dvanajstih urah valjali na peščenih sipinicah Gobija. Kakšna občutja!

Predramila nas je šele misel, da imamo nad glavo 800 metrov skalovja, brezen, ro-vov in meandrov. Z dna smo odrinili nazaj proti površju ob 23. uri in 20 minut. V bi-vaku smo si privoščili še topel čaj, nato pa nadaljevali v zmernem tempu. Brezna so se vrstila eno za drugim. Prav zares bi jih člo-vek na poti navzgor naštel vsaj trikrat toliko kot med spuščanjem. V Zvončku nam je Bole spet skuhal juhico, za kar sem mu neznan-sko hvaležen, Miha pa si je v vsem udobju privoščil celo nekaj spanca.

Na plano smo pririnili po 9. uri. Po celih 21 urah in 20 minutah jamarjenja smo od-drsali do avtov in se tam preoblekli pri –6 °C. K sreči nas je pri koči že čakala šoferka Mojca v družbi Nebojše in Badija, ki nas je po obvezni skodelici čaja in prigrizku varno pripeljala do Ljubljane.

Vtisi

Page 85: Bilten JKŽ, št. 25

�3

H abečkovo brezno, v narečju imenova-no tudi Habečkov brezen, je z globino

400 metrov najgloblje brezno idrijskega dela globokega krasa na Črnovrški planoti. Je del obsežnega jamskega sistema, ki je hidrološko povezan z Divjim jezerom, ob višjem vodosta-ju pa tudi z zaledjem Ljubljanice in Hublja.

Geološko gledano leži vhod brezna v svetlo sivem zgornjekrednem organogenem apnencu, v bližini narivnega kontakta z zgor-njetriasnim norijsko-retijskim dolomitom. Ozemlje sekajo prelomi z različno velikimi vertikalnimi komponentami premikov. Od-ločujoči hidrološki element obravnavanega ozemlja je hidrološko neprepustna obnarivna dolomitna zdrobljena cona. V notranjih pre-lomnih conah zmičnih prelomov so odlično prepustne pretrte apnenčeve kamnine. Pre-lomne cone normalnih nateznih prelomov in območij v dolomitu so zaradi manjše pretr-tosti in manjših premikov dobri usmerjevalci površinskih voda. Strukturne in hidrogeo-loške razmere v okolici omogočajo zbiranje okoliških voda in s tem nastanek globokega brezna. Iz širše okolice se vode stekajo skozi mlajše stranske rove v glavni jašek brezna.

Zaradi precejšnje globine Habečkovo brezno že od nekdaj zanima speleologe. Tržaški jamarji leta 1926 izmerijo 480 me-trov globine. Tedaj velja za eno najglobljih brezen na svetu. Zaradi napak pri merjenju predvidevajo, da voda iz sifonskega jezerca na dnu brezna odteka v izvire Vipave. Ita-lijanski speleologi celo dopuščajo možnost, da voda odteka proti dolini Kolpe in naprej proti Črnemu morju.

Slovenski speleologi ponovno izvedejo meritve v breznu in leta 1954 izmerijo 336 metrov globine do gladine vode sifonskega jezerca, kar je le tri metre nad gladino vode izvirov v Podroteji. Raziskave nadaljujejo v de-

vetdesetih letih, ko z barvanjem vode v sifonu potrdijo dejstvo, da voda iz Habečkovega bre-zna odteka v Divje jezero. Vode s Črnovrške planote se tako dokazano stekajo v porečje Idrijce in pripadajo povodju Jadranskega morja, ne pa povodju Črnega morja, kot so prvotno predvidevali nekateri speleologi.

Raziskave sifona na dnu Habečkovega brezna se v letih 1995–1997 organizirano lotijo jamarji in jamski potapljači JKŽ ter JD Idrija. V času priprav na obisk sifona v »Ha-bečku« med potopom v Divje jezero tragično premine član raziskovalne ekipe Beno Gorkič, velik ljubitelj ter poznavalec jam na Idrijskem. V nadaljevanju raziskav ekipi uspe opraviti dva potopa v sifonsko jezerce. Tomo Vrhovec julija 1997 razišče pritočni sifon dolžine 160 in globine 34 metrov. Opiše ga kot najlepši do tedaj preplavan sifon in ga poimenuje po preminulem Benjaminu. Konec avgusta 1997 v drugi akciji Tomo razišče še odtočni sifon dolžine 130 in globine 64 metrov. Globina ce-lotnega brezna je tako skupaj s preplavanim delom sifona sedaj 400 metrov.

Priprava in izvedba potopov zaradi izre-dno težavnega transporta potapljaške opre-me skozi jamo (predvsem skozi meandre) zahteva nadčloveške napore, katere ekipa uspešno premaga. Nadaljevanje raziskovanja je možno, zaradi vedno večjih razdalj in glo-bine potopov pa tudi vedno bolj zahtevno in nevarno. Vse Tomove načrte prekine njegova nenadna in nepojasnljiva smrt v začetku leta 2000, med oglednim jamskim potopom v iz-viru Boljunec nad Trstom.

Od teh zadnjih raziskav se v Habečkovem breznu ne dogaja kaj dosti. V letu 2004 ja-marski reševalci tu izvedejo usposabljanje ter vajo izvleka ponesrečenca iz globine 150 metrov, najbrž pa tudi drugi jamarji občasno obiskujejo brezno do sifona.

Habečkovo brezno.roMan.kidriČ.

Vtisi

Page 86: Bilten JKŽ, št. 25

�4

Poleti 2005 se tako nekaj članov Jamar-skega kluba Železničar odloči za obisk Ha-bečkovega brezna z namenom ogleda mo-žnosti transporta večje količine opreme do sifonskega jezerca.

20. avgusta zjutraj se zberemo in po obi-čajni kavici krenemo proti Črnemu Vrhu. Hi-tro najdemo lokacijo in primerno parkirišče. V prijetnem jutranjem soncu se opremimo in krenemo v bližnji gozd proti breznu. Kot ja-mar pripravnik imam v ekipi najmanj jamar-skih izkušenj, »Habeček« pa je precej globlji od moje dotedanje najzahtevnejše jame.

Ustavimo se v kotanji pred vhodnim breznom. Trije izkušeni jamarji zavarujejo in opremijo vhod ter se spustijo v temo. Za Urošem, Mihom in Boštjanom sem na vrsti jaz. Na robu brezna, vpet v popkovino, za-slišim glasni »frej« iz meni neznane globine. Ines, Mojca in Marko se brezbrižno zabava-jo, nastavljajoč se prijetnim toplim sončnim žarkom. Medtem ko v pričakovanju vpenjam

svoj »desonder«, ne spregledam ostrih po-gledov deklet, usmerjenih v dogajanje nad breznom. »Ne pozabi izpeti varovalne pop-kovine,« me opomni Mojca. »Ja, seveda,« si-knem nejevoljno. Nič ji ne uide. Do prvega pritrdišča po nekaj metrih dobesedno rinem vrv v še vedno nerazdelano, skoraj novo za-voro. Prepenjanje mi kljub kratki zanki ne dela preveč težav. Še zadnji pogled navzgor proti krošnjam dreves, obrat stikala na luči čelade in toplo rumeno dnevno svetlobo počasi zamenja hladna modrobela svetloba LED-diod. Na dnu vhodnega brezna v zoprni mešanici vonja po zažgani vrvi in trohnenju lesa obstanem na kupu naplavin, oziraje se po smeri nadaljevanja.

»Kje si? Je vse v redu? Pridi sem in pazi, kod hodiš,« me pozdravi Miha in odide na-prej, kjer Uroš in Boštjan že opremljata na-daljevanje jame. Počakam še na tri luči, ki počasi zamenjajo topel poletni dan za hladno in vlažno temo.

V.vhodnem.breznu.»Habečka«..Foto: Peter Gedei Začetek.prve.globlje.stopnje..Foto: Peter Gedei

Vtisi

Page 87: Bilten JKŽ, št. 25

�5

Nadaljevanje po čudovitih prostornih breznih je dokaj nezahtevno. Izza nekaj kraj-ših in daljših stopenj brez težav presežemo dvesto metrov globine. Jama se nadaljuje v obliki čistega, spranega rova večjih dimen-zij, po dnu katerega teče tudi nekaj vode. Ravno dovolj, da smo po nekaj na prosto preplezanih kratkih stopnjah mokri do kože. Pred nami sta dve čudoviti zasigani stopnji, zaključeni v velikih in ne preglobokih »kri-stalno čistih lužah«, ki nas zvito vabijo na hladno kopel. Med vpenjanjem zavore me nekaj zmoti. Ne vem več, ali je tam »fiks« ali svedrovec, se pa dobro spominjam, da aluminijasta ploščica ni bila na otip prav nič zanesljiva. Za povrh vsega pa je prav ta ploščica tudi edino, na kar je preko vpon-ke pritrjena vrv, predvidena za kakih deset metrov spusta. »Če je zdržala najmanj tri izkušene jamarje, bo tudi mene,« potihoma upam.

Hitro napredovanje po jami se kaj kma-lu upočasni s smešnim vijuganjem izredno slikovitega rova. Meandri tukaj niso ravno najhujši, kar jih poznam, vendar so vseeno precejšnja skušnjava za mojo fizično priprav-ljenost. Ni mi več do smeha in nikakor jih noče biti konec. Po zelo kratkem veselju ob njihovem koncu jama počasi preide v uma-zan, moker, sivorjav blaten rov. Tu se nas končno vseh sedem spet najde skupaj. V ozkem, umazanem rovu nastane megla, ki se dviga iz prepotenih kombinezonov. Smo pred sifonskim jezercem, 330 metrov globo-ko in približno 750 metrov daleč. Sedemo na tla. Kljub prepričevanju Mihe, naj bi malicali malo višje v čistejših delih, se nikomur ne da vstati. Iz blatnih transportk vlečemo prav tako blatno embalažo hrane in pijače. Med-tem se Boštjan navdušeno spusti do jezerca. Na njegovo provokacijo se odzove Uroš in na videz malce nejevoljno ogleduje znameniti

Spodnji.del.»Habečka«. je.splet.kratkih,.prosto.pre-plezljivih.stopenj..Foto: Peter Gedei

Tomo,.Miha. in.Dejan.pred.zadnjim.spustom.nad.sifonom. leta.1997..Foto: Peter Gedei

Vtisi

Page 88: Bilten JKŽ, št. 25

��

vhod v sifon, v katerega se namerava v bližnji prihodnosti tudi sam potopiti.

Ne dam se motiti. Potreben počitka in hra-ne si prihranim nekajmetrski spust. »Morda, če bom spet kdaj tu z drugačnimi nameni,« si po-tihoma mislim in v tistem trenutku utrujenosti resnično upam, da to ne bo nikoli potrebno.

Mraz opominja na vrnitev. Preko blatnih rovov in meandrov počasi napredujemo pro-ti površju. Marsikatero kratko stopnjo sem podcenjeval, ko smo se nekaj ur prej prosto spuščali preko njih. Nazaj mi nikakor ne gre, saj je na nekaterih mestih treba splezati več kot dva ali tri metre visoko, po povsem gladki in mokri steni, brez oprimkov, v drsečih gu-mijastih škornjih in se poleg tega še stlačiti v ožino, ki vedno ne zdrži mojih dimenzij. Pomaga mi Ines. Najprej po meni spleza nav-zgor v ožino in mi poda nazaj svojo dolgo popkovino, po kateri nato nekako splezam za njo. Gravitacija je zoprna stvar, kadar nimaš dovolj moči, da bi jo premagal. S pomočjo Ines, Mojce in Marka mi zelo hvaležnemu nekako uspe. Kmalu se odločim, da sam čim hitreje napredujem proti izhodu. Mojca mi solidarno zapleni transportko. Na njeno od-ločitev nimam nobene pravice do pritožbe. Pričakovati je, da bi prav jaz lahko postal vzrok zastojem pri plezanju po vrveh. Tako grem sam naprej proti vrvem v zgornjih delih jame, proti izhodu.

Kmalu med prostim plezanjem krajše sto-pnje grdo zdrsnem z gladke stene in hrbtno padem v eno od prej omenjenih luž. Dovolj je globoka in se na srečo le prijetno ohladim. Še ves moker pridem do ovire, mimo katere vodi ozka razpoka, ki se kaj kmalu zaključi. Nikakor ne verjamem, da bi se lahko pot na-daljevala tu preko visokih podornih blokov. Zdi se mi nemogoče brez vrvi preko njih sple-zati do vrha. Po dolgem premisleku najdem način in ta pot se izkaže za pravilno.

Ura je devet zvečer in počasi »žimarim« ob spranih stenah vhodnega brezna. Skozi sam vhod je videti krošnje dreves v zadnjih

minutah dnevne svetlobe. Še prepenjanje na predzadnjem pritrdišču, manjše težave s kratko zanko in že se lahko izpnem iz vrvi. Zunaj je trda noč. Utrujen ležem na večjo skalo pred vhodom in čakam ostale. Čez do-bre pol ure je Uroš zadnji, ki se po razopre-mljanju jame s težkimi transportkami vpenja na spodnji konec vrvi vhodnega brezna.

»Kje si, samo tebe še čakamo,« s kančkom zlobe proti breznu zakliče Boštjan. Uroš hi-treje od odmeva iz jame prileti navzgor po vrvi in medtem Boštjanu omenja sorodstvo ter nekatere organe. Tako zaključita celo-dnevno prijateljsko izmenjavo večinoma iz-redno sočnih provokacij.

Akcija je zaključena. Zadovoljni in utruje-ni se »odvlečemo« do parkirišča, preobleče-mo, pospravimo opremo in počasi krenemo proti »CH« na pisanje našega legendarnega B-zapisnika.

Ob večerji se strinjamo, da so leta 1997 upravičeno ocenili potrebno precejšnjo fizič-no in strokovno usposobljenost za nadaljnje raziskovanje »Habečka«.

Ko tako premišljujem o naši minljivosti proti večnosti narave, se spomnim zgodb o še ne tako davnih dogodkih. Najtemnejša stran črnovrškega krasa in njegovih brezen je čas med in po drugi svetovni vojni. Govorice o številnih človeških ostankih v okoliških bre-znih so potrdili jamarji med raziskavami iz začetka sedemdesetih let. Prav ta voda, ki teče skozi Habečkovo brezno ter ovira raz-iskovanje, je predvidoma glavni razlog, da le to brezno ni bilo nikoli uporabljeno kot grobišče za poboje vojakov in civilnega pre-bivalstva. Strah pred onesnaženjem izvirov pitne vode v dolini je zločince vodil v izbiro primernejših, suhih jam, kot so Andrejčkovo, Ajharjevo in še marsikatero drugo brezno v okolici. Tovrstne najdbe jamarjem, speleo-logom ter vsem drugim obiskovalcem jam še dandanes puščajo slab priokus ob obisku naravnih lepot krasa, ki smo ga bolj kot ka-darkoli dolžni ohranjati za zanamce.

Vtisi

Page 89: Bilten JKŽ, št. 25

��

V se se je začelo z Ines, ko je s svojim znanim stavkom: »Klok bo spet ne-

kaj snemal, pa išče mladega fanta, študenta; mora bit visok, suh, lep ...« začrtala mojo pot filmskega igralca. Željan nove avanture (takrat nisem vedel, v kaj se spuščam), se nisem dolgo upiral.

Na prvem sestanku mi je Primož Jakopin - Klok, scenarist, režiser, snemalec, kostumo-graf in masker (vse v eni osebi), predstavil scenarij za svoj igrani dokumentarec z delov-nim naslovom Mačja jama. Ta govori o skupi-ni štirih jamarjev, ki se z vlakom odpravijo na obrobje Planinskega polja iskat novo jamo. Po dolgotrajnem iskanju jih nato domačin napoti do novega udora, kjer res najdejo vhod v obsežen jamski sistem.

Ponujena mi je bila glavna vloga in jaz sem jo z veseljem sprejel. Igram Marka, študenta gradbeništva. Kot vodja odprave sem (skoraj vedno) na čelu četice. Ob meni igrajo še Petra Gostinčar (Metka), Blaž Bezek (Janko), Janez Pucihar (Matej) in Jernej Petrovčič (doma-čin, v stranski vlogi). Snemaje je potekalo v Mačkovici (Laze pri Planini) in njeni okolici. Zunanje kadre smo posneli v dveh dneh.

Prvi dan smo se sprehajali po gozdu in odkrivali luknjo za luknjo. Drugi dan pa je bil veliko bolj zanimiv, saj smo se v Logatcu vkrcali na vlak in se odpeljali do naslednje postaje v Planini. Kako so nas gledali potniki, ni treba govoriti. Nato pa je prišlo snemanje v sami jami, za katerega je bilo rečeno, da bomo potrebovali tri dni, v resnici pa smo jih šest.

V jamo se spustimo po vrvi. Na vhodu v Mačjo jamo (slučajno) najdemo mačka in nato nadaljujemo po rovu navzdol. Da ne bi bil film preveč dolgočasen, imamo raz-lične monologe in dialoge. Nato pridemo v Malo dvorano, ki jo sprva krstimo za Veliko. Nato se odpravimo po »srednjem« rovu proti

Mačja jama.Miha.Melink.

Pod.dimnikom..Foto: Primož Jakopin

Posvet.pred.sobico..Foto: Primož Jakopin

V.Mali.dvorani..Foto: Primož Jakopin

Vtisi

Page 90: Bilten JKŽ, št. 25

��

Kaminu in skozi bližnjico v Veliko dvorano. Tam vsi navdušeni nadaljujemo proti dnu, kjer imamo ob jezercu malico.

Nato nadaljujemo proti F-rovu. Tam se jaz obrnem in odhitim po karbid, ki smo ga pusti-li pred vhodom, ostali pa nadaljujejo proti Bla-tnemu rovu. Vmes debatiramo o marsičem. Nato se vsi skupaj spustimo v brezno in se spet znajdemo v Veliki dvorani, povohamo v Vzhodni rov in se odpravimo proti izhodu. Ob tem najdemo Laški rov. Da ne bi česa zamu-dili, se seveda odpravimo še v njega. Ta nas pripelje do Male dvorane, kjer skačemo od veselja, ker smo odkrili tako zanimivo jamo. Ko pridemo iz nje, je zunaj že trda noč.

Naj za konec naštejem še nekaj zanimi-vosti o filmu. Snemati smo začeli 1. junija, zaključili pa 31. oktobra. Dolžina filma bo 90 minut, pri snemanju je sodelovalo 25 so-delavcev, 2 naša, 20 pa iz DZRJ Ljubljana. V filmu igram vodjo odprave, čeprav na za-četku snemanja še nisem imel opravljenega niti izpita za jamarja pripravnika. Na vsakem

snemanju smo jedli pršut in mozzarello. V scenariju je bilo najprej predvideno zabijanje svedrovcev, vendar smo zaradi varstva na-rave uporabili kline. Črtan je bil tudi prizor, kjer gre Matej na veliko potrebo in po naklju-čju odkrije nadaljevanje jame. V jamo smo hodili s »cekarjem«, v katerem smo prena-šali akumulatorje za svetilke in malico. Glo-blje kot smo v jami, bolj čiste kombinezone imamo. V času snemanja tudi ni bilo vode v jezercu, zato smo morali v ponvice točiti vodo, iz katere sem nato pil. Najbolj zabavni in zahtevni kadri pa so se snemali v kaminu v Veliki dvorani, kjer sem moral štirikrat na vrv (cca. 30 m). Najbližje nesreči pa smo bili, ko sem v zadnjem kadru filma na vhodu sprožil kamen (cca. 15 × 10 × 10 cm), ki je ferajnsko čelado (in mojo glavo pod njo) zgrešil za slab meter in pol.

Drugače je bilo snemanje sila zabavno in zanimivo, zato se že veselim (morebitnih) novih vlog. Upam, da naslednjič v železni-čarski režiji.

Pod.kaminom.na.začetku.F-rova.v.Mačkovici..Foto: Primož Jakopin

Vtisi

Page 91: Bilten JKŽ, št. 25

��

P redno sem postal jamarski bruc, sem bil nekajkrat v jamah. Kot turist, seveda.

Bil sem v takšnih, kjer sedeš na vagonček in ti za to pristojna služba razkaže »ponos« Slovenije, na koncu pa ti ponudi še kopico suvenirjev. Bil sem tudi v takšnih jamah, ka-mor bi se lahko zapeljal vsaj s kolesom, če že ne z avtom. Po takih dogodivščinah si lahko rečeš: »Biti jamar pa res ni naporno.«

Prva prava »ekspedicija« se je zgodila kaj kmalu po obisku kluba. Šli smo v Petrovo jamo. Vedel sem, da se ne bomo šli turiz-ma, vendar česa takega nisem slutil. Prvo vprašanje, ki se mi je porajalo pred vhodom, je bilo, kako za vraga naj se stlačim v tako ozko luknjo. Kasneje sem ugotovil, da je to bil šele začetek, ki niti slučajno ni primerljiv z nadaljevanjem. V tem dnevu sem se toliko »prepuzal«, kot se nisem v celem življenju skupaj. To je pač logična posledica profesi-onalizacije slovenske vojske. Vsaka dvoranica

me je torej neznansko razveselila. Kapniki, zavese idr. bi v tem primeru delovalo kot kič, saj je bilo vse, kar sem potreboval, vertikala – horizontala v kupu blata me je ubijala. Po-tem pa me je ubila ravno vertikala.

Po šesturnem »krtarjenju« me je čakal še zadnji podvig – izhod. Ko sem z zagozneno nogo tičal sredi navpičnega rova in se nisem mogel premakniti niti za ped, sem doživel krizo. Naenkrat mi je bila Freudova teorija o tanatosu povsem jasna. Najraje bi se zjokal in v takšnem položaju ostal, vendar sem vedel, da moram ven. Na srečo sem imel ob sebi ljudi, na katere sem se lahko zanesel in jim zaupal. Uspelo mi je. V bistvu moram reči, da nam je uspelo. Na koncu te avanture sem bil popolnoma izčrpan – tako fizično kakor tudi psihično. Kljub naporu sem ugotovil, da je to to in da želim nadaljevati. In nadaljeval bom, saj želim sam prispevati k raziskovanju jam, vendar z mikrobiološkega vidika.

»Ko turist postane jamar« ali »Brucova izpoved«

.rok.tkaVC.

V.slepem.meandru.Petrove. jame..Foto: Peter Gedei

Vtisi

Page 92: Bilten JKŽ, št. 25

�0

Č e živiš ob vodi, te vedno kaj neprije-tnega preseneti, se pa take stvari lahko

razvijejo v veličastno tradicijo. Tako se je nekoč zgodilo, da je pri »Primo-

ški malenci« pričel popuščati jez. Nekako se je odločil, da bi se malo podrl. Leta in voda so naredila svoje. Ker je bilo treba nekaj sto-riti, sem predlagal kolegom v »ferajnu«, kako bi bilo, če bi malo kamne navalili nazaj na jez in mu tako podaljšali življenje.

Rečeno, storjeno. Jez smo popravili in stvar zaključili s piknikom ob Kolpi, zadaj za mlinom. Mimogrede, še sedaj se kar dobro upira času in Lahinji. To akcijo smo imeno-vali »ekološka akcija« in kar nekaj časa se je tako imenovala.

Prepričani smo, da so jezovi na rekah, ki so bili nekdaj del gospodarske dejavno-sti, pomemben element hudourniških zadr-ževalnikov, pa tudi pri prečiščevanju voda imajo svoj vpliv. Voda, ki teče preko jezu, se namreč speni in absorbira kisik, kar ima posebno ugoden vpliv na samoočiščevalno sposobnost. To je še posebej pomembno pri počasi tekočih rekah, ki tečejo mimo nase-

lij, ki nimajo prav posebej vzorno urejene kanalizacije. In Lahinja je ena tipičnih takih rek. Upam, da smo pri ekologih zaradi tega dobili kako pozitivno točko, če bodo to brali po nekem naključju.

Akterjem tega ekološkega dejanja je oči-tno stvar postala všeč, zato so naslednjo pomlad previdno pričeli spraševati, ali je jez še potreben popravila in če bi ponovili »ekološko akcijo«. Beseda je dala besedo in stvar smo ponovili.

Ko se je zopet leto obrnilo, pa so ferajnski mačkoni že prišli z idejo, ali morda ne bi imeli kakega zaključnega piknika tam na sotočju Lahinje in Kolpe. »Morda bi malo tudi kak ka-men zvalili nazaj na jez,« so pristavili, »da bi stvar vendarle imela lepši zunanji smisel«.

In tako se je rodil »redni letni piknik ob Kolpi«.

Kateri »tradicionalni« je bil že letos, men-da ni čisto jasno. Jasno je bilo samo, da je kislo poletje čas za izvedbo premaknil daleč tja v julij. In še to tako, da smo ga najprej napovedali, pa potem preklicali in še kasneje zopet napovedali. No ja. Sreča hrabrih ne

zapušča in tako se je zgodilo čudovito vreme in veličastna ferajnska prireditev.

Iz vsebine prireditve samo nekaj utrinkov. Jagenjček, go-laž in pijača niso potrebni po-sebnega poudarka, ker so že stalnica dogajanja. Morda to-liko, da so že zjutraj pridivjali prvi jamarji, zmetali na travnik kup robe in izjavili, da gredo v jamo, da pa je ekipa, ki je za-dolžena za pomoč, že na poti. Potem jih ni bilo več.

Ekipa na poti pa nedose-gljiva. Sestavljala sta jo: Badi

Utrinki kolpskih avantur.iztok.trČek.-.jolBe.

Krst.novega.klubskega.čolna..Foto: Uroš Ilič

Vtisi

Page 93: Bilten JKŽ, št. 25

�1

in Dane. Preveč gostiln na poti, da bi človek lahko pričakoval hitro in učinkovito pomoč.

Jagenjček surov, drva nenasekana, pija-ča nepretočena, mize in stoli nepostavljeni. Skratka nič. Pa se je zgodilo, da so tisti tipi iz jame in še množica drugih prišli prej, kot ekipa za pomoč. Ob vstopu na prireditveni prostor sta jih pozdravila strogo zavezujoča prometna znaka. Delo na cesti in prepove-dano bruhanje. Slednji sicer še ni uveden v zakon o varnosti v cestnem prometu, je pa na dobri poti, da bo kmalu. Pa tudi jagenjček je na koncu pričel dobivati pravo barvo.

Nadaljnji program je potekal gladko. Med pitjem in hranjenjem smo tako kot že dve leti zapored navezali Hrvaško na Evropo. To se pravi en konec vrvi na topol na hrvaški strani, drugi konec na domači oreh in po-tem krepko zategovanje. Pa ne v upanju, da bo Hrvaška popustila, ampak zato, da smo priredili tekmovanje v prostoročnem pleza-nju po vrvi čez vodo. Tekmovanje je v celoti

uspelo, predvsem v smislu zanimive figura-like. Na splošno odobravanje publike je bilo izvedenih nekaj zares atraktivnih padcev v Kolpo. Mimogrede, Kolpa je imela tiste dni kakih 22 °C in je bila po mnenju domačinov še prehladna za kopanje.

Mojca Vrviščarjeva pa je bila prva dama tega tekmovanja, saj je kot prva ženska uspe-la preplezati kakih šestdeset metrov dolgo pot. Da je bila stvar bolj pestra, je svojo spre-tnost pokazal še sosedov Željko, ki pa je pri tem izvedel še umetniško figuro, za katero bi vsaka tekmovalna komisija pristavila čisto desetko. V vodo pa ni padel, ker je izjavil, da ne mara mrzle vode.

Medtem je potekala delavnica za pripra-vo mojita, pijače slavnega pisatelja Ernesta Hemingwaya iz časov njegovega bivanja na Kubi. Žal je bila delavnica omejena s količi-no kubanskega ruma in se je dokaj zgodaj zaključila. Da ne bo preveč ugibanja, kako se to napravi, bomo podali kratek recept.

Podmladek.JKŽ..Foto: Miha Čekada Vrvne.piruete.nad.Kolpo.Foto: Miha Čekada

Vtisi

Page 94: Bilten JKŽ, št. 25

�2

Za mojito, za eno osebo potrebujemo:Obvezno:- nekaj lističev in vejic sveže mete- sok polovice limone- žličko ali dve (stvar okusa) rjavega trsne-

ga sladkorja, lahko pa tudi več- 0,5 dcl belega kubanskega ruma (za silo

gre tudi z Bacardijem)- nekaj rezin limete- nekaj kock ledu (še bolje drobljeni led)- sodavico (obvezno)- visok kozarec, žličko in slamicoNeobvezno:- ležalnik ali vsaj udoben stol- plažo s palmami (v pomanjkanju tega

tudi senčno teraso, travnik ob vodi ali podobno)

- ščepec volje za uživanjePriprava:1. V kozarec damo nekaj lističev mete, jih z

žličko malo potolčemo.2. Dodamo limonin sok, sladkor in rum ter

pomešamo.3. Dodamo led in nekaj koščkov limete in v

kozarec nabrizgamo sodavico.4. Z ostanki limete in vejicami mete okrasi-

mo kozarec.5. Zapičimo v pijačo slamico, se zleknemo v

ležalnik in tiho uživamo. Zraven se poda kubanska glasba.Ko je bila končana delavnica

za pripravo mojita, smo izvedli »službeno« testiranje novega čolna. Izkazal se je kot zelo uporaben za štiri ljudi, saj v tem primeru pluje kakih deset centimetrov pod gladino. Z dve-ma na krovu pa je veličasten kot Sinji galeb. Najbolj uporaben pa je bil kot bazenček za utrujene protagoniste. Nekateri so ga v celoti izkoristili.

Svet je urejen tako, da se vse lepe stvari prehitro končajo. Tudi ta zabava se je končala in treba

je bilo pospraviti razdejanje za seboj. Posledi-ca je bila polna samokolnica plastičnih kozar-cev, krožnikov in skodelic ter praznih pivskih pločevink, ki je romala na ekološki otok.

Če analiziramo posledice te prireditve, moramo ugotoviti, da je to primeren priče-tek poletja v JKŽ, saj se po navadi potem malo raztepemo na vse konce in kraje, tako da bi bilo zelo težko brez njega dočakati lu-ciferovanje. Pa tudi dokaj primeren test pred iniciacijo mladih jamarjev je lahko.

Namesto epiloga:Vsi udeleženci, ki se tisti večer na pikniku

spravljate v spalne vreče, se niti ne zavedate nevarnosti, v katero se podajate. Kolpa ima namreč to dobro lastnost, da lahko jeseni, ob posebnih pogojih pa tudi v drugih letnih ča-sih, naraste za več metrov. Letošnjo jesen je narasla za dobre štiri metre in travnik, na ka-terem postavljate šotore, je bil globoko pod vodo. Zato priporočam v prihodnje spanje na blazinah za napihovanje, saj le tako lahko doživite nočno potovanje do hidroelektrarne (munjare) Ozalj. Priložena slika je iz oktobra 2004, ko so bile razmere kar znosne. Letos je bila voda za kak meter višja in če ste kaj pozabili na travniku, najdete na uradu za najdene predmete v Karlovcu. Pa lep pozdrav in na svidenje na prihodnjem rednem letnem pikniku ob Kolpi.

Jesenske.poplave..Foto: Igor Šimec

Vtisi

Page 95: Bilten JKŽ, št. 25

�3

M rzlo soboto v marcu zgodaj zjutraj zazvoni mobitel. Ves zaspan zaradi

»kratke noči« le zabrundam: »Kaj je?«»Tu Marko z Vogarja. Kdaj se boš kaj ogla-

sil? Nujno rabim enega jamarja.« Previdno vprašam: »Hm, kaj se je pa zgodilo?«

»Veš, pri vikendih se je nekaj udrlo, pa bi bilo treba malo pogledati.«

Na hitro obljubim in se res čez 14 dni z bratom pojaviva na Vogarju. Po obveznem zajtrku, »tekočem« seveda, se z Maretom odpraviva iskat to famozno brezno.

Iščem, lazim, gazim, se prevračam po sne-gu, luknje pa nikjer. Mare izvleče mobitel in po dolgem klicanju vsaj približno veva, kje naj bi bila. Seveda pred nosom, tik ob gozdni poti nekaj metrov od naju. In res zagledam luknjo, pol metra globoko in meter široko. No ja, prav grozna ni videti. Previdno stopim v luknjo, s kolom drezam levo desno in res je zadaj nekaj votlega. Maretu obljubim: ko sneg skopni, spet pridem. Spotoma pogleda-va še eno jamico nekaj višje pod steno, okoli

tri metre globoko, kjer prehod do vode zapira velika skala. Zakaj, ugtoviva z Nebojšo v eni od naslednjih akcij. Pa o tem kdaj drugič.

Ob naslednjem obisku jame ugotovim, da se rov veča. Nahecam Boštjana in Moj-co, malce prerinemo po blatu, pomerimo in rovov je že okoli 15. Vhodni del kar preveč spominja na klasične dolenjske jame. Ta bla-tni užitek smo si privoščili samo na vhodnem delu. Kasneje blato izgine.

Čez teden dni prepričam Nebojšo in Jolbeta za akcijo, na kateri se prebijemo v

manjšo kapelico velikosti 3 × 4 m, iz katere vodi rov poševno navzdol v naslednjo malo manjšo kamrico. Tu smo akcijo zaključili.

Naslednjič z bratom in kolegom ugoto-vimo, da je tudi na drugi strani rov spodaj votel. Slišati je bilo močno šumenje vode. Še enkrat prideva z Nebojšo, zmečeva še nekaj skal in res se spodaj rovi razvejajo v več smeri. Ampak za varen prehod bo treba odstraniti še veliko skal. Vse kaže, da nam dela v jami še ne bo zmanjkalo.

Jama na Vogarju ali Badulya.Milan.kuzMiČ.-.Badi.

Jutranji.sprehod. izpred.koče.na.Vogarju..Foto: Peter Gedei

Vtisi

Page 96: Bilten JKŽ, št. 25

�4

T ako kot vsako leto smo tudi v letu 2004 na JKŽ-ju organizirali jamarsko šolo, na

koncu katere se, za tiste, ki to hočejo, zgodi tudi izpit za pridobitev tega ali onega jamar-skega naziva. Trditev se na prvo uho ne zdi nič posebnega. Ena izmed vrlin pravega jamarja pa je previdnost in neprestano oprezanje za lu-knjami ne glede na njihov izvor. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vpeljanemu jamarju trditev zdi vredna najmanj poštenega razmisleka, saj med »tem ali onim« zeva praznina dveh let.

Naj pojasnim. Leta 2004 je bilo zadnje leto prehodnega obdobja, v katerem so kandidati lahko opravili izpit za direktno pridobitev na-ziva jamar. Leta 2003 se je namreč pravilnik o jamarskem usposabljanju spremenil. Pred tem je veljal enotni izpit za pridobitev naziva mlajši jamar. Z novim pravilnikom pa lahko vsi novi tečajniki opravljajo le izpit za naziv jamar pripravnik. Šele po preteklem obdobju dveh let in oddanih treh osnovnih zapisni-kih, na katerih je sam vsaj soavtor, pa lahko jamar pripravnik, seveda ob veščem prikazu jamarskih spretnosti, pridobljenih v preteče-nem obdobju, pridobi naziv jamar. Vsi dote-danji mlajši jamarji, četudi so bili po stažu ali starosti že pošteno v letih, so z uveljavitvijo novega pravilnika pridobili naziv jamar.

Spomladi smo torej dogovorno, kot se je to dogajalo že v prejšnjih letih, sprožili rekla-mno akcijo po fakultetah in srednjih šolah, na katerih bi utegnili med drugim poučevati vsebino, ki je jamarstvu blizu ali se na jame navezuje. Ta metoda oglaševanja pa se je v zadnjih letih izkazala kot vse slabša. Na uvo-dni dan tečaja tako ni bilo, če odštejemo Živo Hribar in Jako Kušarja - Ježa, prav nikogar. Oba sta bila člana JKŽ že prej, le izpita še nista imela opravljenega. Živa se je klubu pridružila že v letu 2002, vendar je jame obi-skovala s celo za JKŽ zmerno intenzivnostjo.

V letu 2004 pa se je odločila opraviti »ta božji izpit«, saj je bila to zadnja priložnost, da na eleganten način pride do naziva jamar. Jaka pa se ji je seveda pridružil. Andrej Stržinar, ki je bil tako kot Živa povratnik, je glede tečaja ponovno okleval in se na koncu ni odločil udeležiti izpita. Na uvodni sestanek je pri-šla tudi Nina Lapajna, »prijateljica« Inesinega brata Mitje. Slednji se je v podporo ubožici prav tako pridružil tečajnikom.

Če smo povsem natančni, se je kot kandi-datka za tečaj dva četrtka zapored pojavila tudi Mojca Polenčič. Pripeljal jo je Zvjezdan Popov Popov in ji tudi plačal članarino. Pod pretekle akcije je prijavila, da so se, ko je bila majhna, skrivali v tistih velikih ceveh pa še neko vodo je omenjala. Mogoče to spomi-nja na Nebojševe službene akcije. Mojca in Zvjezdan sta celo nagovarjala zakonca Vrvi-ščar, naj prideta živet v njihovo komuno. Po-tem ko jima je Jolbe odstopil nekaj plastenk Fante s pretečenim datumom uporabe, sta oba izginila v neznano. Prvi tečajniški akciji v Zahodni rov Predjamskega sistema se je pridružil tudi Matej Mlakar. Z izkušnjo je bil zadovoljen in se ni več pojavil.

Sprva so bile precejšnje težave z določitvi-jo ustreznega voditelja jamarske šole, saj De-jan Hladnik in Miha Celarc, ki sta naša edina inštruktorja jamarstva (tedaj še pripravnika za ta naziv) v tistem obdobju nista našla ustreznega časa. Tudi sicer so njuni zadrža-nosti botrovale prepreke načelnih pogledov na izvajanje tečaja. Zaradi tega je bil za vodjo določen Boštjan Vrviščar, Dejan Hladnik pa naj bi mu priskočil na pomoč predvsem pri treningu vrvne tehnike.

V takem vodstvenem okviru smo opravili nekaj akcij, ki so se jih udeležili tudi tečajni-ki. Že omenjene akcije v Zahodni rov Pred-jamskega sistema sta se udeležila Živa in Ma-

Jamarska šola 2004.Miha.Staut.

Izobraževanje

Page 97: Bilten JKŽ, št. 25

�5

tej. Oba sta prišla iz jame pošteno utrujena. Zatem se je Jaka udeležil akcije v Najdeno jamo, ki je potekala v sklopu obiska Jelene Čalić, tedaj tudi še poročene Ljubojević. V soboto smo jo peljali v Gradišnico, v nedeljo pa v Najdeno jamo. Jaki je bila jama všeč, le škornje namesto »bulerjev« smo mu priporo-čili za naslednjič. Zatem so bile kakršne koli aktivnosti v zvezi s tečajem za kak mesec prekinjene. Potem pa smo se odločili Jako, ki je tudi nasploh kazal še največ jamarske vneme, vključiti v proces izmere Roparske jame. V prejšnji akciji sem kot glavni merilec v njej izgubil srednji list zvezka z zapiski. Po naključju so bili ravno na njem podatki iz Ro-parske jame. Jaka si je v vmesnem obdobju že omislil škornje, jamarskega kombinezona pa še ne in je v jamo odšel z delavskim. To ga je drago stalo, saj je v jami strgal kombi-nezon, termo hlače Beti, deloma pa tudi kožo na riti. Od te akcije dalje so bile za več kot tri mesece prekinjene vse aktivnosti, povezane s tečajem. V tem obdobju smo tudi izvedeli, da izpita v pomladanskem obdobju ne bo, ker ga ni noben klub prijavil.

Sredi septembra je po zaceljenih ranah ja-marska vnema ponovno narasla. Dodatno jo je podžgala vest o absolutno zadnjem izpitu za direktno pridobitev naziva jamar. Vsled tega smo se na treh plezalnih seansah na steni v Iškem vintgarju dobili Jaka, Živa in jaz. Na prvi se nam je kasneje pridružil Miha Celarc, ki je svetoval pri tehniki prehoda čez prečko in tovariški pomoči, na drugi Boštjan, Mojca in Ines, ki so med drugim tudi sami malo potre-nirali, na zadnji pa sem jih k steni pospremil sam. Ta akcija je bila dva dneva pred izpitom. Oba sta takrat že kar dobro obvladala teorijo in prakso vrvne tehnike, tako da sem le sledil njunemu izvajanju ter tu in tam kaj svetoval. Jaka in Živa sta se naslednji dan obesila še na eno izmed dreves na griču Ljubljanskega gradu in šla na izpit. Jolbe in jaz sva jima skušala osvetliti jamarske poglede na orien-tacijo in merjenje, Boštjan jima je razložil geološke osnove jam in njihovega nastaja-nja, vedno zvesti Primož Presetnik, sicer član DZRJL, pa jima je razložil nekaj ekoloških in bioloških aspektov jam in jamarstva.

Izpit se je zgodil v soboto, 25. septembra

Matej. in.Živa. (drugi. in. tretja.z. leve).pri.slapu.v.Zahodnem.rovu.Predjame..Foto: Peter Gedei

Izobraževanje

Page 98: Bilten JKŽ, št. 25

��

Jamarska šola 2005.Miha.Staut,.ineS.klinkon.

T ečaj se je pričel 7. aprila 2005. Obisk novega rodu je bil po nekaj sušnih letih

zopet nekoliko večji. Na tečaj se je prijavilo kar 10 tečajnikov (predvsem na račun reklame na Študentski organizaciji – ŠOU). Res je. To leto smo se prvič odločili, da se povežemo s študentsko organizacijo, saj je prejšnja leta kazalo, da »incidenca« pada. 10.000 elektron-skih naslovov in telefonskih številk študentov Univerze v Ljubljani je na uvodno predavanje privleklo prijetno gručico adrenalina in jam željnih mladincev. Poleg teh pa se je v okvi-ru posebnih reklamnih akcij nabralo še nekaj duš in vse so se na ta ali oni način na uvodni dan priteple v zakloniščne klubske prostore na Ilirski ulici. Uvodno predavanje je minilo v znamenju učenja vozlov in predavanja Petra Gedeija in Ljuba Goloba (sicer uradnega vodje tečaja), podprto z bogato zbirko diapozitivov na temo obiskovanja jam. Za konec je v klub-skem skladišču vsak od prisotnih pomeril pas in preizkusil občutek visenja v njem.

Spodbuda je bila prava, da se nas je na na-slednji akciji v Mačkovico zbralo lepo število. Z jamo so bili v splošnem zadovoljni, manj pa z vremenom, saj je pred, med in po akciji lilo kot iz škafa. Vtise iz jame smo ustrezno mokri in blatni strnili v eni od logaških picerij.

Potek jamarske šole je sledil že ustaljeni navadi, da so pred četrtkovimi sestanki preda-vanja, ob sobotah pa akcije, ki se po težavnosti stopnjujejo. Tako so si predavateljski oder po-dajali Ljubo z vozli in pravili obiskovanja jam, Miha Staut z merjenjem jam (v sklopu tega predavanja so obiskali tudi Kataster jam JZS), Boštjan Vrviščar, ki jih je razsvetlil s svojim geološkim znanjem, in ponovno Miha Sta-ut o nastajanju jam in krasoslovju nasploh. Jolbetov brat Ciril Trček, ki je po izobrazbi zdravnik, se je z njimi pogovoril o prvi pomoči in možnih poškodbah v jamah ter za konec še Primož Presetnik, biolog in strokovnjak za netopirje, o jamskem življu.

V Vranjo jamo, ki je bila sicer napovedana prvi vikend, pa je zaradi dežja odpadla, smo šli takoj naslednji vikend. Tečajniki so lahko končno preizkusili osnovne prijeme vrvne tehnike. Kaj počnemo jamarji (še posebej pa JKŽ-jevci) v jami, je skupaj s tečajniki želela vedeti tudi TV Slovenija in nas s tem namenom obiskala na tej akciji. O življenju našega kluba je pripravila minuto dolg pri-spevek, ki so ga čez kak teden predvajali na drugem kanalu TVS. Po napornem treningu (ubogi Wojcziech je svoj hrbet naprezal do te mere, da je bilo jamarstvo zanj za tisto

2004, v steni Kamnitnik pri Škofji Loki. Po besedah Dejana Hladnika, ki je bil prisoten v vlogi izpitne komisije, sta oba kandidata opravila izpit brez nepotrebnih zapletov tako na praktičnem kot tudi na teoretičnem delu preizkusa.

Kot oseba, ki je morda še najbližje sledila procesu učenja jamarskih veščin Jake Kušar-ja - Ježa in Žive Hribar, sem mnenja, da se je mogoče znanja, potrebna za izpit, naučiti v zelo kratkem času. Teden intenzivnega tre-

ninga angažiranim tečajnikom zadostuje, pa čeprav niso »tarzani«. Vprašanje dolgoročne-ga ohranjanja mladih jamarjev v klubu pa je povsem druge narave in mnogo težavnejše. Zaradi tega menim, da jim je treba v prvi vrsti zagotoviti potrebno motivacijo, ko se zdi, da ta po začetnem entuziazmu usiha. Prav vlivanje motivacije pa je izredno zahtev-no, saj so motivi za vsakokratno obiskovanje klubskih dogodkov in njihov vrednosti red v domeni vsakega posameznika.

Izobraževanje

Page 99: Bilten JKŽ, št. 25

��

leto končano), smo tečajnike peljali še skozi Mrzlo jamo na Planinsko polje, kjer so si od blizu ogledali enega izmed ponorov Unice v Putickovih štirnah.

Naslednja resna tečajniška akcija so bile Ponikve pri Ocizli, destinacija, ki bi jo bilo treba uvrstiti med obvezni repertoar tečajni-škega usposabljanja, saj je v jami kar nekaj mest, kjer imajo nadobudni priložnost poka-zati svojo nadarjenost. Nihče izmed tečajni-kov (Roman, Petra, Glumac in Suzana), ki so se akcije udeležili, si za svojo nadarjenost na žalost ni zaslužil desetke. Ocenjevalna komi-sija je bila z umetniškim vtisom razočarana. Omembe vredna je tudi udeležba sina Marka Krašovca, Matica, ki je v jami dokazal, da se mu po žilah pretaka prava jamarska kri. Oče je bil upravičeno ponosen.

Lepo aprilsko vreme in že tradicija sta nas tudi letos zvabila na plezalno steno v Iškem vintgarju. Že kar v navadi je, da se poleg tečajnikov teh treningov udeleži kar lepo šte-vilo bolj ali manj aktivnih jamarjev pa še kak-šni njihovi sorodniki ali znanci, sploh pa, če obenem poteka piknik in sploh, če obenem praznuje rojstni dan zgoraj omenjeni Mare. Glavna zvezda in sponzor piknika je od treh dobrih vil dobil kar tri darila. Tečajnica Petra mu je spekla čokoladno torto, jamarki Mojca in Ines pa višnjevo torto in tiramisu. Med na-stavljanjem tedaj že prijetno toplim sončnim žarkom smo jamarji (Ljubo, Mojca, Boštjan, Miha in Ines) urili tečajnike na steni, Nebojša je vodil trening na lestvicah, Mare in Brko pa sta pazila, da kak čevapčič po naključju ne zdrsne z žara.

Sledila sta si obiska Logarčka in Golokra-tne jame. Golokratna jama, s svojimi 50 do 70 metri vhodnega brezna, je bil tudi končni preizkus usposobljenosti. Prav vsi prisotni so se brez težav spustili do dna te prostorne udornice. Trud je bil poplačan s prečudovito zasiganim nadaljevanjem, ki so ga pred ne-kaj leti odkrili zamejski jamarji. Pred izpitom so se tečajniki ponovno osredotočili na vrvno

tehniko v Breznu pod Debelim vrhom, kamor so med tednom zašli še enkrat.

Izpit je potekal v okviru 10. jamarskega tabora, ki je bil 4. junija v Kočevju. Prav vsi prijavljeni tečajniki JKŽ-ja so izpit uspešno opravili. Jamarji pripravniki so tako postali Suzana Basarič, Eva Brvar, Roman Kidrič, Miha Melink - Glumac, Petra Ogrin, David Rozman in Andrej Stržinar, kljub menda nekakšnim zapletom z zvijanjem vrvi pri inštruktorju.

Roman je po zaključku celotnega procesa predstavil krasno multivizijo z utrinki jamar-ske šole in vsem, kar je sodilo zraven. Na presenečenje vseh jamarjev pa se je Petra v imenu vseh tečajnikov letnika 2005 za-hvalila vsem jamarjem, ki so kakorkoli so-delovali in pomagali pri organizaciji tečaja in po njihovem mnenju najbolj zaslužnim podelila posebne diplome in priznanja za pri-spevek k naučenim jamarskim veščinam in prijateljski odnos. Najprej so pohvale prejeli

Prvo.spoznavanje. jamarske.opreme.v.klubskih.pro-storih..Foto: Roman Kidrič

Izobraževanje

Page 100: Bilten JKŽ, št. 25

��

L ansko leto smo v okviru izobraževalne službe JZS pričeli s prvim usposablja-

njem za naziv inštruktor jamarstva, ki se je odvijal na plezališču Velikega Naravnega mo-stu v Rakovem Škocjanu. Nastanjeni smo bili v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Rak v Rakovem Škocjanu, kjer je tudi potekal pisni del izobraževanja.

Pogoji za pristop k izpitu so bili: izpit ja-mar, najmanj tri leta staža, kandidat mora imeti oddanih 10 zapisnikov, kjer je kandi-dat avtor, od tega vsaj pet osnovnih in pet dopolnilnih zapisnikov, dokumentiran obisk najmanj dveh jam, globljih od 300 m ter prisotnost na predhodnih usposabljanjih. Pri plezanju se uporablja osebno opremo kot za naziv jamar, dodatno pa še »krempeljc«, ključ 13, pet vponk in prusik. Cena izpita je bila 8.000 SIT.

Potrebna znanja: Vrvna tehnika in te-orija iz programa jamar, izpolnitev vseh rubrik osnovnega zapisnika, prva pomoč, varovanje jam, varnostne norme in posto-pek pri nesreči, trojno sidrišče, blok, ber-nard, španska protiteža, tovariška pomoč (snemanje in dvigovanje soplezalca z vrvi), osnovna oskrba poškodovanca, spust po na-peti vrvi (žičnica), označevanje vrvi, opre-mljanje in razopremljanje smeri, izdelava sidrišč, ojačitev sidrišča (zabiti svedrovec ali »fiks«), lestvice (plezanje, varovanje, ko-munikacija), obrat na vrvi in prehod preko vozla ter napenjanje žičnice, merila JRS za opremo, ki se uporablja. Obvezna je razlaga vsakega manevra.

Časovna omejitev: dvakratni čas demon-stratorjev JZS.

Termin izpitov: enkrat letno potrjevanje

Inštruktorji JZS.dejan.hladnik.

Ljubo Golob, Miha Staut, Boštjan Vrviščar in Nebojša Matijević, v kompletu pa je vsak dobil še par poljubčkov od Petre. Seveda pa Mojca Vrviščar Zazula in Ines Klinkon tudi nista ostali praznih rok oziroma lic, vse zgoraj našteto sta dobili od Mihe Melinka, v jamarskih krogih danes poznanega zgolj kot Glumca. Pohvaliti pa je seveda treba še: Kristino Jager, Mateja Mihailovskega, Uroša Iliča, Mareta Krašovca, Iztoka Trčka - Jol-beta, Miho Celarca, Petra Gedeija in Luko Kroneggerja, ki so tečajnikom priskočili na pomoč pri njihovih prvih jamarskih korakih, ter oba zunanja predavatelja Primoža Prese-tnika in Cirila Trčka.

Tečaj se je na ta način zaključil, na klubu pa je to leto ostalo kar nekaj kakovostnih jamarjev in dobrih prijateljev, ki so svojo vrednost pokazali v sledečih čisto pravih ja-marskih akcijah.

Vodja.šole.Ljubo.prejema.diplomo. iz. rok. tečajnice.Petre..Foto: Roman Kidrič

Izobraževanje

Page 101: Bilten JKŽ, št. 25

��

za obstoječe inštruktorje in enkrat letno izpiti za nove inštruktorje.

Moji vtisi na tečajuPreden smo začeli s tečajem, smo se mo-

rali uskladiti, kako bo sploh potekal in kaj se bo na tečaju zahtevalo. Poenotiti smo morali tudi opremo, ki smo jo imeli vsak nekoliko drugače nameščeno. Gre predvsem za pove-zave med prižemami, popkovinami, kakšni vozli naj bodo na določenih sklopih opreme, dolžina in debelina vrvi in zank, vrste vponk. Oprema, ki jo uporabljamo, mora biti ate-stirana in kvalitetna. V mislih imam spodnji in zgornji del pasu, čelado, vrvno zavoro, prsno in ročno prižemo, vponke, kombine-zon, podobleka, obutev, karbidovko, rezerv-na LED-svetilka. Acetilenske svetilke imajo veliko prednost, saj jih lahko uporabimo kot grelno sredstvo. Sam zagovarjam uporabo

karbidovke in LED-diod skupaj. Izpit za naziv inštruktor jamarstva se mi

zdi zelo pomemben, kajti prenos znanja na mlajše člane mora biti kvaliteten, čeprav se z jamarstvom ukvarja procentualno malo lju-di. Predvsem je pomembno, da se mlajšim članom, ki še nimajo dovolj znanja, pokaže pravilna uporaba opreme, ker je le-ta po-goj za varno obiskovanje jam. Pomembno se mi zdi tudi potrjevanje licence za naziv in-štruktor jamarstva, kjer se vsakokrat obnovi znanje in nauči kaj novega.

Naziv inštruktor jamarstva je uspešno pri-dobilo 17 kandidatov. To so:

Gregor Aljančič, Rajko Bračič, Miha Ce-larc, Franjo Drole, Dejan Hladnik, Jaka Ja-kofčič, Jure Jakofčič, Metod Kos, Janez Ma-rinšek, Marko Pavlin, Igor Potočnik, Zdenko Rejec, Bogomir Remškar, Mihael Rukše, Aleš Stražar, Radivoj Šajn in Tomaž Valenčič.

Snemanje.ponesrečenca.z.vrvi..Foto: Dejan Hladnik

Izobraževanje

Page 102: Bilten JKŽ, št. 25

100

O Jamarski reševalni službi (JRS) sem začel razmišljati že leta 2004, vendar

se usposabljanja takrat nisem uspel udeležiti. Zakaj bi se potapljač, ki se je pridružil jamar-jem samo zato, da bi se naučil priti do sifona globlje v jami, sploh zanimal za JRS? Da bi se kaj novega naučil? Sliši se kot zelo obra-bljena fraza, vendar se na drugi strani sifona mnogokrat nisem počutil suverenega. Leta 2005 se končno prijavim na usposabljanje, ki je bilo v sklopu ponovno oživetega sreča-nja jamarjev spomladi letos na Jamarskem domu na Gorjuši.

Z usposabljanjem začnemo v nedeljo, 17. aprila 2005, zelo zgodaj, glede na sobotni večer kar malo prezgodaj. Kandidatov za pri-pravnika JRS se nas je zbralo 11 in odpravi-mo se do bližnje stene ob Kamniški Bistrici. Inštruktorji nam kažejo različne manevre, nekaj uspemo vaditi (tovariška pomoč, dvig s protitežo), nekaj samo gledamo (napenjanje

žičnice). Zaslužimo si kosilo v Jamarskem domu, za popoldan je bila predvidena te-orija. Ravno ko smo skoraj pojedli, začnejo inštruktorjem in pomočnikom zvoniti po-zivniki in telefoni. Takoj sem vedel, da gre zares. Izkazalo se je, da je ribniškega jamarja zasul podor nekje na Goteniškem Snežniku. Reševalci so se organizirali, medtem ko te-čajniki zgubljeno begamo okoli. Nekdo se le spomni na nas in že se sprašujejo, kaj naredi-ti z nami. »Pojdite zraven, če imate čas.«

Znajdem se v kombiju z Maksom Merelo in Gašperjem Koširjem, do jame smo prišli med prvimi. Med prvimi sem bil tudi pripravljen in takoj sem pristal v ekipi z njima. Naša naloga je bil dvig nekje z –80 na –60 m. Najprej malo pomagam, opazujem, sprašujem, nabijam si-drišča. Ob samem dvigu pa se izkaže, da je reševalcev v jami (ob dodatnem sidrišču na »našem teritoriju«) malo premalo za tekoči dvig, tako da sem tudi jaz moral delati ma-

nevre, ki sem se jih učil nekaj ur prej. Kako se dela dvig s protitežo, sem si od takrat zapomnil za vedno! Nosila so šla mimo, pomagam ra-zopremiti en del, iz jame pri-lezem ob polnoči, domov ob dveh zjutraj. Ostale so še štiri ure spanja do službe. Zelo zanimiva prva izkušnja!

Za priprave na izpit je bilo treba še veliko trenira-ti. To sem počel ob popol-dnevih pri Alešu Stražarju doma. Delali smo toliko časa, dokler nisva bila oba zadovoljna, za kar bi se mu še enkrat zahvalil. Ker nam

Moja izkušnja z Jamarsko reševalno službo

.uroš.iliČ.

Vaja.v.Majčevem.breznu..Foto: Aleš Stražar

Izobraževanje

Page 103: Bilten JKŽ, št. 25

101

je na usposabljanju zmanjkalo časa, smo se vmes še enkrat dobili v sežanskem kamno-lomu. Najprej smo se naučili še nekaj mane-vrov, predvsem z nosili. Nato smo pokazali, kaj znamo, in vsaj nekateri ugotovili, da nam še manjka treninga, tako da sem se še nekaj-krat oglasil pri Stražarju, tovariško pomoč pa treniral kar z našimi pripravniki za jamarja (hvala Romanu in Glumcu).

Izpit smo imeli 21. maja na 120-metrski steni ob Predjamskem gradu. Prišlo nas je osem. Ena ekipa je začela s tovariško po-močjo in vozli, druga je začela opremljati steno za dvig. Nato se dogovorimo, kako bomo izvedli dvig in Aleš Stražar se žrtvuje za v nosila, seveda mu ne uide nobena naša napaka. Dvignemo ga od vode do vrha stene, nato pa po skoraj 200-metrski žičnici dol do gostilne. Seveda se noben od nas ni mogel upreti spustu po tej žičnici. Nato še razopre-mimo steno. Vse to je potekalo pri skoraj 30 stopinjah celzija in pod budnimi očmi mno-žice turistov. Neki Američani so čakali skoraj uro, da so videli prvega, ki se je spustil po žičnici. Kljub trudu pa inštruktorji z mojim znanjem in z znanjem še dveh tečajnikov niso bili najbolj zadovoljni in prislužili smo si »popravni izpit«.

Za popravni izpit sem se dogovoril z Markom Pavlinom dober mesec kasneje nad jamo Poltarico. Moja naloga je bila še enkrat pokazati vse manevre, ki smo se jih učili, in tokrat je bil z znanjem zadovoljen. Kljub vsemu sem se naučil še nekaj malenko-sti. Nato sem preostali čas pomagal ostalim novomeškim jamarjem sanirati vhod v jamo Poltarico – od parkirišča do jame sem nosil malto. Brez kozarca cvička pa se s tistih kon-cev ne da odpraviti domov.

Od začetka usposabljanja sem se udeležil tudi treh reševalnih vaj. Na moji prvi, 7. ju-lija v Golarjevem breznu, sem bil v t. i. bazi (pred jamo) in se spoznal z uporabo voxa. Na vaji 11. junija v Škocjanskih jamah potaplja-či sicer nismo imeli drugega dela kot ogled

dostopa do sifona, nazaj grede smo si pa le ogledali, kako je reševanje potekalo. Na vaji ljubljanske regije 10. decembra v Majčevem breznu je z reševanjem začela majhna ekipa treh reševalcev in dveh pripravnikov in sem moral poprijeti za marsikaj, utrdil nekaj zna-nja, nekaj stvari pa še izvedel na novo.

V tej dobri polovici leta sem se naučil res veliko, veliko več, kot sem pričakoval. Tudi veliko stvari, ki jih uporabljam pri vsakda-njem jamarjenju. Skromno znanje, ki sem ga dobil na tečaju za mlajšega jamarja, in triletne »izkušnje« od takrat sem v teh nekaj mesecih presegel za nekajkrat. Delček je k temu pripomogla tudi drugačna konfigura-cija opreme, ki se je izkazala za zelo uporab-no in iz »preskusne« uporabe kmalu prešla v redno. K temu spada npr. uporaba dveh popkovin namesto treh – ena je dolga 41 cm in se uporablja za varovanje pri prepenjanju navzgor in navzdol, druga je skoraj izključno za povezavo z žimarjem, pardon, od sedaj z basicom, ki se je izkazal za uporabnejšega. Naučil sem se, kako se prepenjati navzdol brez uporabe stopne zanke, če je le smer primerno opremljena. Naučil sem se veliko hitreje plezati s pantinom. In še mnogo dru-gega. Sedaj mi je plezanje po jami lažje in tudi bistveno hitrejše, pa še bolj varnega se počutim.

Pri.učenju.sem.si.pomagal. tudi.s. fotografiranjem.različnih.konfiguracij..Foto: Uroš Ilič

Izobraževanje

Page 104: Bilten JKŽ, št. 25

102

J amarski klub Železničar se kot nepro-fitna organizacija težko financira, zato

je sodelovanje z Mestno občino Ljubljana v okviru civilne zaščite zelo pomembno. Sred-stva, ki jih mesto nameni klubu, so strogo namenska in se porabljajo izključno za na-bavo skupne jamarske opreme. Več skupne opreme pomeni, da več jamarjev in jamark raziskuje ter pridobiva znanje in izkušnje manevrov vrvne tehnike, katere uporablja-mo na vajah civilne zaščite in ob morebitnih nesrečah.

Spretnosti in znanje, pridobljeno na usposabljanjih Jamarske reševalne službe, internih vajah, na usposabljanjih inštruk-torjev jamarstva in ostalih jamarskih aktiv-nostih, delimo tudi z ostalimi člani civilne zaščite.

Tako je bila letošnja vaja civilne zaščite organizirana kot pokazna vaja posameznih enot ter demonstarcija posebnih veščin in opreme. Jamarji smo pripravili reševanje iz visokih objektov s pomočjo vrvne žičnice. Vsi prisotni člani civilne zaščite so nato lahko pod nadzorom poskusili narediti žičnico in izvesti manever spuščanja ponesrečenca v nosilih po vrvi. Za manever smo ponovili pravilno izdelavo vozlov, napenjanje statič-ne vrvi, namestitev ponesrečenca v nosila, namestitev nosil na vrv ter varen spust nosil z objekta. Sama tehnika reševanja je bila za-nimiva tako za nejamarje v civilni zaščiti kot tudi za naključne mimoidoče. Ponovno se je pokazalo, da je vrvna tehnika zelo uporabna tehnika na področju zaščite in reševanja in opravičuje klubom namenjena sredstva.

Vaja v okviru civilne zaščite

.Miha.CelarC.

Ekipa.civilne.zaščite.pred.vajo.v.Ljubljani..Foto: Peter Gedei

Izobraževanje

Page 105: Bilten JKŽ, št. 25

103

Ljubljanice potLe kje se daleč pot začenja tvoja, Je res Trbuhovica onkraj meje? Ustav’jo mnogi hribi vode ne je, Bolj pota najde si globoka svoja,

‘Lej, spet Obrh se v soncu sveti soja, Je nova gora, že Stržen ti

˘ime je,

A znova gre v podzemelj, tu Rak še je, Ni konca s krasom temnega še boja.

In v jami se Planinski s˘

Pivko˘

oženi, Curlja al’buta, Unica priteka, En hip je Jačka, zadnja zdaj prepreka.

Prihaja skoz’ izhode mnoge v˘

steni, Od teme gre, je kamen več ne seka To je Ljubljanica, ta naša reka.

Barjanska pesemBrezkončni čas je jezero napravil, Al’ nič ni večno, vse kaj kmalu mine, Rastline mnoge – vodna plošča zgine, Je pesek, blato, zemljo vanj naplavil.

Ah, kje drevak je Ostrorogi spravil, Nič več gnetó mostiščarke si gline. Se še kolo ne ustavi zgodovine: Kaj Jazon z

˘Argonavti je napravil?

Al’ našli svojo tu so pot do morja? Počas’ se tud’ kolo je v

˘šoto skrilo,

Emoncem zlata doba je minila.

Se sonce potopilo za obzorja, Edina želja se je zdaj prebila, Morda lepoto vnukom bo vrnila.

Pesmi.Viktor.roBiČ.-.Brko.

Vrhniške vodiceVeliko vode se pri nas pretaka, Res kraške na’krog nas so vse višine, Hrumijo pa spod zemlje, iz globine, Neznan’, od kod se Barje še namaka.

In Borovniš’co dela grapa vsaka, Šumík pa Prušn’ca, Pêkelske slapine. Kar na Planinskem polju vode zgine, Enak’ v

˘Ljubijo, Bistro tu pritaka.

Vode tu vró iz teme nam neznane Ô, to izviri so Ljubljan’ce prave. Dalj Bela, Láhovka pa od Zaplane.

In še Podlipš’ca, druge tud’ tokave. Cedi po grabnih se tja v

˘smer’ Ljubljane

Enak’ še bajerji in mlake rjave.

Jamarski srečnoJasnó nam tôplo sonce vsak dan sije, Al’ tudi v

˘têmi še narava kuje,

Mil’jone spet čudés si oblikuje,Ak’ najdeš jih, hitrej’ srce ti bije.

Razprè okó se in pogled zasije, Si nove, lepše še krasote snuje, Ko tisočletno

˘umetnost raziskuje,

Iz duše rádost neizmerna vzklije.

Se znova srečen v˘

nov ta svet podajaš, Res pestro, divje, ne še raziskano Enkrat, ko vidiš, spet in spet prihajaš.

Čeprav je vse drugačno in neznano,Na nove ti podvige že odhajaš,Ostati miren v

˘srcu ni ti dano!

Pesmi

Page 106: Bilten JKŽ, št. 25

104

(P)osebne novice.aleš.lajoViC.

Bilten št. 24 z letnico 2005 je bil v bistvu jubilejni, kajti izdan je bil ob 50-letnici našega »ferajna«. V njem je izšel izbor člankov oziroma boljših prispevkov iz vseh Biltenov, tako da je iz posamezne številke lahko več tekstov ali pa tudi noben. Izbor je po nadvse tehtnem razmisleku in temeljitem preudarku opravil Kuki (Miha Brenčič). Ve se, da je to nadvse zahtevno opravilo trajalo dolgo (ni dosti manjkalo, pa bi bilo predolgo), kljub temu pa je jubilejni Bilten izšel za čuda pravočasno, za kar ima nedvomne zasluge, kot običajno, Peter (Gedei). Lekture in korekture je tako rekoč v zadnjem trenutku in še malo čez ter tako kot zadnja leta opravil Miha (Čekada) po znanem sistemu Nobody is perfect ali Čudna so pota gospodova. Podpisani namreč marsičesa ne razume ali ne odobrava (kar se slovenskega pravopisa tiče, seveda), pa vendar – Bilten je izšel in to je najpomembnejše. V Novi progi – uradnem glasilu (občasno tudi trobilu) Slovenskih železnic – je Marko Tancar (glavni urednik omenjenega glasila) v daljšem prispevku predstavil jubilejno številko in ob tem za-pisal: »Obletnici primerno je v Biltenu združenih 49 najpomembnejših člankov iz prejšnjih številk, dodali pa so tudi natančen in hkrati zabaven pregled polstoletnega delovanja kluba. Vsekakor branje, ki bo pritegnilo tudi nejamarje.« Kar prijazna ocena našega Biltena, ni kaj! Sicer pa smo omenjeno številko našega klubskega glasila posvetili Dušanu (Novaku), ki je ustanovil naš »ferajn«, financiral pa jo je Geološki zavod Slovenije, kjer je bil Dušan v službi praktično vse svoje življenje. Zadevo je logistično izpeljal Kuki, ki v isti instituciji, tudi na Dušanovih temeljih, nadaljuje začeto delo. Le to bi si želeli, da bi z Geološkim zavodom še večkrat sodelovali, tako kot smo v preteklosti.

•••Vodstvo našega »ferajna« je v jubilejnem letu doživelo rahle korekture. Miha (Staut) je še

naprej predsednik, kar je nadvse pohvalno in vsega občudovanja vredno predvsem in zlasti ob dejstvu, da je v preteklem letu diplomiral in se za povrh še celo zaposlil, in to v Kopru, od koder je tudi sicer doma (olajševalna okoliščina je, da so starši Ljubljančani). Da ne bi kar takoj prišel iz študijske forme, se je nemudoma vpisal še na magisterij. Trenutno mu uspeva prisostvovati in voditi večino velepomembnih klubskih sestankov. Da mu to uspeva, je dodatni razlog še v tem, da ima v Ljubljani v neposredni bližini »ferajna« stanovanjce (oziroma bolje – njegovi starši), ki ga trenutno zaseda le še Ines (Klinkon); prej sta ga na-mreč oba, sedaj pa le občasno. Tudi ona je diplomirala in se zaposlila, za razliko od Miha v Ljubljani, trenutno pa opravlja še posle tajnice našega kluba. Če je ravno ni na sestanku, jo zamenjuje Ferran (Milan). Podpredsednik je Uroš (Ilič), če je slučajno na suhem (je namreč strasten potapljač), štrike pegla Peter (Gedei), ki se poleg z gospodarstvom ukvarja tudi z našim svetovno znanim Biltenom, nad financami pa za čuda še vedno bedi Kristinca (Jager). Trpežna, ni kaj! Nadležne posle v zvezi s civilno zaščito pa že dolgo vrsto let uspešno vodi Miha (za razliko od zgoraj omenjenih se slednji piše Celarc).

•••V zvezi s civilno zaščito je tudi eno pomembnejših priznanj, ki jih je v zadnjih petdese-

tih letih prejel naš »ferajn«, in sicer Bronasti častni znak civilne zaščite. Žal se je veselice iz neznanih razlogov udeležil le Miha (Celarc), ki je iz rok same presvitle gospe županje Danice (Simšič) prejel to velevažno listino. Zaslužnih med nami je namreč precej, žejnih pa

(P)osebne novice

Page 107: Bilten JKŽ, št. 25

105

tudi. Prvo ekipo civilne zaščite smo bili sestavili že pred nekaj desetletji, da pa je zadeva sploh stekla, tudi na Zvezinem nivoju, pa je brez dvoma zaslužen Jolbe (Iztok Trček), ki je v tistih časih pri Jamarski zvezi Slovenije skrbel za stike s civilno zaščito. In nenazadnje bi brez pomoči »civilke« tudi ne imeli tako imenitnih prostorov tako rekoč sredi Ljubljane. Pred slabimi sto leti je bila to čista periferija – tako rekoč prerija, imenovala pa se je Kravja dolina in niti spodobne poti, kaj šele ceste ni imela. Pa ne samo mi, tudi Matica (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana) je preko civilke prišla do podobnih prostorov, le da oni domujejo sredi Savskega naselja na – kakšen slučaj – Šerkovi ulici, česar pa večina članstva tako ali tako ne ve. Alfred Šerko je bil eminentni član Društva za raziskavanje podzemnih jam med obema svetovnima vojnama, sicer pa tudi psihiater.

•••Ne dogodi se nam ravno pogosto, vsakih par let pa le, in sicer, da kateri od članov napiše

in izda knjigo. To pot se je potrudil Miha (Čekada), ki že nekaj let v službenem času, le kdo bi si mislil kaj takega, proučuje tanke trde plasti (titanov nitrid itn.). Skupaj s svojim predpostavljenim dr. Petrom Panjanom sta izdala knjigo z naslovom »Zaščita orodij s trdimi PVD-prevlekami«, ki je ena redkih knjig, če ne kar edina s to tematiko v slovenskem prostoru in zajema vse trenutno znanje na to temo. Čestitamo!

•••Dolgoletno jamarjenje in ostalo športno udejstvovanje, pa tudi način življenja, je pustilo

opazne in predvsem boleče posledice zlasti na okostju našega dičnega člana Mirana (nekoč Šublja, sedaj Sagmeistra). Odrešitev je našel v knjigi dr. Johna E. Sarna, ki se v prostem prevodu glasi: »Ozdravimo bolečine hrbta« s podnaslovom: »Povezava uma in telesa«. Iz same hvaležnosti, da se je končno znebil bolečin in izognil, kot je kazalo neodložljivi pa tudi rizični operaciji, jo je prevedel v slovenščino, izšla pa je pri založbi Iskanja (2004). Kaj naj rečemo? Hvala, Miran!

•••Končno se je upokojil. Kdo? Raste, med drugim tudi ustanovni član našega »ferajna«

Marjan Raztresen. Kot novinar je desetletja spremljal tudi dogajanja po slovenskem podze-mlju (pa tudi po svetu). Glede na to, da imajo penzionisti, kot je splošno znano, zelo malo časa, upamo, da bo še naprej v pisni obliki lahko spremljal jamarsko sceno. Doma in na tujem. Sicer pa je bil Raste pobudnik in prvi ter dolgoletni urednik našega tukaj prisotnega, svetovno znanega Biltena, kasneje pa je bil, med drugim, leta glavni urednik Planinskega vestnika. Za urejanje Zvezine revije Naše jame pa ni našel dovolj veselja (ali morda časa?), čeprav smo ga snubili.

•••Kot je bilo že večkrat omenjeno, se članstvo našega »ferajna« ukvarja z vsem mogočim.

Matej (Mihailovski) je med drugim tudi strasten potapljač. Z bombami ali brez. Trenutno je slovenski rekorder v prostem potapljanju na dah s 55 metri. In obilo načrti!

•••Pa še en rekord ima Matej – ta je še povsem svež – in sicer v merjenju jam. Z Romanom

(Kidričem) sta v soboto, 24. decembra 2005, v Vodni jami v Lozi namerila celih 1720 metrov poligona. Resda sta merila z laserjem in da so bile vizure dolge, vendar se je bilo treba v jamo spustiti, preplavati sifon (50 metrov, –5) in prepešačiti slab že izmerjen kilometer do novih delov. In potem zopet po isti poti ven. To pa še ni vse. Uroš (Ilič) in Igor (Vrhovec) sta istočasno namerila v isti jami v stranskem rovu dodatnih 1300 metrov, in sicer s tračnim me-

(P)osebne novice

Page 108: Bilten JKŽ, št. 25

10�

trom – skupaj so torej v enem dnevu namerili dobre tri kilometre poligona, kar je brez dvoma trenutni klubski rekord, in to tako rekoč v srcu Slovenije, da ne rečemo pred domačim pragom (tu ni mišljen Inštitut). Vodna jama v Lozi je že prej veljala za eno večjih in pomembnejših slovenskih jam (hidrologija), da bo pa tako dolga in razvejana, si nihče ni upal niti pomisliti. Trenutno se dolžina znanih rovov bliža šestim (6) kilometrom! Pa še ni konec.

•••Časi se nezadržno spreminjajo, kar je sicer splošno znano. Kar se je še pred par leti zdelo

skoraj nemogoče, je danes resničnost. Poligon Loze je bil tako že v par dneh izdelan in na ogled postavljen na naši spletni strani, za kar gredo nedvomne zasluge Urošu (Iliču). Znanje in volja, pa smo, kjer smo!

•••Nekaj podobnega se dogaja z jamarsko razsvetljavo. Karbidke so desetletja, da ne reče-

mo stoletja kraljevale pod zemljo, jamarji pa smo jim rekli kar jamsko sonce. Trenutno pa kaže, da jim bo dokončno odklenkalo. Pojavile so se namreč »ledice« (LED-diode), ki so v le nekaj letih doživele nesluten razvoj. Ob silno skromni porabi energije svetijo, da je joj in prav osupljivo dolgo. Kaj šele bo?

•••Pretekla leta nas je s svojimi, včasih prav neverjetnimi odkritji razveseljeval Milan (Fer-

ran). Raziskovalna žilica ga je zadnje leto pripeljala do Pucovega brezna, ki je bilo znano predvsem po tem, da potok, ki teče vanj, odteka deloma v Jadran, deloma pa v Črno morje. No, Milanu se je posrečilo (ob občasni asistenci ostalega članstva, seveda) prodreti prav do mesta raztekanja in še veliko dlje. Novih rovov in rovčkov (ki so v večini) je trenutno za kak kilometrček, višinska razlika med najvišjo in najnižje doseženo točko pa se bliža stotim metrom. Skrajni deli so približno pod breznom, kjer je pred leti izvajala rudarska dela družba Lilo (Danilo Jelinčič, kasneje Riznar) & Co., le precej globlje.

•••Sicer pa je Milan dejaven tudi drugod. Čakata še Spodnja in Zgornja Čedca (Jezersko),

Suha Krajina je bogatejša za eno 50- in eno 70-metrsko brezno v okolici Višenj, v Gamsovi pa je, kod sad njegovih prizadevanj, od Mučilnice ostala samo še Učilnica ...

•••Gamsova je bila prvo res pomemb-

no odkritje našega »ferajna« in v ti-stem času najgloblje znano brezno v Jugi. Zadnja leta se članstvo po njej dokaj redno pase oziroma bolje – iz-gublja. Skrajni čas bi že bil, da se v jami najde in razišče kaj novega, saj je njen potencial brez dvoma preko 1000 metrov ...

•••Luciferovanje! Prav vsakemu članu

ob spominu na zadevne pretekle do-godke zaigra srce, nekatere pa zapeče

(P)osebne novice

Page 109: Bilten JKŽ, št. 25

10�

tudi zadnja plat. Avtor zadnje tehnične izboljšave na tozadevnem področju je, kot običajno, Ljubo (Golob). Zadeva je še najbolj podobna trikotnemu štemplju za žigosanje drevja, splet okoliščin pa je pripeljal do tega, da je v nekem trenutku zacvrčalo in potem tudi zadišalo – seveda ne bomo povedali, po čem. Vse skupaj je bilo seveda spremljano s srce parajočimi akustičnimi pojavi, dogajalo pa se je ob lovski koči pod Gadovnikom, severovzhodno od Pivke. Včasih ni prav lahko postati član našega »ferajna«.

•••No, in tako smo luciferovali tudi na Otoški dolini nad Cerknico. Vzdušje je bilo tako,

kot je treba, snega ravno prav in pošteno mraz, takole okoli –7 °C. Piscu teh vrstic pa nekaj ni dalo miru in se je kasneje odpravil do mehanika, da mu izmeri, kolikšen mraz brez škode prenese hladilna tekočina v njegovem avtomobilu. Mehanik pregleda tekočino in izjavi: –7 °C. Na tesno je šlo ...

•••Že kar nekaj časa smo v Evropski uniji in tako se je zgodilo, da so prišle na študij v

Ljubljano mlade Čehinje. Ker jih zanimajo jame, so se oglasile kar na našem »ferajnu«. In ondan se je pri nas oglasila še gostja iz Beograda (članstvo namreč že desetletja rije po tistih koncih, lani pa so v Srbiji nekateri celo silvestrovali). Naš sestanek je tako imel nekoliko ba-bilonskega prizvoka – malo se je govorilo srbsko, malo češko, malo slovensko, pa še kakšna kombinacija bi se našla ...

•••Sicer pa smo izdatno proslavili petdesetletnico našega »ferajna«. Na raznih lokacijah. Peter

(Gedei) je pripravil fotografsko razstavo v Cankarjevem domu (kjer je zapel tudi Ribniški oktet), glavna fešta je bila na Magistratu (kjer je zapel med drugim tudi Ljubljanski oktet), nadaljevanje pri gasilcih na Poljanskem nasipu – tam, kjer se naši občni zbori odvijajo že dolgo vrsto let, ustanovni in starejši člani pa so zavili k Sokolu. In če k temu prištejemo še uspehe zadnjih let, je petdesetletnica uspela na celi črti. Zlasti gre vsa čast in slava Jolbetu (Iztok Trček), ki mu je uspelo pridobiti pokroviteljstvo matere županje in s tem tudi dvorano na Magistratu. Ostali smo pomagali po svojih močeh v okviru možnosti in zmožnosti. Pa še na mnoga leta, »ferajn«!

Panoramka.Petrove. razstave.v.Cankarjevem.domu..Foto: Peter Gedei

(P)osebne novice

Page 110: Bilten JKŽ, št. 25

Fotostrip Luciferovanje 2005,. lovska.koča.pod.Gadovnikom,.Trnje

Page 111: Bilten JKŽ, št. 25
Page 112: Bilten JKŽ, št. 25

110

N a naslednih straneh je seznam zapisni-kov, ki so jih člani JK Železničar oddali

v Kataster jam Jamarske zveze Slovenije v letih 2003–2005. Jame so razvrščene po abe-cednem redu. V drugem stolpcu je označen tip zapisnika: A – osnovni zapisnik (odkritje nove jame), B – dopolnilni zapisnik o že zna-ni jami, C – kartografsko gradivo, D – nera-zvrščeno gradivo, E – načrt, F – fotografija in G – meritve. Kjer je bilo oddanih več zapisni-kov istega tipa, je podano zraven število, npr. »3B, E« pomeni, da so bili oddani v tem letu trije B- in en E-zapisnik. Če je bilo več akcij v isto jamo, je v rubriki »datum« podan datum zadnje akcije. Ker je v igri več datumov (da-

tum akcije, datum izdelave in datum oddaje zapisnika) ter več ločenih evidenc (društveni dnevnik, Kataster jam, osebna evidenca), je med seznamom akcij na straneh 114–123 in tem seznamom nekaj odstopanj. V zadnjem stolpcu je napisan zapisnikar (torej le tisti, ki je oddal zapisnik). Kadar je napisano več imen, gre za zapisnikarje z različnih akcij.

Na strani 112 je v treh tabelah seznam vseh novih jam, ki jih je na podlagi zapi-snikov JK Železničar registriral Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Zaradi zamika, ki preteče od oddaje zapisnika do njegove ob-delave, je lahko jama registrirana še isto leto ali pa leto pozneje.

Oddani zapisniki leta 2003ime jame tip datum akcije zapisnikarBeško-Ocizeljska jama B 21. 4. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaBeznica B Aleš LajovicBrezen pod Blegošem B, D, E 3. 10. 1971 Aleš Lajovic, Stane TomcBrezno v izkopu B 26. 5. 1988 Aleš LajovicDihalnik nad Viršnico A, E 4. 5. 2003 Miha StautGradišnica B 11. 5. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaJama 2 pri Lenarščici B, F 18. 5. 2003 Miha ČekadaJama 2 v kamnolomu Drenov Grič B 28. 4. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaJama pri električni omarici A, E, F 18. 5. 2003 Miha ČekadaJama pri gnezdu B 4. 1. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaJama pri Sv. treh kraljih 2B 28. 10. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaJama pri zaviti kladi B 18. 5. 2003 Miha ČekadaJama v Kobilji dolini B 7. 5. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaJama v studencu v Gornji Kanomlji B 17. 8. 2003 Miha ČekadaJama za Vahtam B Aleš LajovicJančna jama B 2. 5. 2003 Igor PerparJeralovo brezno B 3. 1. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaJezerina B 1. 2. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaJožova jama B 12. 6. 1971 Aleš LajovicKavška jama B Aleš LajovicKevderc pri Lenarščici B, F 18. 5. 2003 Miha ČekadaKrviška Okroglica B 28. 6. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaLesina B 1. 4. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaLipiška jama B 15. 12. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaLogarček 11B, C, 6E, G 30. 8. 2003 Uroš Ilič, Miha Staut, Mojca Vrviščar ZazulaLogaška jama B 12. 10. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaLučka jama E 22. 1. 2001 Matej MihailovskiLučka jama 2 B, E 16. 11. 2003 Aleš LajovicMajčevo brezno B 27. 9. 2003 Boštjan VrviščarMalo Okence B, E 30. 3. 2003 Uroš IličMatjaževe kamre B 23. 3. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaMedvedjak B 8. 3. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaPetrišina jama B 28. 4. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaPonikve v Odolini B 6. 12. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaPredjama B 20. 12. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaRazbremenilna A, 4E 25. 10. 2003 Miha StautRoparska jama 2B 7. 8. 2003 Jože PristavecSnežna jama pod Štranglom A, E 17. 8. 2003 Miha ČekadaSovja jama D Aleš Lajovic

Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS.Miha.Čekada.

Kataster

Page 113: Bilten JKŽ, št. 25

111

ime jame tip datum akcije zapisnikarSP_1 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_2 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_3 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_4 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_5 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_9 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_11 A, E 5. 8. 2003 Ines KlinkonSP_12 A, E 5. 8. 2003 Ines KlinkonSP_13 A, E 5. 8. 2003 Ines KlinkonSP_14 A, E 5. 8. 2003 Ines KlinkonSP_15 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_16 A, E 5. 8. 2003 Miha StautSP_17 A, E 6. 8. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaSP_18 A, E 6. 8. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaSršenova kajžarica B 26. 3. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaStota jama 2B 17. 11. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaŠemonovo brezno B 29. 4. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaŠimenkova jama B 28. 12. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaŠkamprlova jama B 21. 12. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaTurkova jama 2B 11. 1. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaVelika Kozinska jama B 13. 10. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaVeternica B Miha ČekadaViršnica 2B, E 16. 6. 2003 Uroš Ilič, Mojca Vrviščar ZazulaVotlina pod vrhom Šit A, C, D Aleš LajovicVranja jama B 31. 5. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaVratnica B 23. 12. 2003 Mojca Vrviščar ZazulaVrhniška jama B 19. 10. 2002 Mojca Vrviščar ZazulaZelške jame B 24. 2. 2002 Mojca Vrviščar Zazula

Oddani zapisniki leta 2004ime jame tip datum akcije zapisnikarBilpa 5 B 17. 7. 2004 Uroš IličBrezno na Strminah A, E, 2F 29. 5. 2004 Dejan HladnikBrezno nad Retovjem B 1. 8. 2004 Aleš LajovicBrezno v Jelenovem žlebu B 19. 9. 2004 Aleš LajovicDivja jama pri Lesnem Brdu B Aleš LajovicDobličko jezero B, E 3. 1. 2004 Uroš IličGradišnica B 24. 4. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaGričnica A, E, F 16. 5. 2004 Dejan HladnikGrmelarceva jama A, 2E 7. 9. 2003 Miha CelarcIzvir Bilpa B 16. 6. 2004 Uroš IličJama dveh klubov A, E 12. 7. 2004 Dejan HladnikJazbina v Rovnjah B 7. 3. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaJezerščica A, E, F 27. 4. 2004 Dejan HladnikKaščica B 22. 5. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaLedenica A, E, 2F 16. 5. 2004 Dejan HladnikLukence A 31. 7. 2004 Aleš LajovicMalo Okence B, C, E 31. 7. 2004 Uroš IličNajdena jama B 25. 4. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaOgence A 19. 9. 2004 Aleš LajovicPekel pri Kopanju B 29. 8. 2001 Miha ČekadaPetrišina jama B 26. 6. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaPredjama B 3. 4. 2004 Mojca Vrviščar ZazulaRoparska jama A, B, E 7. 2. 2004 Jernej Petrovčič, Mojca Vrviščar Zazula, Miha StautRožno brezno A, E 23. 10. 1999 Miha StautSkedenca D Vetrovna jama pri Laški kukavi B 2. 9. 2004 Uroš IličViršnica B 28. 8. 2001 Miha ČekadaVodna jama v Lozi B, C 5. 9. 2004 Uroš Ilič

Oddani zapisniki leta 2005 ime jame tip datum akcije zapisnikar BC 4 B, 2D Aleš Lajovic Brezno pri Črni jami A, 2E, F 25. 9. 2005 Boštjan Vrviščar Brezno pri gamsovi glavici B 29. 8. 2004 Mojca Vrviščar Zazula Brezno v Apnenih rupah B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Brezno v sivki B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Brlog nad Lenarčico A, E 22. 5. 2005 Milan Ferran

nadaljevanje na naslednji strani

Kataster

Page 114: Bilten JKŽ, št. 25

112

Registrirane jame leta 2003kat. št. ime jame zapisnikar8085 Ferranova buža Milan Ferran8086 Režkova jama Igor Perpar8087 Brezno za Kopico Miha Čekada8088 Zvezdica Milan Ferran8089 Obcestna jama pod Ostriškim vrhom Miha Čekada8090 Konjski Rep Milan Ferran8091 Hodnikova jama Milan Ferran8092 Žabica Milan Ferran8093 Skodelica 1 Kristina Jager8094 Skodelica 2 Kristina Jager8095 Skodelica 3 Igor Perpar8096 Skodelica 4 Kristina Jager8097 Skodelica 5 David Dereani8098 Skodelica 6 Igor Perpar8099 Skodelica 7 Igor Perpar8100 Skodelica 8 Kristina Jager8101 Skodelica 9 Igor Perpar8102 Skodelica 10 Igor Perpar8103 Skodelica 12 David Dereani8104 Skodelica 13 David Dereani8105 Skodelica 14 David Dereani8106 Skodelica 15 David Dereani8107 Skodelica 16 Simona Glavan8108 Skodelica 17 Miha Staut8109 Skodelica 18 Simona Glavan8110 Brezno 23 pod Debelim vrhom Igor Perpar8111 Brezno 24 pod Debelim vrhom Igor Perpar8112 Brezno 25 pod Debelim vrhom Igor Perpar8113 Brezno 26 pod Debelim vrhom Igor Perpar8114 Brezno 27 pod Debelim vrhom Igor Perpar8115 Brezno 28 pod Debelim vrhom Igor Perpar8116 Brezno 29 pod Debelim vrhom Igor Perpar8117 Brezno 30 pod Debelim vrhom Igor Perpar8118 Brezno 31 pod Debelim vrhom Igor Perpar8119 Brezno 32 pod Debelim vrhom Igor Perpar8120 Brezno 33 pod Debelim vrhom Igor Perpar8121 Brezno 34 pod Debelim vrhom Igor Perpar8122 Brezno 35 pod Debelim vrhom Milan Hočevar8123 Brezno 36 pod Debelim vrhom Milan Hočevar

Registrirane jame leta 2004kat. št. ime jame zapisnikar4183 Dihalnik nad Viršnico Miha Staut8245 Razbremenilna Miha Staut8246 Votlina pod vrhom Šit Aleš Lajovic8247 Jama pri električni omarici Miha Čekada8248 SP-1 Miha Staut8249 SP-2 Miha Staut8250 SP-3 Miha Staut8251 SP-4 Miha Staut8252 SP-5 Miha Staut8253 SP-9 Miha Staut8254 SP-11 Ines Klinkon8255 SP-12 Ines Klinkon8256 SP-13 Ines Klinkon8257 SP-14 Ines Klinkon8258 SP-15 Miha Staut8259 SP-16 Miha Staut8260 SP-17 Mojca Vrviščar Zazula8261 SP-18 Mojca Vrviščar Zazula8306 Brezno na Strminah Dejan Hladnik8308 Gričnica Dejan Hladnik8307 Jezerščica Dejan Hladnik8305 Roparska jama Jernej Petrovčič

Registrirane jame leta 2005kat. št. ime jame zapisnikar8310 Rožno brezno Miha Staut

nadaljevanje s prejšnje strani

ime jame tip datum akcije zapisnikarFerranova buža 2B 30. 10. 2004 Mojca Vrviščar Zazula, Boštjan Vrviščar Govic B, 2F, 2E 1. 7. 2005 Aleš Lajovic Hočevarjevo brezno A, E 11. 11. 2005 Milan Ferran Jama na Drvaše B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Jama pod gradom 2D 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Jama pri Sv. treh kraljih B 15. 1. 2005 Boštjan Vrviščar Jama v gradu pri Osojnici 2B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Jama v Kavčičevih gošah B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Jama v Ponikvah B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Jelenja jama B 24. 10. 2004 Mojca Vrviščar Zazula Malo Okence B 9. 1. 2005 Uroš Ilič Na Jami B, D 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Ogenca B, E 5. 7. 2005 Aleš Lajovic Parska golobina B, E 9. 10. 2005 Miha Čekada, Boštjan Vrviščar Poka nad Koriti A, E 16. 3. 2005 Milan Ferran Pucov brezen 2B Milan Ferran Ravenska jama 3 A, 2C 6. 5. 2005 Aleš Lajovic Roparska jama E Špranja v Lenarčici A, E 21. 12. 2002 Milan Ferran Šuštarjeva jama B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Tratnikovo brezno B Aleš Lajovic Ulčarjevo brezno A, 2E 11. 12. 2005 Milan Ferran Vodna jama v Lozi B, 2E 24. 12. 2005 Uroš Ilič Vojakovo brezno B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic Voleja jama B 1. 10. 2005 Aleš Lajovic

Kataster

Page 115: Bilten JKŽ, št. 25

113

št. priimek in ime1 Basarič Suzana2 Belič Janez3 Bernik Danilo4 Brenčič Miha - Kuki5 Brvar Eva6 Cej Danilo7 Celarc Miha8 Cvar Matjaž9 Čekada Miha10 David Rado11 Ðurđević Katarina12 Erznožnik Andrej - Erzo13 Ferk Mateja14 Ferran Milan15 Gedei Peter16 Gedei Tibor17 Glavan Simona18 Golob Ljubo19 Grden Marko20 Grmek Gorazd21 Hafner Katja22 Hladnik Dejan23 Horvat Sandi24 Hribar Živa25 Hussu Vito26 Ilič Uroš27 Jager Kristina28 Jakopin Stojan29 Jurkovič Borut30 Kanduč Franc31 Kidrič Roman32 Klinkon Ines33 Koblar Tomaž34 Košir Bratko35 Kowalski Woiciech 36 Kralj Marija37 Kranjc Andrej38 Kranjc Maja39 Krašovec Marko40 Kronegger Danica41 Kronegger Luka42 Kronegger Tine

št. priimek in ime43 Kušar Jaka44 Kuzmič Milan - Badi45 Labernik Nace46 Labernik Zvonka47 Lajovic Aleš48 Lovšin Marija49 Matijević Nebojša50 Melink Miha51 Menart Viktor52 Mihailovski Matej53 Mlinar Ciril - Cic54 Modic Roman55 Novak Karlo Drago56 Ogrin Petra57 Oprešnik Simon58 Pečar Zvezda59 Perpar Igor60 Petek Tomo61 Petrovčič Jernej62 Polenčič Mojca63 Popov Popov Zvjezdan64 Raztresen Marjan65 Renninger Robi - Trakulja66 Robič Viktor - Brko67 Rozman David68 Subotič Zoran69 Staut Miha70 Stepišnik Uroš71 Stržinar Andrej72 Šmit Žiga73 Štrempfelj Daniela74 Šuštar Marko - Maki75 Tepina Klemen76 Tkavc Rok77 Trček Iztok - Jolbe78 Triglav Čekada Mihaela79 Volk Sašo80 Vreg Miro81 Vrhovec Igor82 Vrviščar Boštjan83 Vrviščar Zazula Mojca84 Žitko Igor

Vrlo članstvo JK Železničar v letih 2003/2004/2005

Članstvo

Page 116: Bilten JKŽ, št. 25

114

Akcije leta 2003št. datum jama udeleženci 1 1. 1. Rupnikov rov na Golem Vrhu Miha Čekada, Mihaela Triglav 2 2. 1. Nova Križna jama Ljubo Golob, Zvezdana Kržič 3 2. 1. Pajsarjeva jama Marko Krašovec 4 2. 1. Mačkovica Milan Ferran + 2 5 4. 1. Jama pri gnezdu Dejan Hladnik, Ljubo Golob, Marko Krašovec, Boštjan in Mojca Vrviščar6 4. 1. Ferranova buža Milan Ferran, Peter Gedei 7 9. 1. Vranja jama Gorazd Grmek, Živa Hribar 8 10. 1. Mačkovica Matej Mihailovski, Bratko Košir 9 18. 1. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič 10 18. 1. Viršnica, Dihalnik nad Viršnico Igor Perpar, Dejan Hladnik, Miha Čekada 11 18. 1. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Nace Labernik, Kristina Jager, Miha Staut,

Boštjan in Mojca Vrviščar, Andrej Stržinar 12 19. 1. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Živa Hribar + 1 13 19. 1. Vuzelnica Boštjan in Mojca Vrviščar 14 19. 1. Lanski vrh Ljubo Golob, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc15 23. 1. okolica Jame pri gnezdu Dejan Hladnik 16 25. 1. dihalnik blizu Najdene jame Ljubo Golob, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc17 25. 1. Koren (nad Staro Vrhniko) Jernej Petrovčič18 26. 1. Ferranova buža Milan Ferran, Jernej Petrovčič19 1. 2. Ferranova buža, Jernejeva jama Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič, Slavko Pollak20 1. 2. Križna jama Zvezdana Kržič, Samo Morel + spremljevalci21 1. 2. Jezerina 1 Milan Kuzmič - Badi, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar22 5. 2. Bestažovca Borut Jurkovič, Katarina Ðurđević23 8. 2. Jernejeva jama Milan Ferran, Jernej Petrovčič24 8. 2. Janča jama, okolica Viršnice Igor Perpar, Simona Glavan, Miha Staut25 9. 2. dihalnika blizu Štampetovega mosta Dejan Hladnik26 15. 2. Ferranova buža Milan Ferran, Jernej Petrovčič27 15. 2. Pajsarjeva jama Matej Mihailovski, Igor Vrhovec + 128 15. 2. Grofova jama Marko in Matic Krašovec + prijatelji29 16. 2. Jama v Partu pri ogradi Borut Jurkovič, Arne Hodalič + 230 18. 2. Martinska jama Miha Staut, Ines Klinkon, Jože Žumer31 22. 2. Koren (nad Staro Vrhniko) Milan Ferran, Jernej Petrovčič32 22. 2. dihalniki blizu Štampetovega mostu Dejan Hladnik, Ljubo Golob33 23. 2. okolica Štampetovega mostu Milan Ferran34 26. 2. nov spodmol pod žičnico na Vogel Aleš Lajovic35 1. 3. Logarček David Dereani, Kristina Jager, Peter Japelj - Pero, Ines Klinkon, Nebojša Matijević,

Igor Perpar, Jože Pristavec - Joc, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar36 1. 3. Orient Express Ljubo Golob, Dejan Hladnik37 1. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič38 1. 3. Baredine pri Poreču Viktor Robič - Brko39 2. 3. Ferranova buža Milan Ferran, Borut Jurkovič, Jernej Petrovčič40 4. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič + 141 5. 3. Požiralnik v Ključu, požiralniki Grosupeljščice Aleš Lajovic42 5. 3. Divje jezero Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo Morel + 243 6. 3. Divje jezero Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo Morel + 244 6. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič + 145 8. 3. Medvedjak Miha Čekada, David Dereani, Peter in Tibor Gedei, Živa Hribar, Uroš Ilič, Ines Klin-

kon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar46 8. 3. Orient Express Ljubo Golob, Dejan Hladnik47 8. 3. Divje jezero Matej Mihailovski + 448 9. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran49 15. 3. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič50 17. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič + 151 18. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič + 152 19. 3. Malo Okence Uroš Ilič53 21. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran + 154 22. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran, Ljubo Golob55 22. 3. Poljanska buža Igor Perpar, Miha Staut56 22. 3. Malo Okence Uroš Ilič57 23. 3. Matjaževe kamre Marko Krašovec, Milan Kuzmič - Badi, Boštjan in Mojca Vrviščar58 23. 3. Balantov studenec Nace Labernik59 25. 3. Viršnica, Pekel pri Kopanju Miha Čekada, Mihaela Triglav60 25. 3. Malo Okence Uroš Ilič

Seznami akcij JKŽ

Akcije

Page 117: Bilten JKŽ, št. 25

115

št. datum jama udeleženci61 26. 3. Roparska jama Jernej Petrovčič + 162 26. 3. Radensko polje Tibor Gedei63 26. 3. Sršenova kajžarca Sandi Horvat, Milan Kuzmič - Badi, Boštjan in Mojca Vrviščar64 28. 3. Plenkača Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc65 29. 3. Skednena jama, Vranja jama (jamarska šola) Tibor in Peter Gedei, Miha Staut, Miha Celarc, Viktor Robič - Brko, Ljubo Golob,

Matjaž Cvar, Boštjan in Mojca Vrviščar, Nebojša in Radana Matijević, Ines Klinkon, Živa Hribar, Andrej Stržinar, Sašo Jenko + 1

66 29. 3. Malo Okence Uroš Ilič67 30. 3. Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec68 30. 3. Markov spodmol, Županov spodmol Miha Čekada, Mihaela Triglav69 5. 4. Roparska jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran70 6. 4. Iški vintgar (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Miha Čekada, Matjaž Cvar, Nebojša Matijević, družina

Krašovec, Aleš Lajovic, Miha Staut, Ines Klinkon, Andrej Stržinar, Sašo Jenko71 6. 4. Jama pod Gavgami Borut Jurkovič, Katarina Ðurđević, Arne Hodalič + 172 10. 4. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Živa Hribar + 173 12. 4. Ferranova buža Milan Ferran, Jernej Petrovčič74 19. 4. Plenkača Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc, Jernej Petrovčič, Peter Gedei75 19. 4. Orient Express Ljubo Golob, Dejan Hladnik76 20. 4. okolica Plenkače Jože Pristavec - Joc77 21. 4. okolica Plenkače Jože Pristavec - Joc78 21. 4. Roparska jama Jernej Petrovčič79 21. 4. Ocizeljska jama (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Matjaž Cvar, Nebojša Matijević, Iztok Trček - Jolbe,

družina Labernik, Miha Staut, Ines Klinkon, Peter Rink80 27. 4. okolica Raskovca Ljubo Golob, Dejan Hladnik81 27. 4.–3. 5. Veliko Okence Uroš Ilič82 29. 4. Šemonovo brezno (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut83 29. 4. Cimetova jama Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc84 1. 5. Cimetova jama Jernej Petrovčič + 185 1. 5. Radensko polje Ines Klinkon, Miha Staut86 1. 5. Viršnica Janez Snoj + 187 2. 5. Cimetova jama Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc88 2. 5. Janča jama, okolica Viršnice Aleš Lajovic, Igor Perpar, Miha Staut89 3. 5. okolica Raskovca Milan Ferran, Ljubo Golob90 4. 5. Cimetova jama Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc91 7. 5. Partizanska jama (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut92 10. 5. Gradišnica (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Nebojša Matijević, Jernej Petrovčič, Ines Klinkon, Miha

Staut, Andrej Stržinar93 11. 5. Gradišnica Boštjan in Mojca Vrviščar + 4 Nemci94 11. 5. Cimetova jama Jernej Petrovčič95 11. 5. okolica Raskovca Ljubo Golob96 13. 5. Veliko Okence Matej Mihailovski97 14. 5. Divje jezero Matej Mihailovski, Arne Hodalič98 14. 5. Planinska jama Ljubo Golob, Zvezdana Kržič99 14. 5. Radensko polje (okolica Zagradca) Aleš Lajovic100 15. 5. Zakovškovo brezno Marko Krašovec + 1101 16. 5. Marijino brezno Nace Labernik + škofjeloški šolarji in učitelji102 16. 5. Malo Okence Uroš Ilič, Matej Mihailovski103 17. 5. Kebrova luknja (reševalna vaja) Miha Celarc, Dejan Žugelj104 17. 5. Hotiške ponikve Peter Gedei, Igor Perpar, Nace Labernik, Kristina Jager, Uroš Ilič, Jernej Petrovčič105 18. 5. Jama pri električni omarici, Kevderc pri Lenaršci Aleš Lajovic, Miha Čekada, Milan Ferran, Uroš Ilič106 18. 5. Logarček Jernej Petrovčič + 2107 18. 5. Kamnitnik Nace Labernik + škofjeloški jamarji108 23. 5. Iški vintgar (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut109 23. 5. Trenta Ljubo Golob + 1110 24. 5. Sveta jama Aleš in Darja Lajovic, družina Labernik, Igor Perpar, Simona Glavan, Miha Čekada,

Mihaela Triglav111 24. 5. Postojnska jama (biospeleološka postaja) Igor Perpar, Simona Glavan, Miha Čekada, Mihaela Triglav112 24. 5. Jezerina 1 Boštjan in Mojca Vrviščar + 4113 31. 5. Vranja jama (jamarska šola) Boštjan in Mojca Vrviščar, Nebojša Matijević, Ines Klinkon, Miha Staut114 31. 5. Podražarjevo brezno Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + notranjski jamarji115 31. 5. Bruhalnik pri gradu Snežnik Miha Čekada, Mihaela Triglav116 7. 6. okolica Pivke jame (jamarski izpiti) Miha Čekada, Miha Celarc, Boštjan in Mojca Vrviščar, Nebojša Matijević, Ines

Klinkon, Miha Staut117 8. 6. Pivka jama, Črna jama Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut118 8. 6. Tkalca jama, Zelške jame Ines Klinkon, Miha Staut119 10. 6. Podražarjevo brezno Ljubo Golob120 12. 6. Viršnica Uroš Ilič

Akcije

Page 118: Bilten JKŽ, št. 25

11�

št. datum jama udeleženci121 14. 6. Viršnica, Pekel pri Kopanju Uroš Ilič, Iztok Trček - Jolbe, Igor Perpar, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca

Vrviščar, Miha Staut, Ines Klinkon122 14. 6. Ljubljana (reševalna vaja CZ) Peter Gedei, Miha Čekada, Tomaž Koblar, Matjaž Cvar, Simon Oprešnik, Kristina

Jager123 15. 6. Poltarica Matej Mihailovski, Uroš Ilič124 19. 6. rudnik bobovca na Jelovici Ljubo Golob + 1125 21. 6. Planinska jama Peter Gedei, Nebojša Matijević, Kristina Jager; Ines Klinkon, Primož Jakopin + 2126 21., 22. 6. Huda luknja (inštruktorski tečaj) Miha Celarc + 20127 22. 6. Logarček Uroš Ilič, Jernej Petrovčič128 25. 6. Logarček Peter Gedei, Uroš Ilič, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože

Pristavec - Joc, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut, Matjaž Cvar, Borut Jurkovič + 2

129 28. 6. Krviška Okroglica Igor Perpar, Marko Krašovec, Kristina Jager, Boštjan in Mojca Vrviščar130 ?. 6. Plenkača Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc131 5. 7. Brezno v Jordovem kotu Aleš Lajovic, Ljubo Golob, Miha Celarc, Kristina Jager132 5. 7. Jama pri električni omarici, Rovček pri Lenaršci, Miha Čekada, Mihaela Triglav, Mojca Opara + 1 Kevderc pri Lenaršci133 10. 7. Mangartska jama Ines Klinkon, Miha Staut134 12. 7. Jazben Igor Perpar, Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar, Miha

Staut, Ines Klinkon, Živa Hribar, Miha Celarc, Kristina Jager135 26. 7. Logarček Uroš Ilič, Milan Ferran, Miha Staut, Ines Klinkon + 6136 24.–27. 7. Češka (Koněpruské jeskyně, Chýnovská Boštjan in Mojca Vrviščar jeskyně, Kateřinská jeskyně, Propast Macocha) 137 ?. 7. Roparska jama Jernej Petrovčič138 28. 7.–3. 8. Jelovica Miha Brenčič - Kuki139 1. 8. Jelovica Aleš Lajovic140 1. 8. Roparska jama Jernej Petrovčič141 2. 8. Lipiška jama Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Danilo Bernik, Milan Kuzmič - Badi, Boštjan

Vrviščar, Miha Staut + 13142 2. 8. Zelške jame Viktor Robič - Brko + 5143 3.–6. 8. Velika vrata (nove jame SP_1–SP_18) Miha Staut, Ines Klinkon, Boštjan in Mojca Vrviščar, Iztok Trček - Jolbe, Danilo

Bernik, Peter Rink144 4. 8. Jazbina pri Podturnu družina Labernik145 6. 8. Kostanjeviška jama družina Labernik146 6. 8. Mačkovica Miha Čekada, Matjaž Cvar + 4 Slovaki + 1147 8. 8. Roparska jama Jernej Petrovčič148 10. 8. Logarček Uroš Ilič, Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc149 10. 8. Mljet (Odisejeva špilja) Marko in Matic Krašovec150 13. 8. Logarček Uroš Ilič, Jernej Petrovčič + 1151 13. 8. Balantov studenec Nace Labernik152 14. 8. Pekel pri Kopanju Nace Labernik153 15. 8. Logarček Uroš Ilič, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič, Ines Klinkon, Miha Staut, Kristina Jager,

Andrej Stržinar154 16. 8. Logarček Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero + 1155 16. 8. Mačkovica Ljubo Golob, Jože Pristavec - Joc156 17. 8. Logarček Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc + 1157 17. 8. Jama nad tiskarno Slovenija, Miha Čekada, Mihaela Triglav Snežna jama nad Štrangelom158 20. 8. Logarček Ljubo Golob, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut, Andrej Mihevc + 1159 20. 8. Jelenska jama Jože Pristavec - Joc160 23. 8. Zelške jame Viktor Robič - Brko + 11161 23. 8. Logarček Uroš Ilič, Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero + 5162 26. 8. Logarček Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar163 26., 27. 8. Menina planina Aleš Lajovic164 27. 8. okolica Logarčka Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc165 30. 8. Logarček Uroš Ilič, Igor Vrhovec, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič, Peter Japelj - Pero, Jože

Pristavec - Joc, Marko Krašovec, Peter Gedei + 5166 30. 8. Grmelarceva jama Gorazd Grmek, Miha Celarc167 6. 9. Bobnova jama, Rivčja jama Uroš Ilič + novomeški jamarji168 7. 9. Grmelarceva jama Gorazd Grmek, Miha Celarc169 11. 9. Križna jama Matej Mihailovski + 3170 13. 9. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob171 17. 9. Veliko Okence Uroš Ilič, Matej Mihailovski172 20. 9. Marijino brezno Nebojša Matijević, Boštjan Vrviščar, Vito Hussu + 5173 21. 9. Skednena jama družina Hladnik174 21. 9. Mangart Aleš Lajovic175 21. 9. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič176 24. 9. Krka Aleš Lajovic

Akcije

Page 119: Bilten JKŽ, št. 25

11�

št. datum jama udeleženci177 27. 9. Skednena jama z okolico Dejan Hladnik, Ljubo Golob178 27. 9. Roparska jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran179 27. 9. Majčevo brezno, Volkovo brezno, Boštjan Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut Martnačev brezen180 1. 10. okolica Slapu Čedca Milan Ferran, Ljubo Golob181 2.–4. 10. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Uroš Ilič, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut, Borut

Jurkovič182 10. 10. Brezno dveh milijonov Jernej Petrovčič + 2183 11., 12. 10. Brezno pri gamsovi glavici Uroš Ilič, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut, Borut Jurkovič,

Jernej Petrovčič, Nebojša Matijević + 1184 18. 10. okolica Slapu Čedca Milan Ferran, Jernej Petrovčič185 19. 10. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Andrej Stržinar186 25. 10. Razbremenilna Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar187 25. 10. Javorniki Ljubo Golob + notranjski jamarji188 25. 10. Majčevo brezno (reševalna vaja) Robi Renninger189 26. 10. Jama nad Drnulco Jernej Petrovčič, Milan Ferran190 28. 10. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Jernej Petrovčič, Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca

Vrviščar191 2. 11. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob192 4. 11. okolica Krvave Peči Dejan Hladnik, Matej Mihailovski193 9. 11. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič, Peter Gedei194 15. 11. Jeralovo brezno Igor Perpar, Nace Labernik, Miha Čekada195 16. 11. Divje jezero Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo Morel + 2196 16. 11. Lučki dol Aleš Lajovic197 20. 11. Postojnska jama Miha Čekada + 2198 22. 11. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Jernej Petrovčič, Boštjan in Mojca Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut199 22. 11. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob200 23. 11. okolica Unške koliševke Ljubo Golob + notranjski jamarji201 29. 11. Mačkovica Matej Mihailovski, Kristina Jager202 30. 11. Jazbina v Rovnjah Luka Kronegger, Borut Jurkovič, Arne Hodalič203 30. 11. Potresna jama Jernej Petrovčič204 30. 11. Blegoš Aleš Lajovic205 30. 11. Lubniški kevderc Igor Perpar, Nace Labernik + 1206 6. 12. Ponikve v Odolini Boštjan in Mojca Vrviščar, Miha Staut, Nebojša Matijević207 6. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič208 6., 7. 12. Blegoš Aleš Lajovic209 7. 12. Jama pri Svetih treh kraljih Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + 1210 7. 12. Zijalo, Jama pod gradom Luknja Miha in Mihaela Čekada211 9. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič212 10. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič + 1213 13. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran + 1214 13. 12. Malo Okence Uroš Ilič + 1215 14. 12. Suhadolca Uroš Ilič + 3216 15. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran217 18. 12. Lučki dol Aleš Lajovic218 20. 12. Predjama (Vzhodni rov) Mojca in Boštjan Vrviščar, Peter Gedei, Nebojša Matijević, Luka Kronegger, Živa

Hribar, Miha Staut, Ines Klinkon219 20. 12. Malo Okence Uroš Ilič220 21. 12. izvir Dobličice Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo Morel + 1221 22. 12. Oliero (Italija) Uroš Ilič, Roman Kidrič + 2222 25. 12. Suhadolca Uroš Ilič, Simon Oprešnik, Roman Kidirč + 1223 26. 12. Potresna jama Jernej Petrovčič, Milan Ferran, Ljubo Golob224 26. 12. Železna jama Miha in Mihaela Čekada225 30. 12. Predvratnica Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar

Akcije leta 2004št. datum jama udeleženci 1 2.–4. 1. Dobličica Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Arne Hodalič, Samo Morel, Martin Ilenič + 22 3. 1. Čotova jama Milan Ferran, Jernej Petrovčič3 3. 1. Jeralovo brezno Igor Perpar, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar4 4. 1. Migutov brezen Nace Labernik + sosed5 4. 1. Ferranova buža Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič6 11. 1. Turkova jama Matjaž Cvar, Marko Krašovec, Nace in Zvonka Labernik, Nebojša Matijević, Simon

Oprešnik, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar + 27 17. 1. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc8 18. 1. Mačkovica Ljubo Golob, Rado Radešček + upokojenci9 24. 1. Ponikve v Jezerini Borut Jurkovič, Luka Kronegger + 1

Akcije

Page 120: Bilten JKŽ, št. 25

11�

št. datum jama udeleženci10 24. 1. Sežana (usposabljanje za inštruktorje) Miha Celarc, Miha Čekada, Dejan Hladnik + 2011 24. 1. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič12 24. 1. Roparska jama Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar13 31. 1. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc14 31. 1. dihalniki okrog Prangerja Ljubo Golob, Dejan Hladnik15 1. 2. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič16 1. 2. izvir Dobličice Arne Hodalič, Martin Ilenič, Matej Mihailovski, Gregor Pižent, Igor Vrhovec17 5. 2. Veliko Okence Uroš Ilič18 7. 2. Ocizeljska jama Miha in Mihaela Čekada19 7. 2. Roparska jama Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar20 10. 2. Blejsko jezero Matej Mihailovski, Igor Vrhovec21 11. 2. Veliko Okence Uroš Ilič, Roman Kidrič22 14. 2. Roparska jama Jernej Petrovčič + 123 14. 2. Cimetova jama Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc24 15. 2. izvir Dobličice Arne Hodalič, Martin Ilenič, Matej Mihailovski25 22. 2. Županova jama Jernej Petrovčič, Miha Staut, Boštjan Vrviščar26 24. 2. Logarček Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič27 5. 3. Podpeška jama Matej Mihailovski, Borut Korošin28 6. 3. Brezno pravilne odločitve Andrej Erznožnik - Erzo, Milan Ferran, Dejan Hladnik, Jernej Petrovčič29 7. 3. Medvedjak Borut Jurkovič, Luka Kronegger, Matjaž Kačičnik30 7. 3. Jazbina v Rovnjah Andrej Erznožnik - Erzo, Peter Gedei, Uroš Ilič, Ines Klinkon, Marko Krašovec,

Nebojša Matijević, Jernej Petrovčič, Gorazd Petkovšek, Miha Staut, Andrej Stržinar, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar + 2 Nemca

31 9. 3. Logarček Jernej Petrovčič32 12. 3. Petrova jama Jernej Petrovčič33 20. 3. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Uroš Ilič, Jernej Petrovčič34 21. 3. Petrova jama Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič35 27. 3. Petrova jama Jernej Petrovčič36 28. 3. Kačna jama Peter Gedei, Uroš Ilič, Borut Jurkovič, Matjaž Kačičnik, Nebojša Matijević, Miha

Staut37 28. 3. Petrova jama Jernej Petrovčič38 31. 3. Petrova jama Jernej Petrovčič39 2. 4. Vrhniška jama Jernej Petrovčič40 3. 4. Predjama (Zahodni rov) Peter Gedei, Živa Hribar, Matej Mlakar, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar41 3. 4. Petrova jama Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič42 4. 4. Brezno v Tratnikovem koniku (Krastača) Uroš Ilič, Borut Jurkovič, Luka Kronegger, Nebojša Matijević43 4. 4. Lenartova jama Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc, Peter Japelj - Pero44 6. 4. Jama za Bukovim vrhom Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič45 8. 4. kopanje na Ulovki Jernej Petrovčič46 9. 4. kopanje na Ulovki Jernej Petrovčič47 10. 4. Mačkovica Katarina Ðurđević, Borut Jurkovič, Luka Kronegger48 10. 4. Oglenica + 2 brezni na Javornikih Ljubo Golob, Zvezdana Kržič49 12. 4. kopanje na Ulovki Jernej Petrovčič, Andrej Erznožnik - Erzo50 13. 4. kopanje na Ulovki Jernej Petrovčič51 17., 18. 4. tečaj za pripravnike reševalce in reševalce Borut Jurkovič52 18. 4. Oglenica + 2 brezni na Javornikih Ljubo Golob, Zvezdana Kržič53 19. 4. kamnolom Lesno brdo Aleš Lajovic54 24. 4. Petrova jama Jernej Petrovčič55 24. 4. Gradišnica Peter Gedei, Kristina Jager, Borut Jurkovič, Ines Klinkon, Luka Kronegger, Nebojša

Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar, Jelena Čalić - Ljubojević (ASAK), Matjaž Kačičnik

56 24. 4. Rakov Škocjan (tečaj in izpit za Inštruktorja) Miha Celarc, Dejan Hladnik57 24. 4. Najdena jama Tibor Gedei, Zvezdan Martič58 25. 4. Najdena jama Jelena Čalić - Ljubojević (ASAK), Jaka Kušar, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrvi-

ščar59 27. 4. Krška jama Zvonka in Primož Labernik60 27. 4. Lenartova jama Peter Japelj - Pero, Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc61 28. 4. Petrova jama Jernej Petrovčič62 1. 5. Petrova jama Peter Gedei, Andrej Erznožnik - Erzo, Ljubo Golob, Dejan Hladnik, Jernej Petrovčič,

Gorazd Petkovšek63 25. 4.–2. 5. Boka Kotorska (vaja civilne zaščite Matej Mihailovski potapljačev)64 2. 5. Lenartova jama Milan Ferran, Peter japelj - Pero, Jernej Petrovčič65 8. 5. Brezno pravilne odločitve Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič66 12. 5. Brezno pravilne odločitve Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič67 13. 5. Jama pri gnezdu Miha Celarc, Gorazd Grmek68 15. 5. Brezno pravilne odločitve Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič69 16. 5. Jama Danica Dejan Hladnik, Nace Labernik

Akcije

Page 121: Bilten JKŽ, št. 25

11�

št. datum jama udeleženci70 19. 5. Velenjski rudnik Tibor Gedei, Viktor Robič - Brko71 22. 5. Jama na meji Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič, Uroš Stepišnik72 22. 5. Kaščica Živa Hribar, Nebojša Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar73 22. 5. Izvir Bilpa Uroš Ilič, Martin Ilenič74 23. 5. Sveta jama Aleš Lajovic75 29. 5. Golokratna jama, Brimšca Peter Gedei, Uroš Ilič76 29. 5. Brezno na Strminah Ljubo Golob, Dejan Hladnik77 30. 5. Martinska jama Ines Klinkon, Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Mojca Vrviščar + 7 profesor-

jev78 30. 5. Roparska jama Jaka Kušar, Miha Staut, Boštjan Vrviščar79 2. 6. Jama na Meji Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič, Uroš Stepišnik80 3. 6. Jama nad Drnulco Milan Ferran, Boštjan Vrviščar81 9. 6. Brezno pri gamsovi glavici Borut Jurkovič, Luka Kronegger 82 10. 6. Malo Okence Uroš Ilič83 13. 6. Jama na Meji Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič, Uroš Stepišnik84 16. 6. Jama nad Drnulco Milan Ferran, Milan Kuzmič - Badi85 16. 6. Izvir Bilpa Uroš Ilič, Martin Ilenič + 186 19., 20. 6. izvir Cetine Uroš Ilič, Arne Hodalič87 19. 6. Križna jama Zvezdana Kržič88 20. 6. Ledena jama na Stojni Ljubo Golob, Zvezdana Kržič89 21. 6. Jama Divje babe Zvezdana Kržič90 22. 6. Postojnska jama Zvezdana Kržič91 24. 6. Veliko Okence (potapljaški tečaj) Uroš Ilič, Martin Ilenič + 492 25. 6. Suhadolca (potapljaški tečaj) Uroš Ilič, Martin Ilenič + 493 26. 6. Izvir Bilpa (potapljaški tečaj) Uroš Ilič, Martin Ilenič + 494 26. 6. Petrišina jama Ines Klinkon, Nebojša Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar95 27. 6. Cueva del Viento (Tenerife, Španija) Milan Ferran96 3. 7. Jama nad Drnulco Milan Ferran, Jernej Petrovčič97 10. 7. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob98 10. 7. Jezerina 1 in Jezerina 2 Živa Hribar, Ines Klinkon, Luka Kronegger, Milan Kuzmič - Badi, Iztok Trček - Jol-

be, Boštjan Vrviščar + Belokranjci99 15. 7. Brezno pri gamsovi glavici Uroš Ilič, Luka Kronegger, Miha Staut, Boštjan Vrviščar100 17. 7. Jama nad slapom Čedca Milan Ferran, Jernej Petrovčič101 17. 7. nova jama blizu Prangerja Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc, Jernej Petrovčič102 17. 7. Izvir Bilpa Uroš Ilič, Martin Ilenič + 1103 18. 7. Ferranova buža Milan Ferran, Boštjan Vrviščar104 18. 7. Golokratna jama Uroš Ilič, Ines Klinkon, Miha Staut105 21. 7. Logarček Milan Ferran, Jernej Petrovčič106 22. 7. Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec107 31. 7. Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec108 31. 7. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob109 1. 8. Vodna jama v Lozi Uroš Ilič, Janez Marinšek +2110 5. 8. Malo Okence Uroš Ilič, Igor Vrhovec111 7. 8. Vodna jama v Lozi Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec112 7. 8. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Jernej Petrovčič, Robi Renninger113 7. 8. Zelške jame Ljubo Golob, Zvezdana Kržič114 7. 8. Divja jama Marko Krašovec115 11. 8. Jama na Vjetrenim brdima Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar116 13. 8. Jama na Vjetrenim brdima Ines Klinkon, Miha Staut, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar117 14. 8. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Uroš Ilič, Kristina Jager118 15. 8. Veliki naravni most, Tkalca jama Miha, Mihaela in Primož Čekada119 20. 8. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob120 20. 8. Brezno pri Farbarjevem štantu Peter Japelj - Pero, Jože Pristavec - Joc, Jernej Petrovčič, Gorazd Petkovšek121 29. 8. Brezno pri gamsovi glavici Ines Klinkon, Luka Kronegger, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar122 2. 9. Vetrovna jama pri Laški kukavi Uroš Ilič123 4. 9. Planinska jama Peter Gedei, Tibor Gedei, Uroš Ilič124 5. 9. Vodna jama v Lozi Uroš Ilič, Matej Mihailovski125 11. 9. Brezno pri gamsovi glavici Milan Ferran, Uroš Ilič126 18. 9. Jama nad slapom Čedca Milan Ferran +1127 19. 9. Vilenica Miha Čekada + tast128 23. 9. Malo Okence Uroš Ilič, Roman Kidrič, Igor Vrhovec129 25. 9. Šteberk Uroš Ilič, Igor Vrhovec + 5130 26. 9. Kompoljska jama Uroš Ilič, Igor Vrhovec + 5131 30. 9. Vetrovna jama Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič132 5. 10. Divja jama Aleš Lajovic133 6. 10. Ferranova buža Milan Ferran, Boštjan in Mojca Vrviščar134 9. 10. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob, Jernej Petrovčič135 10. 10. Jama v pruhu Aleš Lajovic

Akcije

Page 122: Bilten JKŽ, št. 25

120

št. datum jama udeleženci136 16. 10. Ferranova buža Andrej Erznožnik - Erzo, Milan Ferran137 17. 10. Jama pri Svetih treh kraljih Peter Gedei, Marko Krašovec, Luka Kronegger, Nebojša Matijević138 23. 10. Rožno brezno Ines Klinkon, Nebojša Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar139 23. 10. Jami pod Golaki Miha Celarc140 24. 10. Jelenja jama Mojca in Boštjan Vrviščar141 24. 10. Mačkovica Nebojša Matijević + sin142 30. 10. Ferranova buža Ines Klinkon, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar, Uroš Stepišnik, Gregor Juvan143 30. 10. Kevdrc pod Lubnikom Nace Labernik 144 31. 10. Ferranova buža Milan Ferran145 1. 11. Jama pod Krogom Ines Klinkon, Miha Staut146 3. 11. Ferranova buža Milan Ferran, Borut Jurkovič147 5. 11. Brezno pri gamsovi glavici Boštjan in Mojca Vrviščar148 7. 11. Ferranova buža Peter Gedei, Milan Ferran, Ljubo Golob, Borut Jurkovič, Luka Kronegger149 13. 11. Ferranova buža Milan Ferran, Ines Klinkon, Miha Staut150 13. 11. Kačna jama (jamarska reševalna vaja) Miha Celarc, Borut Jurkovič, Robi Renninger151 13. 11. Jama na Lanskem vrhu Jernej Petrovčič152 20. 11. Jama na Lanskem vrhu Peter Japelj - Pero, Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc153 21. 11. Jama na Lanskem vrhu Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc, Gorazd Petkovšek154 27. 11. Lipiška jama Ines Klinkon, Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Miha Staut, Iztok Trček - Jol-

be, Boštjan in Mojca Vrviščar + turisti155 5. 12. Šemonovo brezno Borut Jurkovič +1156 7. 12. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob157 11. 12. Ferranova buža Milan Ferran, Kristina Jager, Luka Kronegger158 15. 11.–11. 12. Florida (jamsko potapljanje) Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec159 14. 12. Petrova jama Andrej Erznožnik - Erzo, Jernej Petrovčič, Gorazd Petkovšek160 18. 12. Ferranova buža Peter Gedei, Milan Ferran, Ljubo Golob161 18. 12. Potresna jama Andrej Erznožnik - Erzo, Miha Staut162 18. 12. Jama pri Svetih treh kraljih Jernej Petrovčič + Matičarji163 19. 12. Divje jezero Matej Mihailovski +2164 23. 12. Brezno pri gamsovi glavici Borut Jurkovič, Miha Staut165 23. 12. Ferranova buža Milan Ferran, Suzana Basarič166 25.–27. 12. izvir Dobličice Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec + 2167 27. 12. Železna jama Miha Čekada, Aleš Lajovic + Ljubljanski oktet

Akcije leta 2005št. datum jama udeleženci 1 1. 1. AB 100 (Vrelo Grze, Srbija) Uroš Ilič, Kristina Jager, Ines Klinkon, Miha Staut, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in

Mojca Vrviščar2 2. 1. Ferranova buža Milan Ferran3 8. 1. Ferranova buža Miha Celarc, Peter Gedei, Milan Ferran, Ljubo Golob, Uroš Ilič4 9. 1. Postojnska jama družina Hladnik5 9. 1. Križna jama, Nova Križna jama Boštjan in Mojca Vrviščar, Primož Presetnik + Matičarka6 11. 1. Divje jezero Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec7 15. 1. Jama pri Svetih treh kraljih Danilo Bernik, Živa Hribar, Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Iztok Trček - Jolbe,

Boštjan in Mojca Vrviščar8 15. 1. Ferranova buža Milan Ferran9 16. 1. Veliko Okence Uroš Ilič10 22. 1. Ponikve v Odolini Peter Gedei, Živa Hribar, Uroš Ilič, Ines Klinkon, Miha Staut11 23. 1. Ferranova buža Milan Ferran, Kristina Jager12 23. 1. Križna jama Matej Mihailovski + 113 23. 1. Malo Okence Uroš Ilič14 30. 1. Divje jezero Matej Mihailovski + 315 31. 1. Divje jezero Uroš Ilič, Arne Hodalič, Matej Mihailovski, Roman Kidrič16 3. 2. Brezno na Taboru Andrej Erznožnik - Erzo17 5. 2. Ferranova buža Andrej Erznožnik - Erzo, Milan Ferran, Peter in Tibor Gedei, Ines Klinkon, Luka

Kronegger, Nebojša Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar18 5. 2. Migutovo brezno Nace Labernik + 419 6. 2. Kotliči pri Rakovem Škocjanu Uroš Ilič, Igor Vrhovec20 7. 2. Najdena jama Nace Labernik + 221 8. 2. novo brezno na Ulovki Milan Ferran, Dejan Hladnik22 12. 2. novo brezno na Ulovki Milan Ferran, Ljubo Golob23 18. 2. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Andrej Stržinar24 20. 2. Veliko Okence Uroš Ilič25 24. 2. Divje jezero Arne Hodalič, Uroš Ilič, Roman Kidrič, Matej Mihailovski26 25. 2. Zelške jame Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević27 26. 2. Zelške jame Milan Kuzmič - Badi, Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Petra Ogrin + 2128 27. 2. Gradišnica Jernej Petrovčič + Matičarji

Akcije

Page 123: Bilten JKŽ, št. 25

121

št. datum jama udeleženci29 13. 3. Kotliči pri Rakovem Škocjanu Uroš Ilič + 330 17. 3. Veliko Okence Uroš Ilič + 331 19. 3. Veliko Okence Uroš Ilič + 332 19. 3. Najdena jama, Skednena jama Jernej Petrovčič, Jože Pristavec - Joc 33 20. 3. Malo Okence Uroš Ilič, Roman Kidrič34 23. 3. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec, Petra Ogrin35 28. 3. Mačkovica Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Miha Celarc + sestra in punca36 2. 4. Ferranova buža Peter Gedei, Milan Ferran, Uroš Ilič, Mitja Prelovšek - Čot37 9. 4. Mačkovica Ljubo Golob, Ines Klinkon, Luka Kronegger, Nebojša Matijević + žena Radana,

Miha Staut, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar; tečajniki: Eva Brvar, Katja Hafner, Petra Ogrin, Roman Kidrič, David Rozman, Woiciech Kowalski

38 13. 4. Ferranova buža Milan Ferran, Marko Krašovec39 16. 4. Vranja jama Ljubo Golob, Matjaž Cvar, Ines Klinkon, Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Miha

Staut, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar; tečajniki: Eva Brvar, Katja Hafner, Petra Ogrin, Roman Kidrič, David Rozman, Woiciech Kowalski, Miha Melink

40 21. 4. Podpeško jezero Matej Mihailovski41 23. 4. Iški vintgar Milan Ferran, Peter Gedei, Ljubo Golob, Ines Klinkon, Uroš Ilič, Marko Krašovec,

Nebojša Matijević, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar; tečajniki: Suzana Basarič, Eva Brvar, Katja Hafner, Roman Kidrič, Miha Melink, Petra Ogrin, David Rozman

42 27. 4. Ponikve pri Ocizli Marko Krašovec + sin, Nebojša Matijević, Matej Mihailovski, Miha Staut, Boštjan in Mojca Vrviščar; tečajniki: Suzana Basarič, Roman Kidrič, Miha Melink, Petra Ogrin

43 30. 4. Ferranova buža Milan Ferran, Kristina Jager, Matej Mihailovski44 30. 4. Iški vintgar Ljubo Golob, Ines Klinkon, Marko Krašovec, Nebojša Matijević, Miha Staut, Zoran

Subotič + Erika, Viktor Robič - Brko, Boštjan in Mojca Vrviščar; tečajniki: Katja Hafner, Marija Lovšin, Roman Kidrič, Miha Melink, Petra Ogrin, David Rozman, Andrej Stržinar

45 1. 5. nova jama na Vogarju Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević46 2. 5. Suhadolca Matej Mihailovski, Simon Oprešnik47 7. 5. Logarček Peter Gedei, Kristina Jager, Nebojša Matijević, Matej Mihailovski; tečajniki: Petra

Ogrin, David Rozman, Miha Melink, Eva Brvar, Suzana Basarič, Woiciech Kowalski, Roman Kidrič

48 7. 5. Golarjev pekel (reševalna vaja) Miha Celarc, Uroš Ilič, Dejan Žugelj49 12. 5. Iški vintgar Uroš Ilič, Miha Melink50 14. 5. Skednenca Miha Celarc, Ljubo Golob, Nebojša Matijević, Miha Staut; tečajniki: Eva Brvar,

Suzana Basarič, Katja Hafner, Marija Lovšin, Petra Ogrin, David Rozman, Miha Melink, Roman Kidrič

51 14. 5. kamnolom v Sežani (usposabljanje za Uroš Ilič jamarja reševalca)52 17. 5. Podpeško jezero Uroš Ilič, Roman Kidrič53 21. 5. Brezno pod Debelim vrhom Miha Celarc, Ljubo Golob; tečajniki: Petra Ogrin, David Rozman, Miha Melink,

Roman Kidirč54 21. 5. stena nad Predjamo (izpit za pripravnika JRS) Uroš Ilič55 22. 5. Sveta jama pri Socerbu družina Čekada56 22. 5. Brlog nad Lenarčico Milan Ferran + hči Monika57 25. 5. Vogarska jama Milan Kuzmič - Badi, Boštjan in Mojca Vrviščar58 26. 5. Divje jezero Uroš Ilič, Roman Kidrič59 28. 5. Golokratna jama Peter Gedei, Ljubo Golob, Uroš Ilič, Kristina Jager, Miha Staut, Boštjan in Mojca

Vrviščar; tečajniki: Petra Ogrin, Marija Lovšin, Eva Brvar, David Rozman, Miha Melink, Roman Kidrič

60 28. 5. Jama nad slapom Čedca Milan Ferran, Luka Kronegger61 29. 5. Veliko Okence Uroš Ilič, Roman Kidrič, Matej Mihailovski62 30. 5. Pajsarjeva jama Marko Krašovec + sin Matic63 31. 5. Veliko Okence Uroš Ilič, Roman Kidrič + 164 9. 6. Veliko Okence Uroš Ilič65 11. 6. Škocjanske jame (reševalna vaja) Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec66 12. 6. Kačna jama Suzana Basarič, Uroš Ilič, Roman Kidrič, Ines Klinkon, Miha Melink, David Rozman,

Miha Staut, Andrej Stržinar, Boštjan in Mojca Vrviščar67 18. 6. Ferranova buža Milan Ferran, Uroš Ilič68 18. 6. Jama 3 na planini Vogar Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Iztok Trček - Jolbe69 18. 6. Osoletova jama Roman Kidrič, Matej Simonič70 25. 6. Ferranova buža Milan Ferran, Roman Kidrič, Miha Melink + 171 25. 6. Zelške jame Nebojša Matijević + družina72 26. 6. Kaplanov kevderc Ljubo Golob + 173 27. 6. Gradišnica Roman Kidrič, Matej Mihailovski, Matej Simonič74 29. 6. Logarček Suzana Basarič, Uroš Ilič, Roman Kidrič, Miha Melink75 2. 7. Ferranova buža Peter Gedei, Milan Ferran, Uroš Ilič, Boštjan in Mojca Vrviščar76 3. 7. Zelške jame družina Čekada + 577 3. 7. Potresna jama Ines Klinkon, Jernej Petrovčič, Miha Staut78 5. 7. Vogenca Aleš Lajovic

Akcije

Page 124: Bilten JKŽ, št. 25

122

Akcije

št. datum jama udeleženci79 6. 7. Gradišnica Suzana Basarič, Roman Kidrič, Miha Melink80 9. 7. Škamperlova jama Miha Celarc, Uroš Ilič, Luka Kronegger, Matej Mihailovski, Miha Melink, Boštjan in

Mojca Vrviščar81 9. 7. Zelške jame Nebojša Matijević + sin Saša82 10. 7. Jama na otočku Galiola (Hrvaška) Matej Mihailovski83 13. 7. jama Zoniana (Kreta, Grčija) družina Ferran84 14. 7. Najdena jama, Krastača Suzana Basarič, Uroš Ilič, Roman Kidrič, Miha Melink, Boštjan in Mojca Vrviščar85 14. 7. Vranja jama Živa Hribar86 16. 7. Kaščica Uroš Ilič, Marko Krašovec, Miha Melink, Petra Ogrin, Boštjan in Mojca Vrviščar87 16. 7. Tentera Ines Klinkon, Miha Staut88 23. 7. Ferranova buža Milan Ferran, Andrej Stržinar89 24. 7. Poltarica Uroš Ilič, Roman Kidrič + Novomeščani90 25. 7. Mačkovica Živa Hribar, Iztok Kranjc91 26. 7. Govic Dejan Hladnik, Miha Melink, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar92 30. 7. Brezno pri gamsovi glavici Milan Ferran, Miha Melink, David Rozman, Miha Staut93 31. 7. Gouffre de Padirac (Francija) Uroš Ilič, Igor Vrhovec94 31. 7. umetna ledena jama na Auigille du Midi Simona Glavan, Milan Kuzmič - Badi, Boštjan in Mojca Vrviščar, Luka Zalokar (Francija)95 31. 7. Postojnska jama družina Čekada96 2. 8. Premuda Dejan Žugelj, Bratko Košir97 2.–5. 8. Gouffre de Lantouy, Emergence du Ressel, Uroš Ilič, Igor Vrhovec Fontaine de St. George, Source de Landenouse (Francija)98 6. 8. Ferranova buža Milan Feran, David Rozman99 6. 8. Vlychada (Grčija) Ines Klinkon, Miha Staut100 7. 8. Mačkovica Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević101 13. 8. Brezno pri gamsovi glavici Peter Gedei, Uroš Ilič102 13. 8. Osapska jama Boštjan in Mojca Vrviščar103 15. 8. Martinska jama Danilo Bernik, Roman Kidrič, Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Daniela

Štrempfelj, Iztok Trček - Jolbe, Boštjan in Mojca Vrviščar + 6104 20. 8. Habečkov brezen Uroš Ilič, Roman Kidrič, Ines Klinkon, Marko Krašovec, Miha Staut, Boštjan in

Mojca Vrviščar105 20. 8. Pucov brezen Milan Ferran, Ljubo Golob106 20. 8. Rakov Škocjan Peter Gedei, Miha Melink107 26. 8. Baredine (Poreč, Hrvaška) Nebojša Matijević + žena Radana108 27. 8. Jama na meji Uroš Ilič, Boštjan in Mojca Vrviščar109 27. 8. Ferranova buža Suzana Basarič, Milan Ferran, Marko Erker110 28. 8. Škocjanske jame družina Čekada111 30. 8. Pucov brezen Uroš Ilič, Milan Ferran112 3. 9. Pucov brezen Peter Gedei, Ljubo Golob, Milan Ferran, Uroš Ilič, Ines Klinkon, Boštjan in Mojca

Vrviščar113 4. 9. Golobina, Rakov Škocjan, Planinska jama Ines Klinkon, Miha Staut + 6114 6. 9. Pucov brezen Suzana Basarič, Milan Ferran, Ljubo Golob, Uroš Ilič115 6. 9. Drenov grič Aleš Lajovic116 11. 9. Jama pod Kamniškim sedlom Boštjan in Mojca Vrviščar117 11. 9. ponori nad Hotedrščico Milan Ferran118 16. 9. Pucov brezen Milan Ferran, Uroš Ilič, David Rozman119 24. 9. Pucov brezen Milan Ferran, Uroš Ilič120 25. 9. Jama pri kampu Pivka jama Boštjan in Mojca Vrviščar121 28. 9. Pucov brezen Milan Ferran, Uroš Ilič122 1. 10. Bestažovca Matej Mihailovski, Arne Hodalič + 5123 1. 10. Lipiška jama Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Boštjan in Mojca Vrviščar + 7124 2. 10. Šemonov brezen Matej Mihailovski + 2 Domžalčana125 2. 10. Ferranova buža Suzana Basarič, Peter Gedei, Milan Ferran, Uroš Ilič, Miha Staut126 2. 10. Urbanova jama Aleš Lajovic127 9. 10. Parska Golobina Miha Čekada, Ines Klinkon, Miha Staut, David Rozman, Boštjan in Mojca Vrviščar,

Uroš Ilič128 16. 10. Vodna jama v Lozi, Markov spodmol, Uroš Ilič, Ines Klinkon, Nebojša Matijević, Miha Melink, David Rozman, Miha Staut, Županov spodmol Boštjan in Mojca Vrviščar129 20. 10. Ulica pečina Uroš Ilič + 1130 21. 10. Najdena jama Suzana Basarič, Miha Melink131 22. 10. Viršnica Miha Melink, Boštjan Vrviščar132 23. 10. Lobaschgrotte Miha Celarc, Peter Gedei, Kristina Jager, Borut Jurkovič, Nebojša Matijević, David

Rozman, Daniela Štrempfelj, Boštjan in Mojca Vrviščar133 26. 10. Loška jama Milan Ferran, Boštjan Vrviščar134 27. 10. Rov v steni pri Črnem jezeru Ines Klinkon, Miha Staut135 29. 10. Bistra Jernej Petrovčič, Peter Japelj

Page 125: Bilten JKŽ, št. 25

123

Akcije

št. datum jama udeleženci136 30. 10. Petrova jama Uroš Ilič, Ines Klinkon, Nebojša Matijević, Miha Staut, Rok Tkavc, Boštjan

in Mojca Vrviščar137 31. 10. Bistra Jernej Petrovčič, Peter Japelj138 1. 11. Ferranova buža Ljubo Golob, Zvezdana Kržič + 5 Nemcev139 3. 11. Pucov brezen Suzana Basarič, Milan Ferran140 3. 11. Brezno pri gamsovi glavici Borut Jurkovič, Ines Klinkon, Miha Staut141 5. 11. fekalna akcija v ljubljansko podzemlje Suzana Basarič, Danilo Bernik, Katarina Ðurđević, Mateja Ferk, Borut

Jurkovič, Ines Klinkon, Luka in Tine Kronegger, Nebojša Matijević, Miha Melink, David Rozman, Miha Staut, Uroš Stepišnik, Iztok Trček - Jolbe, Rok Tkavc + sestra, Boštjan in Mojca Vrviščar

142 6. 11. Jama na Vogarju Milan Kuzmič - Badi143 10. 11. Mačkovica Rok Tkavc + sošolci144 13. 11. Škupčevka in druge jame na Dolenjskem Milan Ferran, Ljubo Golob145 18., 19. 11. Čehi 2 (kondicioniranje JRS) Dejan Žugelj, Borut Jurkovič146 19. 11. Brezno pri gamsovi glavici Miha Melink, David Rozman, Boštjan Vrviščar147 19. 11. Globočec, Mali Štefan Milan Ferran, Aleš Lajovic148 20. 11. Jama na Vogarju Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević149 26. 11. Martinska jama Mateja Ferk, Ines Klinkon, Luka Kronegger, Nebojša Matijević, Miha Staut,

Iztok Trček - Jolbe, Viola Altová, Nikola Jurková + 2150 3. 12. Petrova jama Luka Kronegger, Nebojša Matijević, Boštjan Vrviščar, Nikola Jurková, Viola

Altová, Mateja Ferk, Mirela Čehić151 4. 12. Žgarčje brezno 1 ter dve neregistrirani jami Milan Ferran + 1152 10. 12. Majčevo brezno (reševalna vaja) Uroš Ilič, Igor Vrhovec153 11. 12. Brimšca Uroš Ilič, Roman Kidrič, Milan Kuzmič - Badi, Petra Orgin, Mateja Ferk154 11. 12. Ulčarjevo brezno Ljubo Golob, Milan Ferran155 13. 12. Majčevo brezno Uroš Ilič, Roman Kidrič, Boštjan Vrviščar156 17. 12. Vodna jama v Lozi Uroš Ilič, Matej Mihailovski157 17. 12. Kevdrc, Lubniška jama Nebojša Matijević, Boštjan Vrviščar, Polona Rozman, Nikola Jurková158 18. 12. Suhadolca Matej Mihailovski + 4159 18. 12. Kevdrc, Lubniška jama Luka Kronegger, Boštjan Vrviščar, reper Rok Trkaj + 1160 24. 12. Vodna jama v Lozi Uroš Ilič, Roman Kidrič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec161 24. 12. ponikalnica Ovčica Milan Ferran, Ljubo Golob162 25. 12. izvir Obrščice Uroš Ilič, Matej Mihailovski, Igor Vrhovec163 30. 12. Ferranova buža Milan Ferran, Ines Klinkon, Miha Staut

Gasilka. iz.Medvedjaka..Foto: Roman Kidrič

Page 126: Bilten JKŽ, št. 25

Pac sPortsribčev laz 50, 4265 Bohinjsko jezero

t:+ 386 41 [email protected], www.pac-sports.com

Page 127: Bilten JKŽ, št. 25

Poletni Programi:jadralno padalstvoadrenalinski park

raftingcanyoninghydrospeed

kajakjamarstvo

gorsko kolesarjenje

Zimski Programi:sankanjekrpljanje

rafting na sneguledno plezanje

Pac sPortsribčev laz 50, 4265 Bohinjsko jezero

t:+ 386 41 [email protected], www.pac-sports.com

Page 128: Bilten JKŽ, št. 25

SKRBNIK d.o.o.Podlimbarskega.ulica.42,.1000.Ljubljana,.

tel.:.515.34.73,[email protected]

VZDRŽEVANJE.•.ČIŠČENJE.•.UREJANJE.OKOLICE.•.OBREZOVANJE.DREVJA.•.PREVOZI.•.RAZNA.DELA.NA.VIŠINI.•.UREJANJE.VRTOV

NA INTERNETU OD LETA 1996!WWW.LJUDMILA.ORG/JKZ

Page 129: Bilten JKŽ, št. 25

Kokaljeva 1, 1000 LjubljanaTelefon: 041/738 474, 01/423 89 14

[email protected]

jeans

International

Page 130: Bilten JKŽ, št. 25

NERJAVNE ARMATURE IN CEVIPLOŠČNI PRENOSNIKI TOPLOTE

NERJAVNE ČRPALKE

PREČRPAVANJA IZ SODOV

IPROS d.o.o.Cesta.v.Gorice.30,.1000.Ljubljana

Tel.:.+.386.1.200.26.20,. faks:.+.386.1.423.18.24,.e-mail:. [email protected]

PROIZVODNJAizmenjevalci.•.pasterizacije.•.avtomatika..

duplikatorji.•.armatura.•.rezervoarjiCIP.sistemi.•.montaža.•.servis

INŽENIRINGv.prehrambeni.industriji.in.kemofarmaciji

ZASTOPANE TUJE FIRME

Page 131: Bilten JKŽ, št. 25

Jamarska čelada z električno razsvetljavo: halogensko / 14 LED

- Izjemno lahka: 505 g.- Trajanje gorenja do 100 h.- Vodotesna čelna svetilka.- Deluje na Petzl baterijo za večkratno polnjenje ali 4 LR6 baterije (niso priložene).

www.petzl.com

Orodja za raziskovanje

SPELIOS

© Fo

to: C

hristo

phe L

evilla

in

Page 132: Bilten JKŽ, št. 25

Celov{ka 25 (ob vhodu v bazen Tivoli), 1000 LJUBLJANAtel.: +386 1 434 07 53 fax.: +386 1 230 19 07e-mail: [email protected], www.norik-sub.si

za~etni in nadaljevalni te~aji rekreativnega in tehni~nega

potapljanja

te~aji jamskega potapljanja

raziskovanje jam

potapljanje s plinskimi me{anicami

potapljanje na dah

prodaja in servis potaplja{ke ter plavalne opreme

BIL

TE

N 2

00

6

25